Delavnica za svetovalce kariernih centrov Ljubljana, september 2019
Vsebina dela 9.00 9.15 Registracija, kava 9.15 10.00 Trg dela in mladi na prehodu 10.00 10.45 Vseživljenjska karierna orientacija 10.45 11.15 Odmor s pogostitvijo 11.15 13.00 Karierno svetovanje
Trg dela
Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti (Vir: ZRSZ, 2019)
Stopnja registrirane brezposelnosti (Vir: ZRSZ, 2019)
Stopnja registrirane brezposelnosti po območnih službah, VII 2019 (Vir: ZRSZ, 2019)
Število registriranih brezposelnih mladih 15 24 let (Vir: ZRSZ, 2019) 15-24 let
Delež brezposelnih 20 64 let v EU28 in Slo (Vir: Eurostat, 2019) Unemployment rate 20-64 (%) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries 8,6 9,2 9,3 10,1 10,6 10,0 9,2 8,4 7,5 6,7 Slovenia 5,8 7,3 8,2 8,9 10,2 9,8 9,0 8,1 6,6 5,1 Unemployment rate low educated (levels 0-2) 20-64 (%) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries 14,0 15,3 16,0 18,0 19,2 18,6 17,4 16,1 14,7 13,3 Slovenia 9,0 12,6 14,7 15,8 19,4 16,8 15,2 15,3 11,3 9,2 Unemployment rates 50-64 (%) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries 6,3 6,8 6,8 7,4 7,8 7,5 7,1 6,5 5,8 5,2 Slovenia 4,2 4,8 7,0 6,6 8,7 7,8 7,6 6,4 6,1 4,5 Unemployment rate 15-24 (%) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries 20,1 21,2 21,7 23,2 23,7 22,2 20,3 18,7 16,8 15,2 Slovenia 13,6 14,7 15,7 20,6 21,6 20,2 16,3 15,2 11,2 8,8 Unemployment rate 25-29 (%) 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries 11,4 12,5 12,7 13,9 14,6 13,6 12,4 11,2 10,0 9,2 Slovenia 10,1 13,0 14,2 15,0 17,4 18,0 16,1 14,3 10,4 9,0
Glavni dejavniki sprememb na trgu dela Globalizacija Avtomatizacija in robotizacija Informacijsko-komunikacijska tehnologija Migracije Demografija (ILO, 2016)
Fleksibilnost postaja norma.!
Prihodnost dela je že tu - danes Spremembe na trgu dela se dogajajo tu in sedaj in so nepovratne. Potencialne implikacije 4. industrijske revolucije: - Zaposlitev, poklici, veščine, kompetence in kvaliteta dela - Nove oblike zaposlitve (ki bodo zahtevale novo ureditev socialnega sistema)
Nove oblike dela (Eurofound, 2018) Nove oblike zaposlovanja, ki so se v EU pojavile predvsem po letu 2000 (Eurofound, 2016, 2018): delitev zaposlenih delitev dela interim management priložnostno delo mobilno delo, ki temelji na IKT delo na podlagi vavčerjev portfeljsko delo crowd employment sodelovalno delo
Dejavniki na strani delavcev in delodajalcev, ki vzpodbujajo nove oblike zaposlovanja Vir: Eurofound, 2018
Ocena implikacij novih oblik zaposlovanja na delovne pogoje in na trg dela Vir: Eurofound, 2018
Employee sharing Job sharing Interim management Casual work ICTbased work mobile Voucher- based work Portfolio work Crowd employment Collaborative employment Austria X X X Belgium X X X X X X Bulgaria X Croatia X Cyprus X X X Czech Republic X X X X Denmark X X X Finland X X France X X X X X X Germany X X X X Greece X X X X X X X
Employee sharing Job sharing Interim management Casual work ICTbased mobile work Voucher- based work Portfolio work Crowd employment Collaborative employment Hungary X X X X X X X Ireland X X Italy X X X X X X Latvia X X X X Lithuania X X X X X Luxembourg X Netherlands X X X X Norway X X X Poland X Portugal X X X Romania X Slovakia X X Slovenia X X X Spain X X X Sweden X X X UK X X X X X Vir: Eurofound, 2016
1. Trendi na trgu dela Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, pri čemer je stopnja zaposlenosti v EU dosegla rekordno raven Stopnja zaposlenosti (oseb, starih 20 64 let) se stalno zvišuje in se približuje cilju strategije Evropa 2020. Stopnja brezposelnosti je zdaj na isti ravni kot v obdobju pred krizo. Stopnje zaposlenosti in brezposelnosti v EU in euroobmočju (Vir: Eurostat, anketa o delovni sili. Opomba: sezonsko prilagojeni podatki za tretje četrtletje leta 2018.)
1. Trendi na trgu dela Tudi brezposelnost mladih se še naprej hitro zmanjšuje Zmanjšanje brezposelnosti mladih je v skladu s hkratnim zvišanjem ravni izobrazbe mladih Okrevanje je še vedno izrazitejše v smislu števila zaposlenih kot pa v smislu števila opravljenih ur Število zaposlenih se je leta 2017 povečalo v vseh glavnih demografskihskupinah Stopnje zaposlenosti in rast zaposlovanja po različnih skupinah v EU (Vir: Eurostat, anketa o delovni sili.)
1. Trendi na trgu dela Zaradi okrevanja se še naprej povečuje število visoko usposobljenih delavcev v gospodarstvu Število zaposlitev za določen čas kot delež skupnega števila zaposlitev je leta 2017 ostalo skoraj nespremenjeno, število zaposlitev za krajši delovni čas pa se je nekoliko zmanjšalo Kar zadeva sektorski razvoj, se je zaposlovanje še naprej preusmerjalo v storitveni sektor
2. Socialni trendi Odstotek prebivalstva, ki mu grozi revščina ali socialna izključenost, in podkomponente (2005 2017).(Vir: Eurostat, EU-SILC.) Število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, se je leta 2017 močno zmanjšalo in je zdaj pod ravnjo iz obdobja pred krizo
2. Socialni trendi Z močnim zmanjšanjem števila oseb, ki trpijo zaradi resne materialne prikrajšanosti, so se številke zmanjšale na najnižjo raven v zadnjem času, kar kaže na vse višji življenjski standard. Rekordno zvišanje stopenj zaposlenosti je prispevalo k zmanjšanju števila oseb, ki živijo v gospodinjstvih pretežno brez delovno aktivnih članov Odstotek prebivalstva, ki mu grozi revščina, se je prvič po krizi znižal Kljub splošnemu zmanjšanju deleža ljudi, ki jim grozi revščina, revščina zaposlenih ostaja velika. Podatki o revščini za najranljivejše kažejo skromno izboljšanje, s čimer so se obrnili prejšnji trendi. Kljub splošnim izboljšavam je tveganje revščine ali socialne izključenosti, s katerim se spopadajo otroci, še vedno veliko. Dohodki gospodinjstev se še naprej povečujejo, vendar počasneje od gospodarstva kot celote. Trend povečevanja dohodkovne neenakosti v letih po krizi se je leta 2017 obrnil, vendar se pretekla povečanja še niso izravnala.
EU steber socialnih pravic
EU steber SP vsebuje 20 ključnih načel, razvrščenih v tri kategorije (17.11.2017, Göteborg..EK, EP, ES): enake možnosti in dostop do trga dela (4) pošteni delovni pogoji (6) Socialna zaščita in vključenost (10) Prvotno je usmerjen v evro-območje, vendar ga lahko uporabljajo vse države članice EU, ki želijo sodelovati. Social scoreboard (JER, Evropski semester), 3 kategorije, 12 področij: 14 glavnih kazalnikov 21 sekundarnih kazalnikov
I. kategorija: Enake možnosti in dostop do trga dela Načela EU stebra soc. pravic: 1. Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje 2. Enakost spolov 3. Enake možnosti 4. Aktivna podpora pri zaposlitvi
II. poglavje: Pošteni delovni pogoji Načela EU stebra soc. pravic: 5. Varna in prilagodljiva zaposlitev 6. Plače 7. Informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpovedi 8. Socialni dialog in udeležba delavcev 9. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov
III. poglavje: Socialna zaščita in vključenost Načela EU stebra soc. pravic: 11. Otroško varstvo in podpora za otroke 12. Socialna zaščita 13. Nadomestila za primer brezposelnosti 14. Minimalni dohodek 15. Dohodki in pokojnine za starejše 16. Zdravstveno varstvo 17. Vključenost invalidov 18. Dolgotrajna oskrba 19. Stanovanja in pomoč za brezdomce 20. Dostop do osnovnih storitev
Uresničevanje EU stebra socialnih pravic: Zakonodajne in ne-zakonodajne iniciative 1. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: Iniciativa Nov začetek ( The New Start initiative, 2017) Direktiva o ravnotežju delo-življenje staršev in skrbnikov, 2017/19 2. Dostop do socialne zaščite (Predlog Priporočil Sveta o dostopu do socialne zaščite za vse zaposlene in samozaposlene, marec 2018) 3. Obveščanje delavcev (Predlog Direktive o transparentnih in predvidljivih delovnih pogojih, december 2017.Direktiva o pisni izjavi iz 1991) 4. Direktiva o delovnem času, 2004, interpretacija
Mladi, ki zgodaj opustijo šolanje Razlike pri zaposlovanju moških in žensk Razmerje dohodkovnih kvintilnih razredov Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti Delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo Stopnja zaposlenosti Stopnja brezposelnosti Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev na prebivalca (2008 = 100) Neto plača delavca s polnim delovnim časom, ki zasluži povprečno plačo Učinek socialnih transferjev na zmanjšanje revščine Otroci, mlajši od treh let, v formalnem otroškem varstvu Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi (po lastnem poročanju) Leto 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2017 2016 2016 2017 2016 2017 2017 Najuspešnejše države HR, IE, PL, SI FI, LT, SE CZ, FI, SI, SK CZ, FI Enake možnosti in dostop do trga dela Dinamični trgi dela in pošteni delovni pogoji Javna podpora/socialna zaščita in vključenost AT, CZ, DE, NL, SE, SI CZ, DE, EE, NL, SE, UK CZ BG, PL UK, NL, LU, AT, DE Stopnja digitalne pismenosti posameznikov DK, FI, HU, SE FR, LU, NL, PT FI, LU, NL, SE Nadpovprečne države AT, CZ, EL, LT, LV, NL DK, EE, LU, PT, SI, SK BE, DK, HU, MT, NL, SE CY, DE, FR, MT, PL, SE, SI, SK IE AT, BG, LT, PT, SI AT, DE, HU, LU, MT, NL, PL, PT, RO, UK AT, DE, CY, CZ, DK, EE, HR, HU, MT, NL, PL, PT, SE, UK DK, LT, RO, SE BE, FR, SE, DK, IE, FI BE, CZ, FR, NL, PL, SI EE, ES, MT, SI AT, CZ, DE, DK, ES, FR, HU, IT, LU, MT, NL, PL AT, CZ, DE, MT, UK Povprečne države BE, DE, EE, FI, FR, SE, UK AT, BE, BG, CY, DE, ES, FR, IE, NL, UK CY, DE, EE, FR, HR, LU, PL BE, EE, HU, PT BE, FI, FR, HU, LT, LV, MT, PL, PT, SK, UK CY, FI, FR, HU, IE, LU, LV, MT, PL, SK BE, BG, DK, EE, FI, FR, IE, LT, LV, SE, SI, SK BE, BG, FI, FR, IE, LT, LU, LV, RO, SI CZ, EE, DE, FR, FI, HU, LV, NL, SI, SK MT, IT, EL, ES CY, DE, MT, SK CY, DE, FI, IE, IT, LV, UK BE, BG, FI, HR, LT, PT, SE, SK BE, EE, ES, FR, LT, SI, SK Države z dobrim položajem, ki pa ga je treba spremljati LU LV AT AT, DK, NL DK, LU DK AT BE, DK, SE DK Države s šibkim položajem, ki pa se izboljšuje BG, MT, PT MT EL, IT, RO RO BG, RO RO CY, EL, ES, HR EL, ES LT, EE, RO, BG, LV RO EE, EL CY Države, ki jih je treba spremljati CY, DK, HU, SK CZ, HR, HU, PL PT ES, HR, IT, LT, LU, LV EE, ES BE IT SK AT, BE, ES, IE, IT, LU, PT, UK PT, PL, CZ, HR, SI EE, ES, HR, LT, LU, PT AT, HR, HU, LT CY, RO, SI EL, HU, IE, LV, PL, PT Države s kritičnimi razmerami ES, IT, RO EL, IT, RO BG, ES, LT, LV BG, EL CY, EL, HR, IT EL, ES, HR, IT IT CY, EL HU, SK BG, EL, IT, LV, RO BG, CZ, EL, PL, SK LV BG, HR, RO
Veščine in delo Spremembe v povpraševanju in ponudbi spretnosti na trgu dela ustvarjajo neravnovesja spretnosti, vključno s pomanjkanjem, presežki in neusklajenostmi. V kontekstu spreminjanja potreb po spretnostih postaja razvijanje pravih veščin, ki ustrezajo potrebam trga dela in zagotavljanje, da posamezniki in delodajalci te veščine v celoti uporabljajo. Indeks evropskih spretnosti (ESI) je sestavni kazalnik Cedefopa, ki meri uspešnost sistemov veščin v EU. ESI meri uspešnost držav "oddaljenost od idealnega"..
EU indeks veščin (ESI) Trije stebri EU indeksa veščin: - Razvoj veščin - Aktivacija veščin - Ujemanje veščine
ESI rezultat Vir: Cedefop (2018 European skills index).
EU indeks veščin; Razvoj veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
Trend razvoja veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
EU indeks veščin; Aktivacija veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
Trend aktivacije veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
EU indeks veščin; Ujemanje veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
Trend ujemanja veščin Vir: Cedefop (2018 European skills index).
Vir: Cedefop (2018 European skills index). Boljša finančna podpora poklicnega usposabljanja in izobraževanja je povezana z učinkovitejšim sistemom veščin
Boljši sistemi veščin imajo manj NEET-ov Vir: Cedefop (2018 European skills index).
Vir: Cedefop (2018 European skills index). Boljši sistemi veščin imajo višje stopnje zaposlenosti
Cedefop napoved rasti in zmanjševanja zaposlenih po dejavnostih (2015-2025)
Sprememba paradigem na trgu dela INDUSTRIJSKA DRUŽBA DRUŽBA ZNANJA/ INFORMACIJSKA DRUŽBA predvidljiva prihodnost nepredvidljiva prihodnost občutek varnosti nenehno spreminjanje okoliščin stabilnost mobilnost kariera pri enem delodajalcu kariera pri več delodajalcih napredovanje po hierarhični lestvici napredovanje med različnimi področji dela poklic kot neka stabilna struktura poklici se hitro spreminjajo ali nastajajo novi
Sprememba paradigem na področju izobraževanja INDUSTRIJSKA DRUŽBA DRUŽBA ZNANJA/ INFORMACIJSKA DRUŽBA sposobnosti omejen dostop do znanja - selekcija v izobraževanju motivacija prost dostop do znanja skupinsko izobraževanje formalno izobraževanje namen izobraževanja = prenos znanja individualno izobraževanje neformalno izobraževanje namen izobraževanja = soustvarjanje znanja, osebnostni razvoj nacionalni šolski sistemi cilj izobraževanja = poklic globalizacija izobraževanja cilj izobraževanja = zaposljivost
Kam gremo torej v prihodnosti? Kakšen vpliv ima spreminjajoč se trg dela na delo kariernih svetovalcev? Kaj lahko karierni svetovalci naredijo? Kakšna je vloga kariernih svetovalcev v spreminjajočem se svetu dela in veščin?
KARIERA NEKOČ dobra izobrazba in solidno delo zagotavljajo stabilno kariero KARIERA DANES potrebne spretnosti za načrtovanje in vodenje kariere
Nova pogodba zaposljivosti je povzročila, da managerji in HRM strokovnjaki pojmujejo kariero kot: Brezmejna kariera (ang.»boundaryless«): kariera, v kateri posameznik prehaja iz enega podjetja v drugo, predvsem z namenom pridobivanja najboljših možnosti za svoj poklicni razvoj. Spreminjajoča se kariera (ang.»protean«): kariera, ki jo vodi posameznik, ne organizacija in je sestavljena iz različnih izkušenj izobraževanja, usposabljanja in dela. Kriterij uspeha je notranji, ne zunanji, pomembne so osebne izbire kariere in iskanje samoizpolnjevanja.
Kariera»Kalejdoskop«(»ang. kaleidoscope«): kariera, ki jo ustvarimo na podlagi svojih pogojev, jo ne definirajo vrednote podjetja, temveč naše. Kariera je dinamična ko se spremenijo življenjski pogoji, lahko spremenimo kariero in jo prilagodimo spremembam (ne pa da bi prepustili kontrolo nad kariero nekomu drugemu in organizaciji dopustili, da nam diktira življenje). Portfelj kariera: namesto dela za polni delovni urnik, je običajno, da posameznik dela več part-time služb (vključujoč vse oblike začasne zaposlitve, samozaposlitve ipd.) pri različnih delodajalcih. Ko part-time službe združimo, dobimo enakovreden polni delovni urnik. Portfelj kariere omogočajo več fleksibilnosti, raznolikosti in svobode, vendar pa zahtevajo organizacijske sposobnosti in odpornost na tveganje. (Projektna skupina VKO, 2015)
Schein (1978) v kariernem ciklu razlikuje devet stadijev. - Prvi stadij (do 21. leta) zajema rast posameznika. Značilno je raziskovanje lastnih interesov in potreb kot tudi prepoznavanje lastnih talentov in sposobnosti ter motivov in vrednot. Zajema odkrivanje in spoznavanje različnih poklicev tako prek drugih oseb, ki jih posameznik pozna, kot tudi z različnimi dejavnostmi (na primer konjički ali počitniškim delom), v katerih se posameznik lahko preizkuša. Naloge tega cikla so osnova za realistično poklicno izbiro, ki je usklajena z možnostmi v okolju. - Drugi stadij (od 16. do 25. leta) predstavlja vstop na trg dela. Zajema učenje veščin iskanja dela, ki vključuje iskanje dela, kandidiranje na delovna mesta, prebijanje skozi selekcijske postopke ter usklajevanje potreb posameznika in organizacije. Z vstopom v organizacijo se začne tudi poseben proces socializacije, v katerem posameznik utrjuje članstvo v organizaciji in pripadnost njej.
Schein (1978) v kariernem ciklu razlikuje devet stadijev. Tretji stadij (od 16. do 25. leta) zajema uvajanje. Posameznik se sooča s sprejemanjem realnosti sveta dela, sooča se z delovno rutino in se trudi, da bi ga sodelavci sprejeli. Začetno negotovost začne nadomeščati neka stopnja samozaupanja. Četrti stadij (od 17. do 30. leta) doseganje polnopravnega članstva v organizaciji. Posameznik pridobiva posebne veščine in znanja, potrebna za napredovanje znotraj organizacije, prevzema popolno odgovornost za opravljeno delo in poskuša kar najbolje uskladiti osebne potrebe s potrebami organizacije.
Schein (1978) v kariernem ciklu razlikuje devet stadijev. Peti stadij (po 25. letu) predstavlja vstop v srednjo kariero. Značilna je opredelitev za kakšno specifično delo ali odločitev za obvladovanje več področij, kar pomeni, da posameznik postane "generalist" ali pa se odloči za vstop v menedžment. Šesti stadij (od 35. do 45. leta): pogosta je "kriza srednje kariere", v kateri se soočamo z razliko med dejanskim napredkom v karieri ter željami in cilji, postavljenimi v preteklosti. Značilno je opredeljevanje pomembnosti kariere v odnosu do drugih pomembnih področij posameznikovega življenja. V tem stadiju se posameznik pogosto odloča med vodstveno in ne-vodstveno kariero v prihodnosti.
Schein (1978) v kariernem ciklu razlikuje devet stadijev. Sedmi stadij (po 40. letu): Odvisno od izbire v prejšnjem stadiju, se sedmi stadij razdeli na dve poti. Če se posameznik odloči za nevodstveno kariero, se pogosto uči novih znanj in veščin, potrebnih za vlogo mentorja (učenje vplivanja, usmerjanja, prevzemanja odgovornosti za druge in obvladovanja teženj po napredku mlajših sodelavcev). Če pa se posameznik odloči za vodstveno vlogo, se začne učiti predvsem specifičnih veščin vodenja. Osmi stadij (do upokojitve): Ta stadij je zaznamovan s sprejemanjem upada moči in zavzetosti za poklicno napredovanje ter z učenjem novih vlog, ki so povezane z zmanjšanjem kompetenc in motivacije. Deveti stadij (upokojitev): Upokojitev ne pomeni nujno konca kariere, saj je kariera vseživljenjski proces. Prav tako se z upokojitvijo ne končata izobraževanje in delo. Pride le do bolj opaznega preoblikovanja dejavnosti in s tem načina izražanja sebe.
Resolucija o karierni orientaciji:»orientacija se v kontekstu vseživljenjskega učenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v vseh starostnih obdobjih in na katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovih sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogoča vodenje svojih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh kompetenc in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo.«
Poklicno svetovanje vs. karierno svetovanje (Vir: Terminološki slovarček, ZRSZ, 2011) Poklicno svetovanje (vocational counselling) Svetovalni proces, v katerem se posamezniku na podlagi informacij pomaga sprejeti odločitev o poklicu in poti, ki ga do poklica vodi. Karierno svetovanje (career counselling) svetovanje pri izbiri kariere, svetovanje za kariero. Storitev, pri kateri se posameznik ob pomoči svetovalca odloča o kariernih ciljih in sprejema karierne odločitve na podlagi svojih želja, potreb, sposobnosti, lastnosti, znanj, interesov, vrednot in razvojnih priložnosti ter zastavljen karierni načrt tudi uresničuje. Posamezniku karierno svetovanje osvetli možnosti razvoja kariere ter mu pomaga določiti dodatna izobraževanja in usposabljanja, ki pripomorejo k doseganju zastavljenih kariernih ciljev.
Vrste karierne orientacije - Poklicna orientacija (vocational guidance). V organizacijah, ki izvajajo to obliko orientacije, je poudarek predvsem na pripravi posameznika na izbiro poklica ter na odločitvi o poklicu in izobraževalni poti, ki bo pripeljala do poklica.
Vrste karierne orientacije - Izobraževalna orientacija (educational guidance). Ukvarja se predvsem z vprašanji izbire izobraževanja, motivacije, načrtovanja izobraževalne poti (pogosto s pomočjo izobraževalnih načrtov), pomoči pri reševanju učnih težav ipd. Izbira poklica oziroma kariere je praviloma v ozadju.
Vrste karierne orientacije - Osebna orientacija (personal guidance). V ospredju je ukvarjanje s širokim spektrom osebnih težav stranke, kot so socialni problemi, problemi s starši, čustveni in vedenjski problemi, problemi odvisnosti ipd. V službah, kjer je osebna orientacija v ospredju, razumejo to vrsto orientacije bolj kot terapevtsko svetovanje (Sultana, 2004). Sem sicer sodijo tudi vprašanja izobraževanja in dela, ki pa so v praksi tovrstnih služb pogosto marginalizirana. (Kohont et al., 2011)
Karierne kompetence (Kuijpers & Scheerens, 2006)»Razmislek o karieri in lastnih sposobnostih«(angl. career reflection), ki se osredotoča na pregled lastnih kompetenc glede na kariero;»razmislek o motivih«(angl. motivation reflection), ki se osredotoča na pregled lastnih želja, interesov in vrednot glede na kariero;»raziskovanje dela/trga dela«(angl. work exploration), usmerjena v prepoznavanje ujemanja oziroma skladnosti med lastno identiteto in kompetencami ter zahtevanimi vrednotami in kompetencami za določeno delovno mesto ali delovni položaj;»vodenje (upravljanje) kariere«(angl. career control), ki zajema načrtovanje in prepoznavanje vpliva učnih, delovnih ali drugih procesov na razvoj kariere oziroma povezanih s kariero;»mreženje«(angl. networking), ki obravnava vzpostavljanje in ohranjanje družbenih vezi in stikov, pomembnih za kariero. (Perinčič, 2012)
Karierni kompas (Euroguidance, 2011) Kazalnik prognoze razvoja kariernih kompetenc Načrt za karierni intervju (van de Wijdeven, van de Biezen, & Adriaansen, 2011) Vprašalnik o ključnih kariernih kompetencah (van de Wijdeven, van de Biezen, & Adriaansen, 2011)
Pripomočki namenjeni karienemu svetovanju e-svetovanje: https://esvetovanje.ess.gov. si/ Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO): https://www.vkotocka.si/onkt-vko/
e-svetovanje Kakšen sem: Osebnostne lastnosti vprašalnik osebnostnih lastnosti https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/osebnostnelastnosti/vprasalnikosebnostnel astnosti/ delovni list osebnostne lastnosti https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/osebnostnelastnosti/delovnilistosebnostne Lastnosti.aspx Sposobnosti (opisi različnih sposobnosti): https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/sposobnosti/ Vrednote in motivi: Vprašalnik lastnosti in motivi https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/vrednoteinmotivi/vprasalnikmotivi.aspx Vprašalnik časovne perspektive https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/vrednoteinmotivi/vprasalnikcasovneperspe ktive/ Stil življenja: Vprašalnik delovnih stilov https://esvetovanje.ess.gov.si/kaksensem/stilzivljenja/vprasalnikdelovnihstilov.aspx
e-svetovanje Kaj me zanima Interesi Interaktivna stran interesni tipi in poklici po Hollandu https://esvetovanje.ess.gov.si/kajmezanima/katerijevasinteresnitip/ Hollandov interesni test (samo ob prijavi ali preko Centra za psihodiagnostična sredstva) https://esvetovanje.ess.gov.si/kajmezanima/razlicniinteresnitipi/ Interesni vprašalnik Kam in kako https://www.ess.gov.si/ncips/kam-in-kako
e-svetovanje Kaj znam Kompetence Vprašalnik za samooceno kompetenc https://esvetovanje.ess.gov.si/kajznam/splosnekompetence/vprasalnikizasa moocenokompetenc/default.aspx
e-svetovanje Kaj naj delam Interaktivni iskalnik po poklicih (Poišči svoj poklic) https://esvetovanje.ess.gov.si/kajnajdelam/poiscisvojpoklic/ Interaktivni iskalnik poklicev glede na interesni tip https://esvetovanje.ess.gov.si/kajnajdelam/poiscisvojpoklic/interesnitip/ Interaktivni iskalnik poklicev glede na način dela https://esvetovanje.ess.gov.si/kajnajdelam/poiscisvojpoklic/nacindela/ Interaktivni iskalnik poklicev glede na skupine poklicev https://esvetovanje.ess.gov.si/kajnajdelam/poiscisvojpoklic/skupinepoklicev/
e-svetovanje Kje iščem zaposlitev Iskanje po zaposlitvenih oglasih https://esvetovanje.ess.gov.si/kjeiscemzaposlitev/iskanjepozaposlitvenihoglasih/ Iskanje na skritem trgu dela https://esvetovanje.ess.gov.si/kjeiscemzaposlitev/iskanjenaskritemtrgudela/
e-svetovanje Kako kandidiram na delovna mesta Napotki za iskanje zaposlitve vključno s pisanjem prijave, življenjepisa in zaposlitvenim razgovorom. https://esvetovanje.ess.gov.si/kakokandidiramnadelovnamesta/prijavanadelovno Mesto/
e-svetovanje Kako naj bom aktiven Načrt aktivnosti in postavljanje Predloga za izdelavo seznama aktivnosti https://esvetovanje.ess.gov.si/kakonajbomaktiven/nacrtaktivnostiinpostavlj anjeciljev/seznamaktivnosti.aspx Predloga za izdelavo akcijskega načrta https://esvetovanje.ess.gov.si/kakonajbomaktiven/nacrtaktivnostiinpostavlj anjeciljev/mojakcijskinacrt.aspx Spremljanje aktivnosti https://esvetovanje.ess.gov.si/kakonajbomaktiven/spremljanjeaktivnosti/