untitled

Transkripcija

1 APRIL Letnik 18 Tema meseca stran 4 Loreta Vlahoviå: Naravne in trpeæne poletne zasaditve Ekoloøko vrtnarjenje stran 11 Davor Øpehar: Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika Ekoloøko vrtnarjenje stran 14 Nevenka Breznik: Kombiniranje kolobarjenja in meøanih posevkov Klubski kotiœek stran 33 V Poreœu bo veliko novosti BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Naravne in trpeæne poletne zasaditve Okrasni vrt 6 Arhitekturne rastline s prirojeno obliko Izziv v vrtu 8 Œili in andska jagoda Rastline iz daljnih krajev 9 Alokazija nenavadna in uæitna Strokovnjak svetuje 10 Sajenje nove trate, teæave s polæi, varstvo vinske trte Ekoloøko vrtnarjenje 11 Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika 14 Kombiniranje kolobarjenja in meøanih posevkov 16 Fourberry je konœno priøel tudi k nam 18 Zdrava stroœnica kot okras Sadovnjak 20 Nevarnost prihaja z vremenom 27 Kivi v pisanih barvah Oblikovanje vrta 22 Slikovite zasaditve breæin Dr. Gaia na obisku 24 Pri Zlatoperjevih delajo vsi Mladi vrtnar 30 Nauœimo otroke vrtnarjenja Slovenski naravni biseri 31 Spodmoli pri Soœergi Dom brez mrgolazni 31 Stop mravljam! Klubski kotiœek 33 Klub Gaia vas œaka v Poreœu 34 Gain nateœaj, potovanja 35 Gaini kuponœki popustov 36 Gaina prijavnica in rezultat nateœaja 37 Gaina spomladanska strokovna predavanja in delavnice 2012 Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu aprilu in maju ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Energije bo dovolj za vse Sonœni æarki so nas letos greli tudi pozimi, namesto snega pa smo dobili poøiljko mraza in zmrzali. Pa niœ zato, saj je naravi koristilo, nam pa tudi. Premislili smo o novih okrasnih zasaditvah, pomembnih vrtnih opravilih in tako so dela gladko stekla. Energija se kar oplaja veselimo se æivljenja, dobrosrœnosti in radoæivosti. Veselja do dela, narave in druæenja imamo na pretek in zato vas vabimo medse, œimprej se nam pridruæite. Bodisi na naøih izletih ali pa na spletnih straneh, forumu in na brezplaœni svetovalni øtevilki. S œlani smo redno povezani tudi na facebooku ali elektronski poøti, seveda pa je revija Gaia øe vedno najpomembnejøa svetovalka, ker je z vami in nami vse dni v letu. Spremljajte nas na predavanjih, delavnicah, TV in radijskih oddajah, pa tudi na promocijskih stojnicah, kjer vam bomo svetovali izœrpno in strokovno. Tudi kupone popustov smo razøirili, ker ste si vi tako æeleli. Tudi pri prijavah za tridnevno 17. tradicionalno izobraæevanje, ki bo letos v Poreœu, ste nas zelo razveselili. Zapolnili ste æe vsa mesta, a se bo za najvztrajnejøe gotovo naølo øe kaj prostora. Uæivajte v branju skrbno izbranih œlankov, ki so podprti s strokovnimi nasveti. Tokrat vas bodo posebej pritegnile naravne in trpeæne poletne zasaditve, slikovit œlanek Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika, nazorna skica kolobarjenja in meøanih posevkov ter fourberry, ki je ta hip najbolj zaæelena vrsta jagodiœevja. Naj velja tudi za vas delati in ustvarjati pomeni dvakrat æiveti. UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI! V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gaiinih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za april pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do poøljite na naø naslov. Reøitev iz prejønje øtevilke: BUGENVILEJA Nagrejenka: Ivana Øparovec, Kranj Dragi œlani, ker smo z letoønjim letom spremenili øtevilko banœnega raœuna, vas prosimo, da nam nakazujete prispevek za revijo na novi tekoœi raœun: SI Uvodnik Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. maja

4 Tema meseca Naravne in trpeæne poletne zasaditve Z naøimi praktiœnimi usmeritvami boste zasadili odporno in zanimivo poletno kombinacijo. Posebno pomembno je, da pri poletnih zasaditvah upoøtevamo lego in zahtevnost rastlin. Tudi letoønji trendi nam nakazujejo uporabo trpeænejøih rastlin in seveda kombinacije samo listnatih rastlin. Najprej izberimo najboljøo zemljo Za lep izgled balkonov in teras ne pozabimo na izbiro primernega substarta oz. zemlje, v kateri bodo rastline uspevale. To je njihov»poletni dom«in tam naj jim bo kar najbolj udobno. Zemljo za presajanje zato izbiramo med kakovostnimi in preverjenimi substrati. Øe najbolje je, da balkonske rastline sadimo v kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia, Sanvitalija, suha roæa, gazanija, kapucinka, œrnooka suzana 4 ki je primerna za presajanje, sajenje ter nadaljnjo vzgojo balkonskih rastlin. Struktura substrata, vsebnost hranil in ostalih komponent v zemlji omogoœa dober razvoj korenin, moœne in zdrave liste ter dolgotrajno bogato cvetenje. Kakovostna pet komponentna zemlja plantella balkonia se bistveno razlikuje od povpreœnih substratov na trgu, saj poleg hranil v ustreznem razmerju in øote vsebuje tudi perlit in bio rastlinska vlakna za rahlo strukturo in zagotavljanje visoke Koralna fuksija, suha roæa Lantana Orange in sedum Lemon ball sposobnosti zadræevanja vode v obmoœju korenin. S tem je prepreœeno tudi izpiranje obstojeœih in dodanih hranil. Za poveœano tvorbo cvetnih nastavkov skrbijo hitro dostopen fosfor, aminokisline in huminske kisline. Organska hranila v obliki guana (posuøeni ptiœji iztrebki) pa so garancija za dolgoroœno zadovoljevanje potreb rastline po hranilih. Vsa ta dejstva so zagotovo jamstvo, da se bodo balkonske rastline v tej zemlji poœutile odliœno. Ognjeno na soncu Kombinacije v toplih barvah za sonœno pripeko Drobnocvetne in drobnolistne rastline so veliko bolj odporne na vremenske vplive in lepo uspevajo tudi na zelo izpostavljenih legah. Poleg tega so tudi poøkodbe na tovrstnih rastlinah manj vidne. Naj vaøa zasaditev zaæari v najtoplejøih tonih, od rumene do rdeœe barve. Kombinirajte veœ vrst drobno cvetoœih rastlin v sonœnih barvah. Uporabite suho roæo, pelargonijo, bolivijsko begonijo, gazanijo, osteospermum ter dodajte øe diøeœi zlati timijan ali zlati origano ter pokonœni ali viseœi roæmarin. Koralna fuksija ali lantana bosta ustvarili æareœo zasaditev, ob kateri bo æe na pogled vroœe, kapucinka in œrnooka suzana pa bosta ob ustrezni opori priskrbeli barvitost tudi v viøini.

5 Ven iz sence Osveæitev sence z izbiro pravih barvnih odtenkov in listnatih rastlin Brez strahu, œe je veœji del vaøega vrta v senci. Poæivijo ga lahko rastline in lonci v barvah. Najbolj zanesljivo in enostavno boste barvo v senco prinesli s kombinacijo listnatih rastlin razliœnih oblik v svetlih in temnih odtenkih. Uporabite lahko pisane koprive, sladki krompir, temno ali svetlo zeleno listno deteljico, pisanolistne øaøe ali praproti. Da bo tudi v senci diøalo, dodajte øe sadiko mete. Kombinacija viseœega bambusa in surfinij na pravi poziciji bo vnesla œudovito eleganco v senœni kotiœek. Sladko zadovoljstvo V kombinaciji z sadjem Okrasne koprive s sladkim krompirjem Jagode na oknu ali terasi bodo navduøile tako majhne kot velike. Najprej s cvetom, potem øe s plodovi. V posodo kombinirajte øe verbene, bakopo, sivko, salvijo in katero od drobnolistnih diøavnic, kot so timijan, origano ali olivna zel. Tema meseca Jagoda, verbena, modri œudeæ, salvia farinacea Okusno in diøeœe Kombinacije z zelenjavo in zeliøœi Za sonœno lokacijo v prostorno posodo posadite paradiænik, jajœevce ali papriko, dodajte baziliko, jajœevce in druga diøeœa zeliøœa. V priroœni lonec posadite najnujnejøe diøavnice, ki jih potrebujete pri kuhanju, da bodo vedno pri roki: baziliko, peterøilj, origano, timijan, æajbelj, viseœi roæmarin, listnati œesen Popestrite z bakopo, suho roæo, nemezijo, dodajte øe osteospermum ali kapski meseœek. Loreta Vlahoviå Ognjeno na soncu: bolivijska begonija, okrasna kopriva, milijonski zvonœki, nemezija. Diøeœe, skladno in uporabno 5

6 Okrasni vrt Arhitekturne rastline s prirojeno obliko Praktiœno nemogoœe je na svetu najti dva povsem enaka œloveka, kar velja tudi za rastline. Vsaka vrsta rastlin je malo drugaœne rasti od ostalih, obstajajo pa rastline z izstopajoœo obliko habitusa. Nekaterim od njih je poudarjena izraznost rasti naravno dana, spet druge so nastale umetno, s œloveško pomoœjo. Rastline s prav posebno izrazno naravno formo rasti bi lahko poimenovali arhitekturne rastline in jih v grobem razdelili v naslednje skupine: stoæœaste rasti okroglaste rasti stebraste rasti povešave rasti Izstopajoœo obliko rasti lahko izkoristimo v svoj prid in jih umestimo v prostor, kjer bo njihova posebna rast zaæivela in dobila pravo vlogo za dopolnitev doloœenega mesta ter se z njim spojila v celoto. Ulmus x elegantissima Jaquielin Hiller je malo drevo, ki s prav nevsakdanjo rastjo vzbuja pozornost prav v vsakem letnem œasu. V spomladanskem œasu daje vtis bujnega cvetenja, saj na zaœetku odæenejo filigransko drobni listi skoraj rumenkaste barve, ki se nato obarvajo zeleno. Krošnjo tvorijo zelo gosto nanizane kratke vejice s prav posebno horizontalno razrastjo. Izraznost le-teh je še izrazitejša v neolistanem letnem œasu, po æivobarvnem jesenskem obdobju kakor tudi v zimskem œasu. Catalpa bignonioides Nana (kroglasti cigarar) kakor tudi Robinia pseudoacacia Umbraculifera (kroglasta robinija) imata znaœilno kroglasto oblikovano krošnjo. Kroglasti cigarar naredi veœjo krošnjo, zato je nevarnost lomljenja vej tudi zaradi veœjih listov bolj pogosta. Obe vrsti lahko umestimo v prostor kot samostojen soliter ali pa z nizko podrastjo kot je razvidno pri kroglasti robiniji. Z umestitvijo kroglastega cigararja med samo æivo mejo zabrišemo vtis æive meje in jo obenem tudi povišamo ter razgibamo. Taxus baccata Fastigiata (stebrasta tisa) v ozadju, z izredno ozko, stebrasto obliko rasti se lepo dopolnjuje z Acer palmatum Dissectum Nigrum (nacepljenolistni rdeœi pahljaœasti javor) tako barvno, kot tudi po rasti, saj nacepljenolistni rdeœi pahljaœasti javor lepo zarašœa prostor v spodnjem delu stebraste tise. Picea abies Will s Zwerg (stoæœasta smreka) je zelo poœasi rastoœa z gosto stoæœasto obliko rasti. V vrt vnese trajno zelenilo tudi v zimskem obdobju. Kot dopolnilo in poæivilo se prostor ob njej zasadi z nizkimi enoletnicami ali trajnicami, ob katerih pride njena mogoœna rast še bolj do veljave. 6

7 Morus alba Pendula (bela povešava murva) ima izrazito pravilno povešavo- stebrasto rast. Zaradi navedene odlike jo kljub sadni noti lahko umestimo tako v sadni del vrta kot tudi v okrasni del kot zakljuœni element v nasadu z nizko zasaditvijo. Njena mogoœna rast ji omogoœa tudi samostojno, soliterno vlogo v vrtu. Morus alba Pendula (bela povešava murva) ima izrazito pravilno povešavo- stebrasto rast. Zaradi navedene odlike jo kljub sadni noti lahko umestimo tako v sadni del vrta kot tudi v okrasni del kot zakljuœni element v nasadu z nizko zasaditvijo. Njena mogoœna rast ji omogoœa tudi samostojno, soliterno vlogo v vrtu. Okrasni vrt Chamaecyparis nootkatensis Green Arrow z izrazito ozko rastjo doda pomembno noto predvsem manjšim vrtovom ali pa posebnim delom vrta, kjer æelimo le toœkovno poæivitev. V veœjih vrtovih jo vkljuœujemo v skupinskih zasaditvah z vsaj tremi rastlinami. Prunus serrulata Kiku Shidare Zakura (povešava japonska œešnja) nas vsako pomlad zapelje s svojimi magiœnimi cvetovi. Navadno ji namenimo prostor v kombinaciji s prekrovnimi iglavci, s œimer ji omogoœimo izraznost tudi v kasnejših obdobjih leta. Njena razrast ni agresivna, zato se zanjo najde mesto tudi v manjših vrtovih. Andreja Pogaœar Øpenko 7

8 Œili in andska jagoda Slovenski zelenjavni vrt je vedno lepo pisan in poln øtevilnih razliœnih vrtnin. Dolga leta smo sadili in sejali veœinoma iste vrtnine, obœasno smo zamenjali le kakøno sorto. V zadnjih letih pa lahko naøe gredice obogatimo s øtevilnimi novimi rastlinami. Nekatere med njimi so malo znane, druge pa po imenu poznamo, le pridelovali jih øe nismo pri nas. Izziv v vrtu Œili Jalapeno je nekoliko manj oster. Œili - izostri œute in pospeøi obtok Œili je vsem znan iz øtevilnih filmov. Mnogi so dolga leta menili, da so ostri feferoni in huda paprika (nekateri so ji celo rekli œili paprika) povsem enakega okusa. Kuharji pravijo, da ni tako. Rastline œili s svojimi plodovi so res najbliæje sorodnice paprike, a imajo za sladokusce povsem drugaœen okus. Sort œilija je v juæni Ameriki, od koder prihaja, veliko. Œili je samo sorodnik paprike, vendar ima podobno rast in zahteve kot paprika. Potrebuje øe nekoliko veœ sonca, je pa manj obœutljiv na suøo. Sodi med razhudnike, poleg paprike so njegovi sorodniki øe jajœevec, paradiænik in krompir. Vzgajamo ga iz sadik, posejemo ga v zaœetku marca. vznik, jo oskrbimo s pravo mero hranil, tudi voda se v njem ne zadræuje prekomerno. Pikiranje je vedno priporoœljivo, œe le imamo zanj dovolj œasa. Pikiramo, ko se kliœni listi poravnajo. Sadike vzgajamo na toplem, na prosto pa rastline posadimo v sredini maja. Gredice pognojimo z organskim gojilom visoke vrednosti v obliki granul bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke, ki ima hranila posebej prilagojena za gojenje plodovk. Gnojimo jih nekoliko manj kot»poæreøno«papriko. Izberemo pa najbolj sonœne gredice. Œili je zdrava, odporna rastlina in œe upoøtevamo vsa pravila ekoloøke pridelave, ne potrebuje veliko naøe pomoœi. Po potrebi økodljivce odæenemo z naravnimi pripravki. Plodove œilija uæivamo sveæe zelene ali rdeœe (oranæno, rumeno) obarvane, odveœne pa posuøimo in uporabljamo kot zaœimbo vso zimo. Œili odliœno uspeva v rastlinjakih, brez teæav pa ga vzgajamo tudi v cvetliœnih posodah. Zato ga lahko za svoje potrebe pridelajo tudi vrtiœkarji brez zemlje blokarji. Andska jagoda - lepa in okusna Œe imamo pri œiliju øe teæave z uvrøœanjem v kolobar, pa andska jagoda med zelenjadnicami nima sorodstva. Mnogi bodo prepoznali njeno podobnost z okrasnimi lampijonœki, ki pozimi pogosto krasijo naøe zimske øopke. Niœ œudnega, saj sta ti dve rastlini v bliænjem sorodstvu. Sprva je lampijonœek zelen, a ko se lupinica posuši, je jagoda zrela. Tudi andsko jagodo vzgajamo pri nas iz sadik, tako kakor œili jo sejemo v zaœetku marca. Ravno tako kot pri œiliju se posvetimo izbiri primernega substrata za setev in pikiranje bio plantella start. Za sajenje na prosto je obiœajno dovolj toplo v zaœetku maja. Øe bolje pa bo rodila v rastlinjaku, kjer bo tudi dobrodoøla popestritev kolobarja. Gojimo jo lahko tudi na balkonih, le da moramo imeti posajeni najmanj dve rastlini, da bo priølo do oplodnje. Zahteva humozno, toplo prst, zato gredice ali zemljo v rastlinjaku pognojimo z organskim gnojilom visoke vrednosti v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, teæjo zemljo pa izboljøamo kar z dodatkom plantella univerzalne vrtne zemlje, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin. Tudi v peøœenih tleh je tak dodatek zaæeljen, saj bo poletna suøa manj izrazita. Rastline, ki se dobro poœutijo, zrastejo do 1,5 m visoko, zato potrebujejo oporo. Najenostavneje je, da okoli njih zabijemo øtiri kole, ki jih poveæemo z vrvico. Øtevilnim, rumenim cvetovom s temno sredino sledijo zeleni lampijonœki, v njih pa rumene, oranæne ali rdeœe jagode. Ko se lupina posuøi, je jagoda zrela. Uporabljamo jih za razliœne solate, kompote in marmelade, pogosto pa tega ne doœakajo. Njihov blag, eksotiœen sladkast okus nas premami, da jagod kar ne moremo nehati jesti. Miøa Puøenjak Za setev uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje bio plantella start. Kakovostna zemlja zagotavlja zdrave in moœne sadike in hiter razvoj koreninskega spleta. Tako rastlini omogoœimo optimalne pogoje za hiter 8

9 Alokazija nenavadna in uæitna Veœino tropskih rastlin uporabljamo za dekoracijo v zaprtih prostorih. V zadnjih letih vedno bolj spoznavamo tudi uporabno vrednost posameznih lonœnic in okrasnih rastlin. Zahtevna in nenavadna okrasna rastlina ima tudi veliko uporabno vrednost. Alokazija je rod øirokolistnih korenastih ali gomoljastih trajnic iz druæine kaœnikovk Araceae. Raste v tropskih in subtropskih delih Azije in vzhodne Avstralije, v Oceaniji in Juæni Ameriki. Na dolgih in moœnih pecljih razvije velike srœaste ali puøœiœaste liste, ki zrastejo v dolæino od 20 do 90 cm. Alokazije naredijo socvetja v obliki betiœa, a glavni okras je øirok tulec, ki obkroæa betiœ. Socvetja rastejo na koncu kratkega peclja, vendar se pogosto skrivajo med listnimi peclji in niso vidni. Afriøka maska Adam Rastline iz daljnih krajev Zdravilni gomolji Colocasia esculenta (sinonim Alocasia dussii, Alocasia illustris) poznana kot taro, tropski krompir, black magic, je verjetno najstarejøa gojena rastlina. Zraste tudi do 4 metre visoko, najbolje pa uspeva ob robu moœvirja v senci ali tudi na soncu. Na mnogih tropskih otokih, v Juæni Ameriki in Aziji, se listi, stebla, gomolji in korenine uporabljajo za prehrano. Liste kuhajo kot øpinaœo in se uporablja za zavijanje svinjine in piøœanca. Korenine kuhajo in uporabljajo podobno kot pri nas krompir. V Polineziji je ta oblika hrane znana kot poi, na Havajih kot kalo, medtem ko je na Karibih bolj znana kot dasheen. Taro so æe stari Rimljani in Grki uvaæali iz Egipta in uporabljali v precej podobne namene kot se danes uporablja krompir. Tarovi listi so bogati z vitamini in minerali, so vir tiamina, riboflavina, æeleza, fosforja in cinka, prav tako pa tudi vitamina B6, vitamina C, niacina, kalija, bakra in mangana. Tarovi gomolji vsebujejo velik deleæ økroba in vlaknin. V gomoljih in listih je prisotna oksalna kislina, zato naj bi to hrano uæivali skupaj z mlekom ali æivili, bogatimi s kalcijem, ki oksalat odstrani iz prebavnega trakta. Listi kot pahljaœe Alokazija Black Magic Colocasia esculetna Black Magic je dosegljiva tudi nam in zadnja leta uporabna kot zelo dekorativna okrasna rastlina tako v sezonskih zasaditvah kot samostojna rastlina v posodi. Listi so veliki, temni, skoraj œrne barve. Amazonska lilija (Alocasia Amazonica) ali afriøka maska je priljubljena okrasna rastlina. Kot lonœnico jo gojimo zaradi dekorativnih suliœastih listov z bledimi æilami, ki rastejo na pokonœnih steblih. Taro tropski krompir Œe jo æelimo gojiti v stanovanju, ji moramo zagotoviti visoko vlaænost zraka in prav zato ji najbolj odgovarja zimski vrt ali rastlinjak. V stanovanju le redko zacveti. Ustrezno negovana alokazija æivi veliko let. Je zahtevna za gojenje in ima rada toploto. Poleti med 21 in 28 C in najmanj 18 C pozimi. Tla morajo biti ves œas vlaæna, lepo bo uspevala le, œe poveœamo tudi zraœno vlago. Alokasija maccrorisa poznana pod imenom adam, je pri nas æe mnoga leta znana okrasna rastlina. Razveseljiva novica je, da lahko razliœne tropske uæitne rastline preizkusite tudi doma. Kupite jih lahko v trgovinah z zdravo prehrano. Loreta Vlahoviå 9

10 Strokovnjak svetuje Vpraøanja naøih œlanov?v aprilu bi æelel v atriju sejati novo trato. Na vikendu pa je na doloœenih mestih po odstranitvi mahu ostalo nekaj praznih mest, kdaj in katero seme lahko uporabimo za dosejevanje? Tone iz Ormoæa!Za kakovostno setev nove trate je april najprimernejši œas. Za setev je najbolje izbrati obloæeno seme plantella contessa, ki hitreje kali, setev pa je uspešnejša. Uporabimo jo lahko tudi za setev nove trate. V zaœetku pomladi (april) je najprimernejši œas tudi za dosejevanje. Tudi v tem primeru lahko uporabimo obloæeno seme. Ko pripravljamo zemljišœe za setev nove trate, ne pozabimo na dodajanje dolgodelujoœega organskega gnojila plantella organik in uporabo kakovostne travne mešanice plantella. Za setev in dosejevanje na sušnih in vroœih legah (Primorska) izberemo mešanico trav za sušne in vroœe lege plantella adria, za manj obremenjene lege pa zadostuje mešanica plantella aurora. V celinskem delu Slovenije uporabite travno mešanico plantella univerzal ali obloæeno seme plantella contessa, v senœnih delih pa plantella viva.?polæi so vse bolj poærešni, saj mi pojedo veliko mladih sadik, tudi jagode pred njimi niso varne. Pobiram jih redno, vendar jih je vsako leto veœ. Kako ukrepati, da se njihova škoda zmanjša? Tina in Mengša!Naravni sovraæniki polæev so krastaœe, jeæi, ptice in slepci, zato jih ne odganjamo. Koristna je tudi zastirka gozdne praproti, bezga, vratiœa in rmana. Ob robove vrtov lahko zasadimo tudi rastline, ki polæe odvraœajo. To so predvsem kapucinke, grobelnik, bela gorjušica, æajbelj, timijan in kozmeja. Za uœinkovito obrambo pred polæi je nujno uporabiti najbolj uœinkovito vabo v obliki pelet, bio plantella arion +, ki jo posipamo v koliœini g na 100 m 2! Poznano je tudi, da so polæi pravi ljubitelji piva, zato jim nastavimo pasti s pivom. Okrog vrta lahko tvorimo»neprehodno«pregrado s sredstvi za izboljšanje tal, plantella kacivit, plantella biovit ali plantella izbrani kremenovi peski, ki so»ostali«od spomladanskih del v vrtu in trati. Uporabna je tudi æagovina, lesni pepel in jajœne lupine. Plast nasutega sredstva naj bo široka vsaj 10 cm. Da bo zašœita uœinkovita, pa jo veœkrat obnovimo, še posebno po deæju. Varovalni pas okrog posameznih gredic znotraj vrta in samih rastlin pa tvorimo z bio plantella gelom proti polæem. Gel proti polæem je popolnoma naraven, brezbarven, netoksiœen gel brez vonja, narejen iz naravnih sestavin, neškodljiv za æivali ter otroke in v okolju razpade.?vsako leto imam teæave z vinsko trto (brajda). Kako naj bo usmerjeno varstvo v aprilu in maju? Lojze iz Semiœa!V aprilu, ko se oœesa napenjajo, preventivno ukrepamo proti prøicam z æveplenimi pripravki. Konec aprila in v zaœetku maja, ko so oœesa odgnala (2-4 cm) ukrepamo proti œrni listni pegavosti. Pripravek vivera quadris uporabimo v tistih vinogradih, kjer je bil preteklo leto moœan napad oidija, deluje pa tudi proti œrni listni pegavosti in peronospori. Ko so oœesa odgnala, lahko bakreni pripravki povzroœajo oæige (nizke temperature), zato v tem œasu uporabite kontaktne fungicide. Z registriranimi pripravki proti akarinozi in arinozi ukrepamo takoj ob pojavu prvih poškodb. Œe smo opravili preventivno varstvo verjetno ne bo teæav. Sredi maja ukrepamo proti œrni listni pegavosti, oidiju in rdeœi sadni pršici. V zadnji dekadi maja, ko so mladice dolge do 0,5 m in so kabrniki dobro vidni pa se æe posvetimo varstvu pred peronosporo. Ka - dar je po jav pe ro nos po re zgo den (maj), opravimo prva škropljenja s širo ko de lu jo œi mi dotikalnimi fun gi ci di. Uporaba sistemiœnega fun gi ci da vivera ridomil je smi sel na pred zaœetkom cvete nja in v obdobju najbuj nej še ra sti trte. Strokovnjak svetuje 10

11 Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika Po sajenju paradiænika ne smemo pozabiti na njegovo zaøœito. To vsekakor storimo øe pred prvimi nenavadnimi znamenji. Za zdrav pridelek je pravoœasno varstvo zelo pomembno, zato je postalo vsakoletna stalna praksa v øtevilnih domaœih vrtovih. Ob pravoœasnem prepoznavanju teæav in ukrepanju ter dosledni skrbi za paradiænik bo pridelek zagotovljen. Œe bo poskrbljeno za dobro kondicijo paradiænika, bo dovolj krepak, da se nekoliko laæje spopade s teæavami, ki lahko doletijo to priljubljeno vrtnino. Priprava tal in gnojenje Uporaba organskega gnojila v obliki granul bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke je v ekoloøki pridelavi paradiænika osnovno vodilo, saj rastlinam omogoœa uravnoteæeno prehrano. Rastline so ob zdravi prehrani tako kot ljudje mnogo bolj odporne na vse vrtne tegobe. Organsko gnojilo v obliki granul prviœ dodamo v œasu sajenja (sredina maja), drugiœ pa v œasu razvoja cvetov. Na veœjih povrøinah je uporabno tudi organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Za dognojevanje je zelo uporabno tekoœe organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Ker paradiænik tako kot kapusnice potrebuje veliko hranil, ga s tekoœim gnojilom na osnovi morskih alg v obdobju intenzivne rasti dognojujemo enkrat tedensko. Uporaba ekoloøkih pripravkov Pripravek na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr, ki s svojo zaøœitno oblogo prepreœuje vdor økodljivih bolezenskih klic v notranjost rastline. Pripravek na osnovi njivske preslice deluje Ne pozabimo na dognojevanje preventivno na øtevilne bolezni, saj rastline krepi. Preslica vsebuje salicilno kislino, ki utrjuje celiœne stene rastlin, tako le-te postanejo odpornejøe. Vsebuje tudi naravne æveplove spojine, ki delujejo proti økodljivim glivam. V raziskavah je potrjeno njeno trojno delovanje: deluje proti økodljivim glivam (poveœana odpornost na bolezni) rastline krepi (utrjuje celiœne stene rastlin, poveœana odpornost) hkrati je tudi foliarno gnojilo (veœja masa in øtevilo plodov) Za uœinkovito varstvo paradiænika s pripravkom na osnovi njivske preslice priporoœamo varstvo na 7 do 10 dni. To opravljamo redno od trenutka, ko paradiænik presadimo na prosto. V ekoloøkem varstvu je uœinkovit tudi pripravek na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-fr. Sojin lecitin deluje predvsem kot: foliarno gnojilo (veœja masa in øtevilo plodov) rastline tudi krepi (debelejøe in veœje celiœne stene, obnavljanje celic, poveœana odpornost) Tudi ta pripravek je v ekoloøkem varstvu nepogreøljiv. Rastline, økropljene s sojinim lecitinom, imajo debelejøe in veœje celiœne stene, ki glivam oteæujejo prodor v rastlino. Lecitin ima pomembno vlogo tudi pri njihovem obnavljanju. Poleg skrbi za zdrave rastline oba pripravka pozitivno delujeta tudi na poveœanje pridelka, zato sta osnovna»oprema«vsakega vrtnarja. Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 11

12 Odmiranje, gniloba na muhi ploda 1 Ekoloøko vrtnarjenje Prepreœimo težave s krompirjevo plesnijo. Kaj je narobe z mojim paradiænikom? 1 Odmiranje oziroma gniloba na muhi ploda Ta pojav je pogost v rastlinjakih in na prostem, najveœkrat je povezan z neprimerno vodno oskrbo oz. suøo. Ko se teæava pojavi, je vsako ukrepanje neuœinkovito. Za pomanjkanje kalcija je dovzeten tako paradiænik v vrtu kot tudi v posodi, kjer je pomanjkanje øe izrazitejøe. 2 Bela muøica oziroma rastlinjakov øœitkar Prisotnost rastlinjakovega øœitkarja je bolj izrazita v rastlinjaku, tega økodljivca pa zasledimo tudi na prostem. Rastlinjakov øœitkar je majhna æuæelka sneæno bele barve, ki sesa sokove listov. Listi rumenijo, se suøijo in odpadajo, ker izloœajo veliko medene rose, so rastline œrne in sajaste. Økodljivec se obiœajno nahaja na spodnji strani listov. Najlaæje ga opazimo, œe rastlino potresemo, saj takrat nenadoma vzletijo v oblaku. 3 Zelenkast plod Paradiænik, ki raste v rastlinjaku, vœasih razvije plodove, ki so na eni strani obarvani zeleno ali rumeno. To se ponavadi dogaja na strani, kjer je izpostavljen moœni sonœni svetlobi. 4 Venenje paradiænika Venenje se po rastlini øiri od spodaj navzgor in je povezano s talnimi glivami, ki v rastlino prodrejo skozi korenino. Spodnji listi zaœnejo rumeneti, na njih se oblikujejo rjavkaste nekrotiœne pege, venejo in sœasoma odmrejo. Venenje je lahko lokalno, najveœkrat pa sploøno, bolj iz- Sredstvo za krepitev rastlin uporabljamo redno. razito je v toplih obdobjih, zveœer ali po zalivanju lahko celo izgine. 5 Siva plesen Zelo pogosta bolezen je tudi siva plesen, ki povzroœa økodo na listih, steblu in plodu, odmirajo pa tudi cvetovi. Na listih in steblu opazimo sivo rjave eliptiœne pege, prekrite s sivo prevleko, na plodu pa drobne srebrne pege, premera nekaj mm. 6 Zvijanje in izmaliœenje listov Je lahko virusnega izvora. Znaki so tudi posledica nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin. Vzrok je lahko tudi zanaøanje fitofarmacevtskih sredstev izven cilja nanosa. 7 Poœeni plodovi Pokanje plodov se pojavi zaradi neenakomerne oskrbe z vodo. Plod zori normalno, kasneje pa poœi, œe jih takoj ne oberemo se na njih lahko pojavi siva plesen ali druga gliviœna bolezen. 8 Uøi in prøice So bolj pogoste v rastlinjakih kot na prostem. Prisotnost prøic lahko zamenjamo za pomanjkanje nekaterih hranil. Œe bolj pozorno pogledate na spodnjo stran listov, opazite prøice. Uøi ne predstavljajo resnega problema. 9 Krompirjeva plesen Pri paradiæniku na prostem je najveœ teæav s krompirjevo plesnijo, ki se pojavi vedno, ko so rastline predolgo vlaæne. Tudi temperatura na 20 C ni veœ idealna. Okuæenih plodov ne uæivamo. Ukrep: Pri zalivanju paradiænika ne dopustimo, da se tla preveœ izsuøijo, a tudi preseæek vode ni koristen. Pomembno pravoœasno ukrepanje s plantella kalcijevim listnim gnojilom. Uporabimo ga ob vsakem nastavku plodov, ko so ti veliki za grahovo zrno. Bela muøica, rastlinjakov øœitkar Ukrep: Razkuæevanje objektov, sajenje zdravih sadik, odstranjevanje odmrlih delov rastlin in plevela. Proti njim ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde, prepoznamo in lovimo pa ga tudi na bio plantella rumene lepljive ploøœe (1 kom/10 do 15 m 2 ). Zelenkast plod Ukrep: Zagotovitmo zraœenje in senœenje v poletnem œasu. Izogibamo se prehitremu in prekomernemu odstranjevanju listov, saj je tako plod bolj izpostavljen. Zvijanje in izmaliœenje listov Ukrep: Prepreœitev zanaøanja fitofarmacevtskih sredstev na rastlinah in pravilno økropljenje. Venenje paradiænika Ukrep: Pomemben je kolobar in razkuæevanje tal, sajenje odpornih sort in odstranjevanje obolelih rastlin. Za gnojenje ob sajenju je najbolje uporabiti organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke, ki ni okuæeno s økodljivimi mikroorganizmi NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

13 Kaj je narobe z mojim paradiænikom? 8 Uøi in prøice Ukrep: Øe zdrave rastline redno økropimo s pripravkom bio plantella aktiv, ki ga uporabljajte zgodaj zjutraj ali zveœer. V primeru zatiranja prøic dobro oøkropimo tudi spodnjo stran listov, varstvo œez nekaj dni ponovimo, da uniœimo tudi nove økodljivce. 7 Poœeni plodovi Ukrep: Œe se koliœina vode po suønem obdobju hitro poveœa, zaœnejo plodovi pokati. V zaœetnem obdobju po presajanju je potreba po vodi minimalna, kasneje v obdobju cvetenja in oblikovanja plodov pa se poveœa. Ekoloøko vrtnarjenje 9 Krompirjeva plesen Ukrep: Z rednim tedenskim varstvom priœnemo æe takoj po sajenju. Takrat uporabimo pripravek na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr ali bio plantella super-fr, ki rastline krepi. Ne pozabimo na kolobar, odstranjevanje zalistnikov, odporne sorte, pravilno razdaljo sajenja in odstranjevanje listov pod nastavljenimi plodovi. Siva plesen Ukrep: Primerne medvrstne razdalje (zraœnost), redno in sprotno odstranjevanje in uniœenje zalistnikov, takojønje odstranjevanje okuæenih delov, sajenje manj obœutljivih sort, uporaba pripravka na osnovi njivske preslica bio plantella natur-f v œasu cvetenja in odstranjevanje zalistnikov, ki krepi rastline. 5 Avtor: Davor Øpehar Skica: Rock Finale NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 13

14 Kombiniranje kolobarjenja in meøanih posevkov Ekoloøko vrtnarjenje Kolobarjenje in meøani posevki sta v zelenjavnem vrtu znani in koristni metodi prepreœevanja izœrpanosti tal, zatiranja plevelov, prepreœevanja bolezni in zmanjøevanja napada økodljivcev. Nekaterim je bolj domaœe kolobarjenje, drugi eksperimentirajo s kombinacijami rastlin na gredah z meøanimi posevki. Velikokrat pa se spraøujemo, ali je moæno upoøtevati oboje hkrati. V naravi zelo redko najdemo veœje povrøine, posejane z eno samo rastlino, veœinoma se jih na majhnem prostoru razraøœa cela vrsta, od trav, zelnatih trajnic, enoletnic, mahov do razliœnih lesnatih rastlin. Na vrtu vœasih ustvarimo umetne razmere, ko leto za letom raste na isti povrøini le ena rastlinska vrsta. Posledice takega naœina se kaæejo kot slabøanje vitalnosti in rodovitnosti tal, pojav bolezni in økodljivcev, sœasoma pa se zmanjøa tudi pridelek in njegova kakovost. Zato se posluæujemo kolobarjenja oz. vrstenja vrtnin. Pri tem upoøtevamo zahteve vrtnin po hranilih, poleg tega pa tudi lastnost rastlin, da skozi korenine izloœajo snovi, ki so za sosednje ali naslednje zelenjadnice lahko økodljive. Tako loœimo: Rastline, ki same sebe dobro prenaøajo in jih lahko gojimo veœ let na isti povrøini. Sem spadajo bob, zelena, por, kumare in paradiænik. Rastline, ki same sebe slabo prenaøajo, zato moramo strogo upoøtevati zahteve po vrstenju, kot so: grah, rdeœa pesa, peterøilj, korenœek, buœke, øpinaœa. Rastline, ki se ne prenaøajo, kadar si prehitro sledijo v kolobarju, kot so: ohrovt, cvetaœa, zelje, krompir, fiæol. Tabela dobrih in slabih sosedov za laæje naœrtovanje Vrtnina Dober sosed Slab sosed Kapusnice (cvetaœa, ohrovt, zelje, kitajsko zelje, brstiœni ohrovt ) paradiænik por Solate, endivja zelena fiæol nizek fiæol, grah, kumare, rdeœa pesa, solata, zelena, paradiænik, øpinaœa, krompir, por, endivja, blitva peterøilj, solata, radiœ, nizek fiæol, korenœek, por, kapusnice, œebula, œesen, øpinaœa korenœek, zelena, øpinaœa, paradiænik, endivja, kapusnice, jagode kumare, grah, redkvica, rdeœa pesa, paradiænik, øpinaœa kapusnice, fiæol, grah, øpinaœa, por, paradiænik øpinaœa, zelena, kumare, solata, rdeœa pesa œesen, œebula, jagode, kapusnice krompir, grah, kumare rdeœa pesa, fiæol, grah zelena, peterøilj krompir, solata grah, por, œebula Pri naœrtovanju kolobarja moramo upoøtevati, da se tudi rastline, ki so si v sorodu, ne prenaøajo dobro oz. so problematiœne zaradi øirjenja istih bolezni. Naœrt za kolobarjenje vrtnin si lahko naredimo æe za nekaj let vnaprej. Za boljøi in bolj zdrav pridelek pa glavnim vrtninam v kolobarju izberemo tudi primerne sosede, ki jih posejemo ob robu gredice ali pa kar vmes med izbrane rastline: 1. primer Na vrtu obiœajno upoøtevamo triletni kolobar. Na prvi poljini zemljo obilno pognojimo s kakovostnim organskim gnojilom plantella organik ali bio plantella nutrivit in posejemo ali posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil. Œe smo za glavno kulturo izbrali kapusnice, recimo zelje in œe æelimo vrtnine gojiti po metodi meøanih posevkov, bomo za soseda zelju izbrali paradiænik, ki se idealno kombinira s kapusnicami glede zahtev po hranilih, obenem pa zaradi moœnega vonja odganja tudi marsikaterega økodljivca. Obe vrtnini potrebujeta veliko hranil, zato jih bo potrebno med rastno sezono dognojevati z naravnim organskim tekoœim øpinaœa Rdeœa pesa kumare krompir korenœek œebula œesen zelena, redkvice, kapusnice, fiæol, grah, jagode kapusnice, œebula, œesen, buœke, kumare, fiæol, øetraj, kumina kapusnice, zelena, øpinaœa, visok fiæol, œebula, por, grah, solata, rdeœa pesa kapusnice, øpinaœa, kolerabica, kumina, kapucinka, æametnica, hren paradiænik, zelje, kreøa, por, œesen, œebula, blitva kumare, paradiænik, solata, jagode, øetraj kumare, paradiænik, korenœek, solata, rdeœa pesa rdeœa pesa krompir, por, visok fiæol, øpinaœa redkvice sonœnice, paradiænik, buœke, grah, zelena rdeœa pesa meta por, zelje, grah, fiæol fiæol, grah, kapusnice 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 1. leto 2. leto 3. leto 1. PRIMER Paradiænik, zelje Korenje, œebula Fiæol, rdeœa pesa 2. PRIMER 3. PRIMER Kumare, koper Solata, redkvice, kreøa Grah, øpinaœa Krompir, redkvice, øpinaœa Œebula, solata Grah, rdeœa pesa 3. primer Ekoloøko vrtnarjenje 1. primer 2. primer gnojilom na osnovi alg in vitaminov bio plantella vrt. Drugo leto bomo na isti povrøini zelo malo gnojili oz. dodali samo kompost. Kot glavno kulturo bomo izbrali korenœek, ki ga bomo za bolj zdravo rast in varovanje pred korenjevo muho kombinirali s œebulo. Po potrebi bomo posevek sem in tja dognojili z vrtom Tretje leto bomo na to isto povrøino sejali ali sadili manj zahtevne rastline, ki hkrati obogatijo tla z duøikom, ki ga s pomoœjo bakterij veæejo iz zraka. Izbrali bomo npr. fiæol, ki ga lahko kombiniramo z rdeœo peso in øetrajem. 2. primer Prvo poljino dobro pognojimo z organskimi gnojili in posadimo kumare. Med sadike kumar posadimo koper, znano in okusno zeliøœe. Kumare veœkrat dognojimo z bio plantella vrtom. Naslednje leto bomo gredico pognojili s kompostom ali manjøo koliœino organika in posadili ali posejali glavnato solato, redkvico in nadzemno kolerabico. Tretje leto pa na isto povrøino posejemo grah in øpinaœo. 3. primer Prvo poljino pognojimo s plantella organikom-k in kot glavno kulturo posadimo zgodnji krompir. Med vrste krompirja posejemo øpinaœo in redkvico, robove pa lahko zasadimo s kapucinko, ki bo poskrbela za lepo cvetoœo obrobo. Ko krompir izkopljemo, lahko na njegovo mesto posadimo ohrovt in blitvo. Ohrovt rabi malo veœ hranil, zato mu obœasno dodamo tekoœe organsko gnojilo bio plantella vrt. Tla bodo po krompirju lepo zrahljana in naslednje leto bo dovolj, da zemlji dodamo samo kakovosten kompost. Drugo leto bomo na to mesto posadili œebulo, vmes pa razliœne sorte solate. Tretje leto pridejo na vrsto manj zahtevne vrtnine, npr. visok fiæol, ki se lepo kombinira z rdeœo peso ali zeleno. Nevenka Breznik NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 15

16 Fourberry je konœno priøel tudi k nam Ekoloøko vrtnarjenje V plodovih jagodiœevja se skriva pravo bogastvo zdravja, zato je prav, da ta dar narave dopolnjuje prav vsak domaœi vrt. Uæitnih jagod v vrtu nikoli ni preveœ. Forberi je letoønja ekskluzivna novost na podroœju jagodiœevja. Poleg uæitnega plodu nas razveseli øe s cvetenjem, vonjem in jesensko barvitostjo listov. Kaj je fourberry? Velja za osupljivo novost na podroœju jagodiœja, ki se izvorno imenuje fourberry. Poslovenjena oblika bi lahko bila forberi. Gre za rastlino z uæitnimi in okrasnimi lastnostmi. To preœudovito jagodiœevje rodi plodove podobne josti, cveti kot forzicija, dehti kot nageljœek, je brez neprijetnega okusa po œrnem ribezu in za nameœek se jeseni obarva kot najbolj ælahten pahljaœasti javor. Le kdo si ne bi æelel take rastline? To je zagotovo prava izbira za popestritev vsakega vrta. Botaniœno ima podobne zahteve kot ribez. V naravi jih zasledimo predvsem na obmoœju Severne Amerike. Forberi je zelo robusten, prezimno trden grm, odporen je tudi na suøo. S skrbno selekcijo so vzgojene sorte z najlepøimi cvetovi, plodovi in barvo listja. Barva se zaœne spreminjati konec septembra. Najprej se obarva oranæno, na koncu pa nas razveseli øe z lepo temno rdeœo barvo, ki je navdihujoœ jesenski v okras vsakemu vrtu. 4 razlogi za fourberry 1. atraktivno cvetenje 2. dehteœi vonj 3. uæitni, zdravi plodovi znaœilne sadne arome 4. jesenska obarvanost listja Kdaj so jagode zrele? Jagode dozorijo veliko kasneje kot pri ribezu. Plodovi so prijetni za uæivanje, saj nimajo neprijetnega okusa po œrnem ribezu. Obiramo jih, ko so jagode œrne, oz. skoraj padejo v roke. Takrat sta okus in aroma najbolj izrazita. Ponavadi ga obiramo 2 do 3 tedne, koliœina plodov pa vsekakor zadovolji vsakega ljubiteljskega sadjarja oz. vrtnarja. Poznamo razliœne sorte Sorta Black Pearl ima najboljøe sadeæe, je najzgodnejøa sorta, ki rodi od sredine julija do konca julija, oz. v zaœetku avgusta, razraøœa se øiroko, je nekoliko øirøe rasti, v viøino meri med 120 in 150 cm, odlikuje jo zelo intenzivno rumeno cvetenje, jagode v grozdih so velike 8-10 mm, znaœilnega soœno sadnega okusa. Black Gem daje najveœji pridelek, z izrazito velikim pridelkom in jagodami, jagode so znaœilnega soœno sadnega okusa, v viøino meri med 120 in 150 cm, rodi nekoliko kasneje kot sorta Black Pearl, to je konec julija in dva tedna v avgustu, cvetenje je moœno dehteœe, cvet pa izrazito rumen. Najpoznejøa sorta Black Saphir ima pokonœno kompaktno rast, v viøino meri med 120 in 150 cm, cveti intenzivno rumeno proti koncu aprila, rodi od zaœetka avgusta naprej, ima kompaktne grozde z velikimi jagodami. Da plod razvije znaœilno sadno aromo, mora dobro dozoreti. Kako jih lahko uporabljamo? Uæivamo jih sveæe, zamrznjene, posuøene kot rozine, predelamo ji lahko tudi v marmelado ali sok. Plod ni izgubljen, tudi œe ostane na grmu. Pustite ga viseti in v nekaj 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 tednih se bo posuøil. Take so verjetno obirali in uæivali æe prvotni prebivalci Severne Amerike. Kako jih vzgajamo? Vzgajamo jih v obliki grma. Ponavadi zacvetijo æe v prvem letu in veœinoma nastavijo tudi plodove. Najveœji pridelek lahko priœakujemo na enoletnem lesu, ki izraøœa iz dvo ali triletnega lesa. Dobro je, da les, ki je starejøi od 4 let vsako leto redno izrezujemo, saj se to zelo dobro izkaæe na pridelku. Gnojenje in sajenje Œe øe niste posadili fourberry, je øe œas, da pohitite in si zagotovite domaœ vir vitaminov in mineralov. V izbranih trgovinah lahko kupite sadike v loncih, ki jih sadimo skozi vse leto. Razdalja sajenja v vrsti je okoli 1m. Pred sajenjem jagodiœevja izkopljemo sadilno jamo in jo obogatimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki ga uporabimo tudi pri sajenju in dognojevanju: ribeza, kosmulj, jost, malin, jagod, goji jagod, sibirske borovnice, aronije, boysenberryja, øisandre in ostalega jagodiœja. Sadilna jama naj bo nekoliko globlja od viøine lonca. Forberi tako kot ribez sadimo nekoliko globlje, kot je rasel v posodi, na ta naœin doseæemo, da se grm ustrezno razraste. Øirina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera lonca. Œe se vam sadika oz. substrat v loncu pred sajenjem izsuøi, je treba lonec z grudo namoœiti. Najbolje je, da lonec s sadiko za 10 minut namoœimo v vedru z vodo. Ko je rastlina napojena, izkopljemo sadilno jamo in priœnemo s sajenjem. Davor Øpehar Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 17

18 Ekoloøko vrtnarjenje Zdrava stroœnica kot okras Vzpenjavke, ki sodijo med najbolj vsestranske skupine rastlin, s svojim videzom, barvo in vonjem oplemenitijo okolico hiøe ali vrta. Blagodejno vplivajo na naøa œutila od zgodnje pomladi, ko se razcvetijo razkoøna diøeœa socvetja glicinije, do pozne jeseni, ko obœudujemo barvno paleto ene izmed najlepøih vzpenjavk okrasni srobot ali klematis. Œe pa so øe uæitne, kot je to fiæol, pa imamo øe razlog veœ, da jih gojimo doma. Vzpenjavke, ne glede na to, ali jih gojimo na balkonu, ob zidu, ograji, ob prosto stojeœem stebru ali ob pergoli vnaøajo v prostor moœno vertikalno prvino. Œe jih pustimo rasti brez opore, pa se njihovi poganjki bohotno øirijo po prostoru in mu z razkoøno obarvanim talnim pregrinjalom, ki ob tem zatira tudi plevel, dajejo vodoravno linijo. Poleg tega, da nam vzpenjavke omogoœajo ustvarjanje novih barvnih in teksturnih prvin v bivalnem okolju, z njimi lahko prekrijemo tudi star zid, økarpo ali suho deblo. Vabijo nas v senco in nas skrijejo pred vsiljivimi pogledi. Naøe bivalno okolje pa lahko popestrijo in nam blagodejno senco v vroœem poletju ponudijo tudi nekatere vzpenjave Turøki fiæol Fiæol v æivi meji za senco stroœnice, ki imajo navadno svoj prostor le na vrtnih gredicah. Turøki fiæol Turøki fiæol, ki izhaja iz Srednje Amerike, je v Evropo priøel preko krimskega polotoka v 18. stoletju, potem pa je»osvajalski pohod«nadaljeval vse do Turœije. Oœitno je Otomansko cesarstvo pustilo trajne posledice na imenu rastline. Ta vrsta visokega fiæola je po izvoru trajnica, vendar jo v naøih pridelovalnih razmerah bolj poznamo kot enoletnico. Zaradi roænatih, rdeœih, belih ali dvobarvnih cvetov fiæol gojimo v okrasne namene, ploøœate stroke in nezrelo ali posuøeno seme pa lahko uæivamo v solatah ali enolonœnicah. Turøki fiæol v viøino zraste do tri metre in ker prenese tudi niæje temperature, ga lahko posadimo prej kot navadni fiæol. Rastlina za uspeøen razvoj strokov potrebuje vsaj sto dni, najbolj pa ji prijajo temperature med 15 in 25 C. Œe je bolj vroœe, zlasti ob visoki vlaænosti, pa se stroki ne razvijejo, œe ji ne zagotovimo dovolj sence. Poleg tega nam bo fiæol zelo hvaleæen tudi za prostor, ki je zavarovan pred vetrom, saj bo tako laæe privabljal svoje opraøevalce æuæelke. mlade rastlinice pa postopoma lahko presajamo na prosto od sredine pomladi do zgodnjega poletja. Razdalja med vzpenjavnimi sortami naj bo pribliæno 60 centimetrov. Ker fiæol razvije globoke korenine, pred presajanjem setveno gredo prerahljamo do globine lopate in v zemljo zadelamo visokokakovostno organsko gnojilo rastlinskega izvora plantella biogrena (10 kg/100 m 2 ). Øe nedozorele stroke, ki so, œe so kuhani in ohlajeni v solati, prava delikatesa, zaœnemo trgati pribliæno tri mesece po presajanju z rednim trganjem bomo pospeøili nastavljanje novih strokov. Dozorele stroke oziroma stroke, ki so namenjeni za zrnje, pa bomo trgali v septembru. Hiacintni fiæol Hijacintni fiæol kot okras Hiacintni fiæol, ki ga poznamo tudi pod imenom lablab, izvira iz tropskih obmoœij Afrike. Ta neæni fiæol ima mnogo sort, ki se razlikujejo po viøini rasti ter po dolæini in barvi strokov. Vzpenjavne sorte zrastejo tudi do øest metrov. Nezrele stroke in zrela semena skuhamo ter jih pripravimo tako kot turøki fiæol. Hiacintni fiæol pridelujemo podobno kot navadni fiæol. Za uspeøen razvoj potrebuje rastlina zavetno lego, najugodnejøe temperature se gibljejo med 18 in 30 oc, zraœna vlaga pa naj ne bi padla pod 70 %. Œe je med cvetenjem hladno, bo opraøitev slabøa, ker ni æuæelk. Œe æelimo zgodnji pridelek, semena posadimo v setvene pladnje, æe utrjene Od 10 do 15 centimetrov visoke sejanœke presajamo na stalno mesto spomladi, ko 18 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

19 nastopijo dovolj visoke temperature. Med rastlinami naj bo razmik slabega pol metra. Med rastjo redno skrbimo, da tla ostanejo vlaæna. Hiacintni fiæol je pogosta tarœa økodljivcev, predvsem uøi in resarjev. V boju z njimi nam je lahko v veliko pomoœ pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki je æe pripravljen za uporabo. Rastline poøkropimo po vsej povrøini, pri tem se skuøamo izogniti neænim cvetovom, økropimo jih zmerno tako, da od njih ne kaplja. Mlade stroke pobiramo od øest do devet tednov po presajanju, ko æe doseæejo konœno velikost, semena pa øe niso zrela. Stroki z zrelimi semeni so primerni za in vzgoja tega maslenega fiæola so podobni kot pri hiacintnem fiæolu. Fiæol ne dozoreva enakomerno, a prve zrele stroke lahko izluøœimo æe po treh do øtirih mesecih. Œe nabiramo mlado zrnje, je merilo za njihovo tehnoloøko zrelost 10 odstotkov belih semen, preostala pa naj bi bila bledozelena. Mlade stroke ali seme lahko shranjujemo do deset dni pri temperaturi 2 C in 90-odstotni zraœni vlagi. Limski fiæol ima okus po kostanju in masleno strukturo, zato je zelo primeren za pripravo enolonœnic. Vigna Rod Vigna sodi med najstarejøe stroœnice. Iz pradomovine v Etiopiji se je Cvet vigne zmoœimo listov. Znaœilni za vigno so rahlo ukrivljeni, tudi do meter dolgi stroki, ki v svoji notranjosti skrivajo od 15 do 20 semen. Ekoloøko vrtnarjenje Tudi vigno gojimo podobno kot navadni visoki fiæol, le s to razliko, da jo posadimo bolj na gosto in jo pozneje redœimo. Seme najbolje kali, ko se temperatura dvigne nad 20 C. Rastlinice vzkalijo pribliæno teden dni po setvi. pobiranje pribliæno mesec dni pozneje. Œe je rastlina øe dovolj zdrava in moœna, odreæemo polovico glavnega stebla, tako da spodbudimo zorenje øe enega pridelka. Limski fiæol Limski fiæol je visoka, bujno rastoœa tropska rastlina, ki potrebuje za kalitev najmanj 18 C. Øpanski osvajalci so ta fiæol odkrili v Peruju in ga poimenovali po glavnem mestu te dræave, Limi. Veœina sort uspeva v peøœeno ilovnatih, dobro odcednih tleh. Pogoji pridelovanja Odpravimo økodljivce Fiæol na pergoli razøiril v Indijo in na Daljni vzhod. Vigna zraste tudi do øtiri metre visoko in se ob opori ovija v nasprotni smeri urinega kazalca. Rastline so obœutljive na nizke temperature, lahko pa uspevajo pri veliki vroœini in ob majhni koliœini padavin. Zato bomo najveœ uspeha z njihovo vzgojo imeli na juænih in osonœenih terasah, na katerih poleti prevladujejo»tropske razmere«. Prednost vigne je tudi v tem, da je odporna proti boleznim in økodljivcem. Najveœja pomanjkljivost te stroœnice pa je v njeni obœutljivosti na suøo, tako da jo moramo redno zalivati, pri tem pa paziti, da ne Proti listnim uøem na fiæolu je zelo uœinkovit pripravek vivera karate zeon. Sredstvo je zelo uœinkovito æe takoj po nanosu. Zaradi napredne kapsulirane formulacije pa je njegovo delovanje dolgotrajno in zelo zanesljivo. Na fiæolu ga uporabimo v odmerku 1,5 ml na 10 l vode, to pa zadoøœa za povrøino 100 m 2. Zelo uœinkovito deluje tudi na druge økodljivce, ki grizejo in sesajo rastlinske dele. Stroke vigne, ki so prava zakladnica beljakovin, vitaminov, æeleza, fosforja in kalija, kuhamo v voku. Dobro je vedeti pred sajenjem vzpenjavih vrtnin moramo pomisliti na vse dejavnike, ki vplivajo na rast (kakovost zemljiøœa, sposobnost zadræevanja vlage, oson - œenost...); ne pozabimo, da vzpenjavke kljub temu, da imajo vitice, za rast potrebujejo naøo pomoœ v obliki razliœnih opor; œe smo vzpenjavke posadili ob zid, jih moramo redno zalivati, ker se zemlja ob vznoæju zidu hitreje suøi; pri sajenju se izogibajmo vogalom hiøe, saj so ponavadi precej prepiøni; izogibajmo se sajenju preblizu zidu, øe posebno, œe je rastlina pod nadstreøkom. Najprimernejøi je polmetrski odmik. Predlagam, da vzpenjavko usmerimo proti zidu, korenine pa stran od zidu, tako da jih obœasno osveæi deæ. Dragan Ænidarœiœ NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 19

20 Sadovnjak Nevarnost prihaja z vremenom Ob ostalih dejavnikih je vreme med tistimi, ki sadjarjem povzroœa najveœ glavobola. Œlovek je s svojim ravnanjem poruøil naravno ravnoteæje. Posledica tega je tudi klimatska sprememba. Tudi letos nekako ne gre po naravnem ritmu, ampak se pojavljajo ekstremi, zaradi œesar sta razvoj in bolezni lahko dokaj nepredvidljiva. Lansko leto nam je vreme æe zgodaj pokazalo zobe. Zima je bila sicer øe kar normalna, spomladi pa je bilo najprej dokaj hladno, sredi marca pa se je temperatura dvignila in imeli smo kar precej padavin. Tudi pozneje je bilo spomladi dokaj hladno in øe kar vlaæno. Posledica tega je bilo dejstvo, da nismo imeli kakønih veœjih problemov z bakterijskim hruøevim oæigom (og njevko), saj takøno vreme bakteriji Erwinia amylovora za razvoj ne odgovarja. Raje ima toplo in suho spomladansko vreme. Prvo varstvo je æe opravljeno Ravno nasprotno kot pri hruøevem oæigu pa breskovi kodravosti, ki napada breskve in nektarine, odgovarja hladno in vlaæno spomladansko vreme. Lansko leto je bilo s to boleznijo kar nekaj teæav. Proti njej se uspeøno borimo z bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z. Økropimo enkrat øe v popolnem mirovanju breskev in nektarin, drugiœ v zaœetku brstenja, ko bakrovemu sredstvu dodamo oljni pripravek. Ta deluje na zimska jajœeca økodljivcev ali na tiste økodljivce (predvsem uøi), ki so se æe zaœeli razvijati tako, da preko njih naredi tanek oljni film, ki jim prepreœi dihanje in jih tako uniœi. Pomembno pri meøanju teh dveh sredstev je, da najprej zmeøamo z vodo vivera cuprablauz in nato oljni pripravek. Vedno najprej zmeøamo z vodo sredstvo, ki je v prahu in pozneje dodamo v meøanico sredstvo, ki je v tekoœi obliki. Œe bi naredili obratno, se meøanica lahko sesiri in sredstva ne uœinkujejo. Kombinacijo bakrovega in oljnega sredstva uporabimo tudi pri ostalih sadnih vrstah, ko se zaœnejo razvijati brsti - faza miøjega uøesa. Pozneje, ko se na breskvah in nektarinah razvije listje, ne smemo veœ økropiti z bakrovim pripravkom, ker povzroœi oæige listov. Takrat uporabimo druge registrirane pripravke. Varstvo koøœiœarjev med cvetenjem Ko zaœnejo cveteti koøœiœarji: najprej mandlji, nato œeønje, viønje, slive, breskve in marelice, moramo poskrbeti za varstvo pred cvetno monilijo. Lansko leto je bilo zaradi dokaj deæevnega vremena proti koncu aprila in v zaœetku maja kar nekaj problemov s to boleznijo. Æal prve znake in posledice vidimo, ko je æe prepozno, zato moramo økropiti v œasu cvetenja, posebno œe deæuje. Sicer pa vsa økropljenja, tudi pozneje med letom, posebno pa proti cvetni moniliji, opravimo vedno zveœer ali zgodaj zjutraj, ko œebele ne letajo, da jih pri nabiranju medu in obenem opraøevanju ne motimo! Varno ob cvetenju Med daljøim deæevjem poskuøajmo ujeti kakøno uro, ko ne deæuje in opravimo økropljenje. Takrat so cvetovi v glavnem obrnjeni navzdol, tako da tudi poznejøi deæ ne spere økropiva iz notranjosti cveta. Za to økropljenje uporabimo vivera chorus, ki je nestrupen za œebele. Pripravek uporabimo na breskvah, nektarinah, slivah in marelicah. Prviœ se tretira ob zaœetku cvetenja, ko je odprtih 10 % cvetov in drugiœ, ko zaœnejo odpadati prvi venœni listi oziroma pred napovedanim deæjem. Ukrepanje po toœi Ker se pri vremenskih pojavih œedalje veœkrat pojavljajo ekstremi, je zelo pogost pojav tudi toœa. Œe pride do poøkodb zaradi toœe, moramo hitro ukrepati. Z drevesa moramo odstraniti œim veœ ranjenih plodov, ki zaœnejo pozneje na poøkodovanih mestih gniti, okuæba pa se lahko potem preseli øe na zdrave plodove. Pri moœnejøem pojavu toœe pride tudi do poøkodb vej in listja. Naslednji ukrep je varstvo z enim od fungicidov, ki deluje na trenutno aktualne bolezni, kateremu dodamo øe plantella ureo. V ekoloøkem var- Toplotni ožig pri hruški konferans - listi se sušijo od zunanjega roba proti notranjosti. Košœiœarje moramo škropiti v cvet proti cvetni moniliji. Ne škropimo podnevi, da ne motimoœebel. Zaradi cvetne monilije posušeni cvetovi pri œešnji. Mokasta uš se vœasih pojavi tudi na hruškah. 20

21 Varujmo jablane in hruøke Ustavimo uøi Uøi s sesanjem povzroœajo izmaliœenje poganjkov, plodov ter zastoj v rasti. Œe se na breskvah in okrasnih rastlinah pojavijo uøi, jih zatiramo s pripravkom vivera chess. Pri nanosu sredstva smo pozorni, da vsaj 2 uri po aplikaciji ne deæuje. Prepreœimo økrlup, pepelovko in rjo V zaœetku vegetacije je pripravek vivera chorus zelo koristen pri varstvu jablan, hruøk in kutin proti økrlupu. Po cvetenju uporabimo pripravek vivera score, ki deluje tako preventivno kot kurativno, tako da prepreœi nadaljnje øirjenje økrlupa in blage ter srednje okuæbe s pepelovko. Pri rji je treba opraviti 2-3 preventivna økropljenja po zakljuœenem cvetenju, v razmaku 7-10 dni (odvisno od vremena). Obiœajno takrat opravimo tudi varstvo proti økrlupu s pripravkom vivera score, ki stransko deluje tudi na hruøevo rjo. stvu uporabimo kar pripravek na osnovi njivske preslice bio planetlla natur-f, ki rastline krepi. Fungicid prepreœi razvoj bolezni in gnitja, duøik v plantella urei pa je v takøni obliki, da ga lahko rastlina vsrka tako preko listov kot tudi preko lubja. Tako se rane kar najhitreje zacelijo. Dodatno pa lahko rastlinam pomagamo øe tako, da jih poøkropimo s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom na osnovi aminokislin z bio plantella vita, ki rastlinam pomaga k hitrejøemu celjenju poøkodb oz. regeneraciji. Kaj naredimo v vroœem poletju? Poletje lani je bilo dokaj suho in v drugi polovici zelo vroœe. Zaradi suhega vremena smo imeli manj problemov z boleznimi. So pa sadne rastline na bolj peøœenih tleh trpele suøo. Meteorologi nam vroœe poletje obljubljajo tudi letos, zato moramo spremljati dolgoroœne napovedi in rastlinam pravoœasno pomagati, da se utrdijo in suøo ter vroœino laæje prenaøajo. Pomagamo jim s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom na osnovi aminokislin bio plantella vita, ki ga dodamo preko listov. Tako stimuliramo razvoj in presnovo øtevilnih organov rastline na povsem naraven naœin. Aminokisline stimulirajo biokemiœne procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za æivljenje in snovi za obnavljanje celic. Seveda pa tam, kjer je to mogoœe, rastline tudi zalivamo. V tako vroœem vremenu kot je bilo lani, pa vseeno pride lahko do toplotnega oæiga listov pri nekaterih sortah hruøk, posebno je na to obœutljiva sorta Konferans. Teh poøkodb ne smemo zamenjati s suøenjem listov zaradi bakterijskega hruøevega oæiga, pri katerem se posuøi in potemni celoten list z listnimi æilami in pecljem. Pri toplotnem oæigu se suøijo listi od zunanjega roba proti sredini, listne æile in pecelj pa øe nekaj œasa ostajajo zeleni. Pomladno poletne nadloge Posledica dokaj vlaænega vremena konec pomladi in toplega v zaœetku poletja lani, je bilo tudi precej problemov s hruøevo rjo, ki jo nekateri povsem ne logiœno zamenjajo z bakterijskim hruøevim oæigom. Pri hruøevi rji se pojavijo na zgornji strani tudi do 1 cm velike oranæne pike, na spodnji strani pa so bradaviœasti izrastki, v katerih so trosi, ki jih dozorele veter raznaøa naprej. Pomemben ukrep Hruševa rja - poškodovani listi. Hrušev bakterijski ožig - tipiœno zvijanje mladega poganjka in sušenje listov. pri prepreœevanju hruøeve rje je odstranitev rastlin navadnega brina v bliæini, saj je rja dvodomna bolezen in eno leto gostuje na brinu, kateremu pa ne povzroœa veœjih problemov, drugo pa æal na hruøki. Podobna bolezen je tudi œeøpljeva rja, ki pa na sreœo ni tako pogosta. Marsikatero teæavo se da prepreœiti ali pa vsaj omiliti z rednim pregledovanjem sadnih rastlin, s pravoœasnimi ukrepi za izboljøanje kondicije teh rastlin ter z ekoloøko sprejemljivim varstvom s pripravki iz linije bio plantella. S kemiœnimi sredstvi ukrepamo le kadar æelimo ukrepati oz. prepreœiti, da bi bila økoda tako velika, da bi sadne rastline lahko propadle ali ne imele pridelka. Matjaæ Maleæiœ Sadovnjak

22 Slikovite zasaditve breæin Vse veœ hiš zraste na bolj ali manj strmih poboœjih; pri izravnavi platojev pogosto nastajajo strme breæine, ki jih ni tako enostavno zasaditi. Moænosti ureditve so številne in so predvsem odvisne od terena in okolice, seveda pa ima vsak ljubitelj lepo urejenega vrta svoje æelje. Oblikovanje vrta Trije obiœajni naœini za ureditev nagnjenega terena so zatravitev, zasaditev ali postavitev podpornega zidu (škarpe). Priporoœljivo je, da zatravimo vse tiste površine, ki jih je mogoœe kositi brez teæav, bolj strme pa zasadimo. Za veœje površine, ki niso preblizu hiše, lahko uporabimo grmovnice, ki imajo moœne, globoke korenine, na primer španski bezeg, japonsko kutino, dren, lesko, šipek in podobno. Tovrstne rastline lahko precej zrastejo, zato za breæino ob manjšem vrtu niso primerne. Œe æelimo, da bo breæina lepa, izberimo raje manjše rastline, kot so kosteniœevje, panešpljice, brini, plazeœe trdoleske, nizke spireje Vœasih je zasajena breæina boljša rešitev kakor podporni zid. Teren, ki ni plazovit, lahko zasadimo tako, da je popolnoma prekrit z rastlinami. Priporoœamo sajenje na folijo ali kokosovo prekrivko, saj tako plevel ne raste, zemlja ne drsi, rastline pa imajo boljše pogoje za rast. Izberimo temno vlaknato folijo, ki jo pritrdimo s kovinskimi klini. Folijo polagamo hkrati ob sajenju. Tako posajene rastline hitro rastejo in v letu ali dveh folijo popolnoma prekrijejo. Vlaknata folija po nekaj letih razpade, sklop rastlin pa tudi kasneje zaradi svoje gostote ne dopušœa rast plevela. Breæino lahko zasadimo tudi tako, da bo podobna lepi gredi. Izberemo lahko skoraj vse rastline, ki bi jih sicer sadili na ravno gredo. Upoštevati pa moramo, da so rastline na osonœenih delih 1Grede na breæini naj se ob robovih parcele zakljuœijo tako, da bo videz celotne parcele skladen. Œe potrebujemo vizualni zaslon, naj bodo to višje rastline, œe æelimo zakriti ograjo, zakljuœimo gredo z gostimi grmovnicami... 2Stik med gredo in trato je pogosto vir nadleænega roœnega dela. Ves œas je treba odstranjevati plevel, še posebej tam, kamor kosilnica ne seæe, ali pa se bojimo, da bi poškodovali obœutljivejše rastline. Na robovih gred naj bodo takšne rastline, ki bujno rastejo, dobro pokrivajo tla in se ne menijo za to, œe obœasno odkosimo kakšno vejico... 3Rastline, ki rastejo poœasneje, sadimo bolj na gosto, saj le tako doseæemo hitro prekrivanje breæine. Brine, na primer, ki rastejo poœasi, zato sadimo bolj skupaj, kot bi jih lahko glede na njihovo konœno velikost. 4Veœjo zasajeno breæino je skoraj nemogoœe pleti, saj plevel pogosto raste hitreje kot okrasne rastline. Pri pletju tako rastline ves œas premikamo ali pa jih celo izpulimo s plevelom vred. Najboljše rezultate dobimo pri sajenju na folijo. 22

23 zaradi naklona še bolj izpostavljene sonœni pripeki, zato moramo za sonœne breæine izbrati rastline, ki dobro uspevajo na soncu, za senœne dele pa takšne, ki dobro prenašajo senco. Strme breæine Velik naklon terena pri ureditvah povzroœa najveœ teæav, saj je prestrm za košnjo. Zasaditev je v takšnem primeru najboljša rešitev. Œe površina ni na oœeh, jo lahko relativno poceni zasadimo z eno vrsto rastlin. Najustreznejše so pokrovne rastline, ki hitro rastejo in površino prekrijejo v dveh do treh letih. Breæino lahko oblikujemo tudi kot okrasno gredo. Œe imate majhno parcelo, je najbolje, da se odloœite za trato na ravnini in okrasno zasaditev na breæinah. Pri tem lahko poudarimo tiste dele, ki so obrnjeni proti terasi ali bivalnim prostorom, ostali pa so lahko zasajeni bolj preprosto. Oblikovanje vrta Kombinacija zatravljene breæine in gred z rastlinami Takšna ureditev ima številne prednosti, seveda pa je moæna le na bolj poloænih breæinah. Grede oblikujemo predvsem ob robovih, osrednji del pa naj zavzema trata. Prostor bo tako bolj odprt, vrt pa bo»dihal«, kar je zlasti pomembno, œe je prostora malo. Breæina kot skalnjak Marsikoga jezi trava ob stopnicah, ki se je ne da pokositi s kosilnico. Nadleænega roœnega striæenja se znebimo tako, da robove zasadimo. Namesto obi œajne grede (seveda, œe slog ureditve to dopušœa), se lahko odloœimo za skalnjak. Breæina, zasajena z rododendroni Strmina, ki se nam sprva zdi nadleæna in je nikakor ne moremo urediti, se lahko spremeni v lep predel vrta, ki bo lastnikom v ponos. Veliko rastlin, ki smo jih vajeni videti na ravnih gredah, lahko sadimo na breæine in tako ustvarimo zanimive detajle. Simona Klokoœovnik Maranta Æalec, projektiranje in urejanje vrtov 23

24 Dr. Gaia na obisku Pri Zlatoperjevih delajo vsi Ob obisku Gaine ekipe je druæina Zlatoper iz Modreja pri Mostu na Soœi sadila zgodnji krompir. Obœudovali smo potaknjence in sejanœke naøe œlanice Danice in jagodiœje ob liœni opori Aleøa Zlatoperja. Sredi vrta smo skupaj posadili povsem novo grmovnico v Sloveniji iz vrst jagodiœevja, ki se imenuje fourberry. Aleø in Danica vsako leto pridelata na vrtu in bliænji njivi dovolj sadja in zelenjave zase, za svoje otroke in vnuke. Pri tem sta deleæna pomoœi mlajøih. Ker pa vseh pridelkov sproti ne pojedo, jim samooskrbni vrt omagoœa, da si pripravijo tudi izdatno ozimnico sokov, marmelad, dæemov, œesar pa ne utegnejo predelati, pa preprosto zamrznejo in tako ohranjajo bogastvo vitaminov in mineralov tudi za zimske mesece. Pazijo, da antioksidantov tudi pri predelavi ne uniœujejo, saj jim je zdrav naœin pridelave in priprave pomembna vrednota. Skuøata pridelovati tako, da vzgojita rastlino od semena in sadike naprej doma in tudi obdelava je kljub velikim povrøinam povsem roœna, ob œemer upoøtevata primeren œas in dneve za delo v vrtu. Tako v vrtu kot na njivi redno kolobarita ter upoøtevata sosedske odnose vrtnin, zeliøœ in zaœimb. Domaœi krompir Zlatoperjevi se vsako leto odloœajo za sajenje krompirja. S pridelkom so zelo zadovoljni, ker menijo, da je pomembno vsako leto zamenjati seme. Gospa Danica upoøteva sploøno sadilno razdaljo, ki se med vrstami giblje od 60 do 75 cm, razdalja v vrsti pa tja do 40 cm. Sadilne razdalje so lahko tudi nekoliko drugaœne, vse je odvisno od zgodnosti sorte (zgodnje sorte lahko sadimo bolj na gosto) in debeline gomoljev. Ker se je v tem koncu Slovenije zemlja æe dovolj ogrela, smo s saditvijo priœeli konec marca. Optimalni œas sajenja je odvisen od vrste tal in podnebnih pogojev. Primeren œas za saditev je, ko se zemlja na globini sajenja ogreje na 9 C in ne priœakujemo ohladitev. Lahka tla v toplejøih obmoœjih so v drugi polovici marca æe dovolj topla, medtem ko se v hladnejøih krajih sajenje prestavi øele v april. Gospa Danica je poudarila, da poleg kolobarja upoøteva tudi dobrososedske odnose med vrtninami, zato med krompir sadi ohrovt, ob robu njive pa v drugi polovici aprila poseje øe nizek fiæol. Svetovali smo ji, da poleg naøtetih vrtnin lahko ob krompir sadi øe bob, grah, kolerabico, kapucinke, æametnice, facelijo, ognjiœ, sonœnice, lan in kumino. Med vrstami lahko uspeva celo øpinaœa, ki tla øe dodatno obogati s kalijem. Za veœji in bolj kakovosten pridelek smo brazde pognojili z dolgodelujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K, ki je obogaten z naravnimi viri kalija. Dodan kalij (K) spodbuja tudi ohranjanje krompirjevke Œlana Danica in Aleø Zlatoper ob koncu rasti. Kalij poveœuje odpornost gomoljev na udarce ter na razliœne oblike sivenja pred in po kuhanju gomoljev. Malina in robida vsako leto obilno rodita Zaradi bujnosti poganjkov robide je g. Aleø Zlatoper glavni poganjek prikrajøal na dolæino okrog 2,5 m, stranske pa je prikrajøal na nekaj brstov. Prav zaradi prikrajøevanja bodo plodovi veœji in kakovostnejøi. V preteklem letu je opazil tudi nedozorevanje plodov. To gre pripisati dejstvu, da so robide nagnjene k pretirani rodnosti, kar vpliva na slabo dozorevanje. Zato se pogosto zgodi, da plodovi ostanejo rdeœe obarvani do pozne jeseni. Rodne poganjke malin je po obiranju g. Aleø pravilno izrezal pri 24 Tla pognojijo in nakaljen krompir posadijo v primerni razdalji. Aleø je maline primerno prikrajøal in razredœil. Robido je prikrajøal na primerno dolæino.

25 Dognojevanje solate z organskim gnojilom. Dr. Gaia na obisku Mlado solato œez dan redno odkriva. tleh in ni puøœal øtrcljev, med mladimi poganjki pa je cca. 15 cm razmaka, kar je idealno. S poletno rezjo v grmu vzdræuje zdravstveno stanje rastlin, spodbuja rast novih poganjkov in obenem pripravlja æivljenjski prostor za novo izrasle poganjke. Ker so tudi maline in robide hvaleæne za primerno organsko gnojenje, smo g. Aleøu svetovali, da jih v zaœetku vegetacije pognoji z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje. Le lastno seme in sejanœki Rastlinice paradiænika (pelati) vseskozi ljubeœe neguje. Naøa zvesta œlanica ga. Danica Zlatoper nam razloæi, da med kalitvijo paradiænika, solate, buœk in ostalih vrtnin rastnega substrata ne dognojuje, ker je prebrala v reviji Gaia, da vsebuje dovolj hranil. V preteklem letu je imela po nasvetu strokovnjaka Kluba Gaia zelo dobre izkuønje s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki ga je prviœ uporabila po ukoreninjanju in pozneje ob presajanju na prosto ter redno v 14 dnevnih presledkih v poletnem œasu. Pohvali se, da je bil pridelek nadpovpreœen, sadike pa zelo kakovostne. Med nadaljnjo rastjo pa je æe lani vrtnine uspeøno dognojevala s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Gospa Danica je øe omenila, da sadike paradiænika pred presajanjem na prosto øe privadi na niæje temperature. Svetujemo, da so sadike pred saditvijo velike od cm in imajo 6 8 pravih listov, bel koreninski sistem, ki ni nagneten pri dnu lonœka. Ob presajanju na prosto je dobro, da ob paradiænik posadimo baziliko, ognjiœ ali kapucinke, saj te rastline ugodno vplivajo na razvoj te priljubljene vrtnine. V œasu presajanja je treba poskrbeti tudi za najustreznejøe organsko gnojenje z visoko vrednostnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke. Tako se bodo sadike dobro razvijale in nas zagotovo razveselile s pridelkom. Da bo solata oblikovala primerno velike rozete, gospa Danica tudi pravoœasno dognoji gredico z organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal. Fourberry je povsem novo jagodiœevje Za popestren jedilnik v sadnem delu vrta bo poskrbela novost na podroœju jagodiœevja fourberry. Veœ o zahtevah te ekskluzivne novosti na podroœju jagodiœevja si lahko preberete v œlanku na Aleø je skopal precej øiroko jamo. str. 18. Gospod Zlatoper se je navduøil nad poletnimi œrnimi jagodami. Fourberry namreœ rodi plodove podobne josti in je brez neprijetnega okusa po œrnem ribezu. Gospo Danico je navduøilo tudi spomladansko dehteœe, rumeno cvetenje in jesenska barvitost listov, ki je podobna najbolj ælahtnemu pahljaœastem javorju. Fourberry smo posadili nekoliko niæje kot je rasel v posodi. Tako se bodo novi poganjki bolje razraøœali, optimalno zalogo hranil bo omogoœilo organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki smo ga v sadilno jamo dodali ob sajenju. Davor Øpehar Fourberry je posadil v vrtno zemljo, nato pa ga je pognojil z bio plantella nutrivitom za jagode in jagodiœevje. 25

26

27 Kivi v pisanih barvah Vrtni centri Kalia letos predstavljajo dve novi sorti kivija, ki je malo drugaœen od obiœajnega, vsaj glede barve. To sta rumeni in rdeœi kivi, ki bosta popestrila tako vaø vrt kot tudi jedilnik. Kivi z rumenimi plodovi Actinidia»Golden Delight«Meso je rumeno, sladko in zelo aromatiœno, rastlina, ki zraste v viøino okoli 10 m, tudi izredno bogato obrodi. Plodovi tehtajo pribliæno 50 gramov. Kivi»Golden Delight«posadimo na sonœno lego, tla ob sajenju pa bogato pognojimo s kompostom. Na 7-8 æenskih rastlin posadimo eno moøko rastlino, obiœajno je to sorta Atlas. Sadovnjak Kivi z rdeœimi plodovi Actinidia arguta»ken s Red«in»Rotebayern«Rdeœa sta tako koæica kot meso. Koæica je gladka, brez dlaœic, zato uæivamo plodove z lupino vred. Meso je izredno soœno, sladko in aromatiœno, vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralov in fenolov. Plodovi tehtajo okoli 10 gramov, rastlina pa doseæe viøino 3-4 m. Zorijo v drugi polovici septembra, pobiramo pa jih øe oktobra. Dlje kot so izpostavljeni soncu, bolj so rdeœi. Uæivamo sveæe, lahko pa iz njih pripravimo tudi kompote, marmelade, sokove Rastlina je izredno zdrava in zelo odporna na mraz. Za opraøitev posadimo v bliæino kivi Issai (samooploden) ali moøko rastlino Weiki. Andreja Tomøiœ Kivi na domaœem vrtu Kivi, ki ga gojimo pri nas, raste kot vzpenjavka in v domaœem vrtu ga preteæno najdemo rastoœega ob pergoli, tako da nam daje tudi prijetno senco. Nekatere niæje sorte lahko tvorijo tudi grmiœke. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da loœimo æensko in moøko rastlino. Obiœajno posadimo na 5 æenskih rastlin eno moøko, œe imamo prostora malo, pa imamo paœ dve rastlini eno æensko in eno moøko. Obstajajo tudi samooplodne sorte, kjer je dovolj le ena sadika, saj so moøka in æenska socvetja na isti rastlini. Kivi bo najlepøe rasel na sonœni legi, v nevtralni do zmerno kisli prsti in rodovitnih, z organsko maso bogatih tleh, ki so tudi dobro odcedna. Sadimo ga spomladi, ko ob sajenju sadiko skrajøamo na dva do tri brste. Pri rastlinah z veœ poganjki skrajøamo najmoœnejøega, øibke pa odstranimo. Kivi obrezujemo zgodaj spomladi, sicer se na odrezanem mestu solzi. Gnojimo ga veœkrat letno, s specialnim gnojilom za kivije. Na vetrovnih legah rastline zaøœitimo. Vulkanski prah SEER Rockdust Milijone let stare vulkanske kamenine so polne pomembnih rudnin, koristnih za boljøo rast rastlin. Te kamnine so med zadnjo ledeno dobo pred leti, na svoji poti zmleli ledeniki in tako skupaj z ostanki rastlin ustvarili izjemno rodovitno prst. Zemlja bo spet BOGATA Vulkanski prah SEER Rockdust, izkopan izpod griœev Økotskega viøavja in dodan osiromaøeni zemlji, bo v tleh oæivil bogastvo mineralnih snovi. S tem bomo tlom povrnili naravno rodovitnost in ponovno aktivirali talno æivljenje. Pridelkom ne bodo izboljøali le kakovosti, okusa in hranilne vrednosti, temveœ tudi odpornost na suøo ter na vplive razliœnih økodljivcev in bolezni. Uporaba vulkanskega prahu SEER Rockdust je primeren tako za zelenjavo kot tudi za sadno drevje, okrasne rastline in trato. Ugodno vpliva na vse tipe tal, ne glede na talno reakcijo ali ph. Uporabljamo ga lahko v vseh letnih œasih, ne glede na rastno obdobje. Z lopato ga enakomerno potresemo po povrøini, lahko ga plitvo zadelamo v tla ali pa to delo prepustimo naravi, predvsem deæju in talnim organizmom. Minimalni letni odmerek je 500 g / m2, kar je predvsem primerno za vrtno trato. Optimalni odmerek je prvo leto 2 kg / m2 in v naslednjih letih 1 kg / m2. Lonœnicam ga natresemo po povrøini 3 mm, ob presajanju ali sajenju lonœnic pa primeøamo zemlji v razmerju od 4:1 do 10:1, odvisno od stanja lonœnice. Rockdust spodbuja tudi zorenje komposta. Na kompostni kup ga potresamo 3-5 mm debelo med 15 cm debele plasti organskih odpadkov. Vulkanski prah SEER Rockdust je v vrtnih centrih Kalia na voljo v vreœah po 20 kg. Izdelek SEER Rockdust je primeren tudi za ekoloøko kmetijstvo, kar dokazuje»potrdilo o skladnosti proizvoda v ekoloøki pridelavi«, ki ga je izdal Inøtitut za ekoloøko kmetijstvo in biosistemske vede na Fakulteti za kmetijstvo Mariborske Univerze.

28 Revija Vzajemnost predstavlja Nadzorujmo svoje zdravje Vsak dan sliøimo neprijetne novice, da je ta ali oni znanec zbolel za nevarno boleznijo, da so mu jo odkrili pozno, da je povzroœena økode æe precejønja ali celo, da so mu øteti dnevi. Da se to ne bi zgodilo, je pametno svoje zdravstveno stanje nadzorovati. Moderna medicina je usmerjena v to, da zdravi ljudi, pri katerih so se pokazali znaki bolezni. Tisti, ki so videti zdravi ali nimajo nobenih zdravstvenih teæav, so zanjo zdravi. Pa vendar to ni res, kot vsi vemo. Pri raku, denimo, bolezen pogosto odkrijejo øele, ko je æe precej razvita. Do odkritja pa je tak œlovek veljal za zdravega. V Sloveniji imamo prav v ta namen tri presejalne programe in tudi nekaj nacionalnih programov, ki naj bi zgodaj odkrivali bolezni ali jih prepreœili. To so presejalni program za odkrivanje in prepreœevanje raka materniœnega vratu (Zora), za zgodnje odkrivanje raka dojke (Dora) in za zgodnejøe odkrivanje raka debelega œrevesa in danke (Svit). Da bi ostali œim dlje zdravi, je torej prvo pravilo tako za moøke, kot za æenske, da se na vabilo omenjenih programov odzovejo in pridejo na pregled. Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. V zrelih letih je øe zlasti pomembno, kaj sami naredimo za svoje zdravje. Misel, da je za vaøe zdravje odgovoren zdravnik, je napaœna. Zanj ste odgovorni sami. Zdravnik bo samo pomagal, zdravili se boste pa sami. Najveœ teæav si nakopljemo z nepravilno prehrano. Jesti je treba zmerno (starejøi œlovek potrebuje manj hrane, zato pa je øe toliko pomembneje, da je kakovostna), in to veœkrat na dan manjøe koliœine, hrana pa naj bo sestavljena preteæno iz sveæe zelenjave. Zmanjøati je treba predvsem uæivanje maøœob (tudi mesa) in sladkorja. Specialisti razliœnih medicinskih strok æenskam in moøkim svetujejo tudi redno preglede za nekatere druge bolezni, ki so znaœilne za ljudi, ki pridejo v leta. Veœ preberite v aprilski øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V osemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz - no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

29 Spodmoli pri Soœergi Spodmol Do te kraøke znamenitosti smo priøli tako, da smo hitro cesto Ljubljana Koper zapustili pri Œrnem Kalu in nato s stare ceste proti morju pod naseljem zavili levo proti Buzetu ter se skozi Kubed in Graœiøœe zapeljali do Soœerge. Tu smo na zaœetku vasi krenili levo in po nekaj sto metrih priøli do idiliœne cerkvice sv. Kirika s temelji iz 11. stoletja, krite s kamnitimi økrlami in obdane z obzidanim pokopaliøœem, kjer smo pustili avto. Od tod smo zakoraœili po dobro oznaœeni poti proti jugovzhodu in po øirokem grebenu kmalu priøli do RTV pretvornika, v bliæini katerega je lepo razglediøœe, od koder se je pred nami razkazovala Uœka, na severnem obzorju se je izrisoval Slavnik, v dolini na desni strani pa se je vila cesta proti Hrvaøki z mejnim prehodom v skrajnem levem kotu. Znaœilen kraøki teren se je zaœel zlagoma spuøœati in vse naokrog so bile raztresene najrazliœnejøe apnenœaste umetnine: økraplje, ælebiœi, ponvice, balvani, priostreno skalovje Vmes smo skoœili øe pod rob do lepo izklesane vdolbine, imenovane Bunker, in se malce zadræali na razglednem Orlovem gnezdu. Na redko poraøœeni travnati istrski planjavi so nas vseskozi spremljale manjøe zdruæbe hrastov, od katerih so bili nekateri visoko v kroønjo odeti z brøljanom, pa tudi borov, navadnega brina in jesenov. Æivopisni ruj Prav posebno doæivetje pa so sredi lanskega novembra priœarali manjøi in veœji pritlehni grmi æivopisnega ruja, ki se sœasoma v sredi dvignejo kviøku, œeprav so zaradi burje zelo zgoøœeni in zaobljeni. Do pet metrov visok listopadni in svetloljubni grm iz druæine octovk najpogosteje poraøœa kraøke paønike in senoæeti, kjer mu tudi dolgotrajna vroœina in pomanjkanje vode ne prideta do æivega, saj ima zelo dobro razvit koreninski sistem; njegove korenine segajo tudi do meter in pol globoko. Œeprav je v notranjosti deæele listje æe marsikod odpadlo, je v slovenski Istri ruj ob naøem obisku prekipeval v œudovitih rdeœih, rumenih in vijoliœastih odtenkih. Zdi se, kakor da opoldansko sonce tolikanj ogreje kamenje, med katerim raste, da ima rastlina tudi ponoœi dovolj toplote, ki ji sezono podaljøa vse tja do prve moœnejøe slane. Z Orlovega gnezda bi se do spodmolov lahko ob jeklenici ter po klinih in kovinskih stopah spustili œez pribliæno petdesetmetrsko steno, a smo to moænost izbrali za povratek. Tako smo nadaljevali pot po travnatem robu in œez slabe pol ure stali pod 28 metrov visoko peœino, v katero so vrezani trije veœji in globlji spodmoli s 17 metrov visokim stropom. Manjøa, stranska dva sta øiroka nekaj manj kot 30, srednji pa 90 metrov. S stropa so visele raznovrstne kapniøke tvorbe, razliœno obarvane stene pa so bile porasle z liøaji in algami. To obmoœje je tudi eno redkih naravnih gnezdiøœ puøœavca, skalnega goloba, rdeœe lastovke in planinskega hudournika, zato je prav, da je naøe gibanje pod spodmoli œim bolj nemoteœe. Æe malo prej pa smo si ogledali øe naravni most, katerega kamniti lok, debel poldrugi meter, meri øest in njegova viøina øtiri metre, z njim pa se tudi konœa kraøki rob Velega Badina. Boris Dolniœar Nedaleœ stran od mednarodnega mejnega prehoda s Hrvaøko se pod dva kilometra dolgim kraøkim robom Velega Badina (359 m) skrivajo nenavadne stvaritve narave spodmoli oziroma krajøe vodoravne jame v navpiœni steni s øirokim vhodom, ki jih je skozi tisoœletja v mehkejøi kamnini izdolbla voda. Navadni brin Naravni most Ruj Slovenski Cvetoœe naravni ideje biseri 29

30 Mladi vrtnar Posejmo kumare in buœe Po prvem maju na prosto sejemo kumare in buœe. Gredice obogatimo z organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke. Œe imamo 10 minut VROŒE IDEJE Œe imamo 30 minut Ustavimo pse in maœke Œe v zelenjavni ali okrasni vrt zahajajo domaœi ljubljenœki, nehote vznemirjajo lastnike vrtov. Takrat je najbolje mlade sadike ali pa trdne povrøine (ograjo, økarpo, pot, teraso, vrtno pohiøtvo, dele avtomobila, fasado, vhodna vrata ) poøkropiti s sredstvom plantella repel, ki je namenjen odganjanju maœk in psov. Nauœimo otroke vrtnarjenja Pomena zdrave in sveæe pridelave domaœih vrtnin in sadja se vsi dobro zavedamo. Tudi naøi otroci bi to morali zaœutiti kot pomembno, saj je poleg zdravja vzgoja ena od temeljnih dolænosti vsakega starøa. Naj ne bo vrtnarjenje le domena starih starøev, ker so lahko prav kopanje, sejanje in sajenje, ki ga mladi starøi skupaj z otrokom doæivijo v igri, nepozabna doæivetja in primerna sprostitev po naporni sluæbi. Otroci lahko æe ob obdelavi tal sodelujejo s svojo vrtno lopatko, samokolnico in drugimi vrtnimi pripomoœki, ki so njihove nove igraœe in jih prav z veseljem uporabljajo. Pokaæite jim tudi seme in povejte, kaj bo iz njega zraslo. Skupaj ali samostojno ste æe lahko posejali prve vrtnine, kot so: grah, bob, spomladanski œesen, œebula, solata in redkvica. Prav preseneœeni boste, kako radi opazujejo rastline na vrtu in ugotavljajo, katera je trenutno najveœja in kakøna je njihova oblika listov. Navduøeni so, ko odkrijejo, da iz semena zraste prava, æiva rastlina, za katero skrbijo sami. Tudi puljenja plevela in zalivanja se zelo veselijo, radi pomagajo, œeprav so pri tem tudi umazani. V vrtu jim ni nikoli dolgœas. Ko se naveliœajo igranja z zemljo in rastlinami, se posvetijo svojim igraœam in tako vrt postane novo igriøœe. Otroci prepoznavajo rastline in tudi bolezni, økodljivce, ki jih ogroæajo, zato v takem vrtu uporabljamo le ekoloøke izdelke za nego in varstvo rastlin. Ustvarite lahko vrsto iger. Iøœete lahko najveœjo sadiko - otroci naj opazujejo, kako rastline na vrtu rastejo in ugotavljajo, katera je trenutno najveœja. Ob vrtu se lahko tudi druæite. Povabite prijatelje in z njimi delite svoje uspehe. Fotografirajte skupna opravila in veselje ob delu ter nam poøljite fotografije. Œe imamo 5 minut Konec plevelu na pesku in med tlakovci Razraøœanje trave in plevela na dovoznih poteh, tlakovcih, zidovih, ob økarpah in drugimi nedostopnih povrøinah prepreœimo z uporaba herbicidnega pripravka plantella total-r. 30

31 Stop mravljam! V aprilu in maju, zlasti v sonœnem vremenu, se v okolici stavb zaœnejo pojavljati vrtne mravlje, ki se pogosto dokaj hitro naselijo tudi v naøa stanovanja. Zaradi tega je najprimernejøi œas zatiranja mravelj takoj ob njihovem pojavu, saj le tako prepreœimo, da bi se æuæelke prekomerno razmnoæile. Mravlje se uvrøœajo med najpogostejøe økodljivce v domovih in raznih gospodarskih poslopjih. V Sloveniji je trenutno zabeleæenih do 132 razliœnih vrst mravelj. Pomembno pa je poudariti, da se veœina ne pojavlja v stavbah. Med najpogostejøe obiskovalce spadajo vrtna in faraonska mravlja. Predstavniki slednje najdejo zatoœiøœe med zidovi ter pod raznimi predmeti. Pogosto jih najdemo v kopalnicah, kuhinjskih omarah in v toplejøih delih stavbe. Zlasti se v stavbah pojavljajo pozimi, medtem ko se v spomladanskem œasu manj pojavljajo, saj najdejo hrano tudi v naravi. Najraje pa izbirajo hrano, v kateri so ogljikovi hidrati, maøœobe in olja. Z razliko od faraonske se vrtna mravlja v stavbo preseli iz okolice (npr. vrta), zato se priporoœa uporabo sredstev v obliki praøiva na zunanjih okenskih policah in pod vrati, kjer plazeœe æuæelke vstopajo v prostor. Uporabimo v hiøi in okolici Izdelkov, ki so namenjeni za zatiranje mravelj pa ne uporabljamo na vrtu in drugih pridelovalnih povrøinah. Med sredstva, ki omogoœajo uœinkovito zatiranje æuæelk sodita effect posip proti mravljam in neopermin. Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na økodljivce, hkrati pa je izdelek manj strupen in je zato bolj priporoœljiv za uporabo v notranjih prostorih. Neopermin pa je dlje obstojen izdelek in omogoœa uœinkovito zatiranje mravelj pod zidovi v okolici stavb, kljub temu pa ga lahko uporabljamo tudi v notranjih prostorih, v kleteh, pod vrati, na okenskih policah ter na mestih, kjer mravlje vstopajo v prostore. Œe se mravlje pojavijo v stavbi, se svetuje uporabo effect vabe za mravlje. Izdelek je zelo primeren, kadar so mravljiøœa skrita na mestih, do katerih teæje dostopamo, a je uporaben predvsem v stanovanjskih poslopjih. Mravlje med iskanjem hrane prihajajo v vabo, kjer se prehranjujejo z njeno vsebino in jo odnaøajo v mravljiøœa. Tam delavke prehranjujejo matico in liœinke in na ta naœin omogoœijo, da se celotna populacija okuæi z insekticidom. Da bi se dosegalo boljøi uœinek, je potrebno, da se vabo za mravlje postavlja v bliæino mravljiøœ ali na mesta, kjer je veœja pogostnost mravelj. Med pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje mravelj in drugih økodljivih æuæelk pa svetujemo uporabo izdelka effect univerzalni insekticid v 500-mililitrski razprøilki in effect univerzalni insekticid koncentrat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski stekleniœki, kar zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne raztopine, ki se jo prøi po povrøinah do 100 m 2. Uøi privabljajo mravlje Prav pogosto se zgodi, da se na vrtu ali v sadovnjaku skupaj z mravljami pojavijo tudi uøi. Obe æivalski vrsti æivita v soæitju, saj se mravlje prehranjujejo z medeœo roso, ki jo izloœajo uøi. V tem primeru svetujemo, da se uporabi izdelka bio plantella flora verde ali plantella kenyatox verde, saj se z omenjenima sredstvoma uspeøno zatira listne uøi. Zato mravlje nimajo veœ razloga, da bi zahajale v naø vrt. Marko Devetak Izærebanci Velike nagradne igre zadeni Majda Bobanec, Hoœe Terezija Kajzer, Øenœur Gelca Nadveønik, Øoøtanj Marija Seljak, Idrija Joæe Novak, Mokronog Cveta Braniselj, Cerknica Ana Renko, Kranj Marjetka Nabernik, Slovenj Gradec Sonja Osredkar, Borovnica Franc Rajøp, Destrnik Po poøti prejmejo Effect univerzalni insekticid aerosol proti vsem vrstam mrœesa. Velika nagradna igra zadeni Uœinkovito nad! Bolezni, ki jih prenaøa je œedalje veœ, zato se je potrebno opremiti z uœinkovito zaøœito. Proti nadleænim, ki nam neusmiljeno pijejo kri in stanovanje poøkropimo z Effect univerzalnim insekticidom za vse vrste. Proti, ki v kuhinjah napadajo naøo hrano, nastavimo Effct vabo za, v vrtu pa po rastlinah posujemo Effect posip proti. ustavimo z Effect Faracidom. Œe se nam hrana v shrambah zakotali pod omare in je prostor øe teman in vlaæen, se lahko razmnoæi golazen, ki jo uœinkovito zatremo z Effect vabo za øœurke Dopiøite manjkajoœe besede v besedilu (spodaj) in se potegujte za nagrade Effect. Podelili bomo 10 x Effect univerzalni insekticid za uœinkovito zaøœito pred mrœesom. mrœes mrœes muham komarjem mravljam mrœesa mrevlje Faraonke Ime in priimek:... Naslov, poøta in poøtna øtevilka: Telefon:... E-poøta:... Podpis:... Izpolnjeni zgornji del nagradne igre izreæite in ga poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Nagradna igra poteka do Ærebanje bo izvedeno na sedeæu kluba. Veœ informacij si lahko pogledate na spletni strani mrevljam Dom brez mrgolazni

32

33 Na 17. strokovnem izobræevanju, ki bo letos 11. maja 2012, vas v Poreœu priœakuje Gaina ekipa skupaj z najboljøimi slovenskimi strokovnjaki. Nauœili se bomo veliko zanimivega, spoznali nove kraje ter se v veselem in sproøœenem vzduøju tudi pozabavali. Letos boste deleæni strokovnih predavanj, praktiœnih tematskih delavnic, izobilja zabave s plesom in petjem. Tematske delavnice za zelo aktivne udeleæence bodo organizirane v naravi in ob predavanjih. Izvedeli boste, kako v praksi izvajamo kolobarjenje in meøane posevke, oblikujemo okrasni in sadni vrt ob hiøi ter se na œim bolj enostaven naœin znebimo rastlinskih økodljivcev. Iz teorije v prakso Pohitite s prijavami! Odhod: Zjutraj ob iz Ljubljane, ob iz Celja ter ob uri odhod turistiœnega avtobusa iz Maribora. VAS ČAKA V POREČU BADEN IN BRNO ZA ŒLANE KLUBA GAIA linariœne specialitete. Za tiste, ki ste manj operativni, pa bomo pripravili veœ ogledov: mest, razstav, zbirk in œudovite pokrajine z avtobusom ali ladjo. Letos ste se prav vzorno prijavljali na naøe æe 17. tradicionalno izobraæevanje in tako zasedli vse ponujene kapacitete. A niœ za to, prijavite se na œakalni seznam, da pridete na vrsto tudi vi. Veselimo se vaøih sreœnih obrazov Ekipa Kluba Gaia 2. do 3. junij 2012 Æe prvi dan bomo uæivali v lepotah razstave Badener Rosentage, ki je znana kot najveœja avstrijska razstava vrtnic. V vrtnarskem centru na obrobju Dunaja bo tudi moænost nakupov vrtnarskega materiala, sadik in semen, itd. Na Moravskem bo manjøa degustacija vin. Ustavili se bomo v Arboretumu Mendlove univerze in botaniœnega vrta. Sprostil nas bo sprehod po Unescovem krajinskem parku v Lednicah. V zakljuœnem delu naøega popotovanja se bomo popeljali do mesteca Buchbach, kjer bomo obiskali vrtnarijo gospe ELFRIEDE LUNGESCHMID, ki je velika ljubiteljica trajnic. CENA POTOVANJA NA OSEBO JE: 145,00 EUR V CENO POTOVANJA JE VKLJUŒENO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine in takse, stroøki dveh voznikov, hotelske storitve po programu 1 x noœitev v dvoposteljnih sobah, TWC v hotelu 3*** na osnovi polpenziona (zajtrk in veœerja), degustacija v Mikulovu, vstopnini v Arboretum v Brnu in v Botaniœni vrt Brno, v rastlinjak Lednice, v park Lednice, ddv, vodstvo in organizacijo potovanja. DOPLAŒILO: za enoposteljno sobo je 12 EUR. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 40 oseb! SPLOØNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIŒNE ARANÆMAJE KOMPTUR, D.O.O. so sestavni del te ponudbe. SPREJEMAMO SAMO PISNE PRIJAVE AKONTACIJA ALI POLNO PLAŒILO NA TRR øt PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel , faks , gsm , info@komptur.com in KOMPTUR, D.O.O., PE LAØKO, Trg svobode 8, 3270 Laøko, tel , faks , ga. Polona Zorko, e mail : lasko@komptur.com Strokovnjaki vas bodo vodili korakoma do najboljøih reøitev, vi pa boste le sledili in ustvarjali. Tudi naøi œlani vas bodo pouœili o tistem, kar sami delajo dobro in bodo znanje na pobudo Kluba Gaia posredovali tudi vam. Uœili se boste tudi v naravi, in sicer o oljkah in olivah, tartufih, ki jih boste s pomoœjo øolanih psov poiskali sredi narave, pod vodstvom boste nabirali tudi øparglje in gobe. Nato pa si boste privoøœili øe kuwww.klubgaia.si 33 Klubsko sreœanje

34 Klubski kotiœek Eksotiœno sadje v mojem vrtu Drage œlanice! Da ste velike ljubiteljice jagodiœevja, smo vedeli, øe preden ste nas zasule s svojimi fotografijami. Navduøeni smo nad vaøimi zgodbami in vam æelimo œim veœ slastnih sadeæev tudi v bodoœe za vso druæino, saj antioksidanti iz sveæega domaœega sadja najbolj zaleæejo, ko ohranjajo vaøo vitalnost, lepoto in sveæino. V mojem vrtu ima tudi poseben prostor pet sadik ameriøkih borovnic, ki mi kar lepo uspevajo, so razliœne sorte tako po debelini kakor tudi pa œasu zorenja. Imela pa sem kar nekaj dela, da sem jim pripravila prostor, kjer mi rastejo: obstojeœo zemljo sem izkopala v obliki pravokotnika, poloæila folijo ob straneh, napolnila prostor s kislo zemljo, postavila sem dva metra visoke koliœke jih povezala, tako da jih v œasu zorenja zaøœitim z mreæo pred pticami. Zalivam pa jih z deæevnico. S pridelkom sem kar zadovoljna, saj jih imamo za posladek - sveæe borovnice po kosilu, nekaj jih ostane tudi za zamrzovanje. Jurøiœ Aleksandra, Œrnuœe Tadeja Dular Æust, Vrhnika SIBIRSKA BOROVNICA Na naøem vrtu z veseljem zasadimo nove, eksotiœne vrst sadja in zelenjave. Tako so svoje mesto pri nas naøle tudi sibirske in ameriøke borovnice ter goji jagode. Ameriøka borovnica pri nas domuje æe kar 7 let, a kljub stalni oskrbi z ustreznim gnojenjem, primerni zemlji/øoti in poletnemu zalivanju, ji rast pri nas nekako ne ustreza. Vsako leto nam podari le nekaj plodov.v lanskem letu pa smo posadili tudi goji jagode in sibirske borovnice. Obe vrsti jagodiœja sta nas æe v prvem letu po sajenju razveselili s sadeæi. Sibirske borovnice so obilno rodile in komaj æe œakamo naslednjih dni, da se odprejo cvetovi. Da nam plodov ne pojedo ptice, smo jim pripravili ustrezno ograjo, ki pticam ne dovoli vstopa med rastline. Za zasaditev in obrezovanje vseh teh rastlin vedno poskrbi moæ Primoæ. Tadeja Dular Æust, Vrhnika Jagodiœje je postalo moderno øele v zadnjem œasu. Pri nas ga jemo vse leto. Najboljøe je sveæe, privoøœimo pa si tudi pecivo in sadne solate, pa napitke in sorbete. Idej je veliko, samo prostora za sajenje je vedno manj, zato marsikaj ostane tudi v posodah. Vera Arh, Logatec NAGRADA: Izbrali smo 3 najzanimivejøe, ki bodo za darilo prejeli po 4 sadne sadike rastlin Eksotiœne vrtnarije Zeleni zmaj, Klub Gaia pa podarja organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje. Vera Arh, Logatec RDEŒI RIBEZ in ØISANDRA GAIA NAGRAJUJE Jurøiœ Aleksandra, Œrnuœe AMERIØKA BOROVNICA AVANTURA potovalni kotiœek PRAZNIK NARCIS celodnevni izlet Badaussee, Solnograøka Avstrija, povorka na kolesih in œolnih na jezeru 53 E po osebi 20. maj 2012 Vkljuœeno: avtobusni prevoz in vstopnina vstopna mesta LJ, CE, MB VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 dni Pisa, San Gimignano, Napoleonov otok Elba, pravljiœni toscanski park Garzoni E po osebi april in 30. april do 2. maj Vkljuœeno: prevozi, trajekt, 2x polpenzion Doplaœila: vse vstopnine cca 20 EUR Vstopna mesta: MB, CE, LJ, Fernetiœi/Vrtojba September v MAKEDONIJI Skopje, Bitola, Ohrid, Albanija in øe marsikaj 6. do 11. september 333 E polenzion Vstopnine vkljuœene Prijave in rezervacije: Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, , , info@avantura.si,

35 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos Celje, KZ Laøko, KZ Sava Lesce in KZ Domæale. Plantella Organik K 7,5 kg Organsko gnojilo v obliki pelet posebej primerno za plodovke Plantella Univerzalna vrtna zemlja 50 L Zemlja za sajenje in presajanje vseh vrst rastlin Plantella Balkonia 45 L Pet komponentna zemlja iz najkakovostnejøih huminskih øot Plantella Specialno gnojilo za okrasne rastline 1 kg Mineralno gnojilo v prahu Plantella Plantella Formula Cvet za L okrasne Visokokakovostno rastline 1 tekoœe kg Gnojilo gnojilo za s podaljøanim cvetoœe rastline delovanjem 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Super-F 1 L Naravni koncentrat za krepitev vrtnin in okrasnih rastlin 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Aktiv 1 L Naravni insekticidni koncentrat za zatiranje mehkokoænih insektov 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Arion+ 250 gr Sredstvo za zatiranje polæev 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Vita 500 ml Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Izdelek proti mahu 5 kg PLANTELLA Specialno ali sredstvo BIO PLANTELLA za trato odpravlja po lastni in izbiri prepreœuje Gaianamah 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Biogrena 10 kg Organsko gnojilo 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Organik 7,5 kg Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella proti mahu 5 kg Specialno sredstvo za trato odpravlja in prepreœuje mah 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav 5 kg Mineralno specialno gnojilo trgovec obvezno vpiøe ime izdelka 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA ali BIO PLANTELLA po lastni izbiri Gaiana trgovec obvezno vpiøe ime izdelka 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do

36 Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: 17,90 Marihna Bovha, Celje Jožica Bovha, Podčetrtek Marjeta Aljaž, Kamnik Dragica Taks, Slovenske Konjice Mirna Nemanič, Metlika Tomaž Šoba, Ljubljana Marija Šinkovec, Petrovče Tončka Šiško, Raka Mateja Kravanja, Most na Soči Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE: Milojka Delost, Knežak Helena Pogačar, Preserje Angela Božnik, Celje ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Marija Štubljar, Metlika Boža Oven, Ivanšna Gorica Bernarda in Stane Kepic, Domžale Jurij Špacapan, Šempas Celesta Obljubek, Kojsko Ivan Slokan, Hrastnik Milena Gracej, Vuzenica Vesna Duh, Grgar Jožef Jazbec, Novo Mesto Bernarda Poličnik, Luče Moja cvetoča drevesa Dragi Gaiani! Prepričani smo, da tudi v vašem sadnem ali okrasnem vrtu že vse cveti in dehti, da imajo čebele in čmrlji že veliko dela. Cvetoča drevesa so lahko prav očarljiva, ves vrt pa je tako odet bodisi v enobarvno ali večbarvno puhasto zaveso. Če je tudi v vašem vrtu taka drevesasta pravljica, čimprej fotografirajte cvetoče drevo ali več in nam pošljite fotografijo (resolucija vsaj 500 kb) najpozneje do 2. maja na naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Tri najzanimivejše bomo nagradili z membranskim gnojilom Plantella formula 365 za okrasne rastline ter nagrado članom poslali po pošti. Napiøite nam tudi nekaj stavkov, kako skrbite zanj in katere rastline so posajene ob njem. Fotografije: œlani Kluba Gaia 36

37 Gaina spomladanska izobraæevanja 2012 V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo na ali po e-poøti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev). KZ Sloga Kranj ob 17. uri, Kranj, Davor Øpehar, Kaj se dogaja z mojo rastlino ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Gasilski dom Bitnje pri Kranj ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Miheliœeva galerija v Kaøœi, Økofja Loka Agraria Koper ob 15.30, Koper, Ul. 15. maja 17 Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z mojo rastlino KOPER LUCIJA BITNJE PRI KRANJU ØKOFJA LOKA Planet Tuø ob 10. uri, Celje, Kinomatografi, Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z mojo rastlino Baumax ob 17. uri, Kranj, Strokovnjak Kluba Gaia, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje IDRIJA KRANJ LJUBLJANA VRHNIKA CERKNICA CELJE NOVO MESTO Merkur ob 17. uri, Merkur Maribor, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Planet Tuø ob 10. uri, Maribor, Kinomatografi, Miøa Puøenjak, Novejøe vrtnine ob Rock Finale: Naœrtovanje okrasnega vrta ob hiøi Botaniœni vrt Maribor, Maribor PTUJSKA GORA ØENTRUPERT MARIBOR MURSKA SOBOTA ob 15. uri Davor Øpehar: Obrezovanje okrasnih grmovnic Kulturni dom Øentrupert, Øentrupert Planet Tuø ob 10. uri, Maribor, Kinomatografi, Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z mojo rastlino Baumax ob 17. uri, Maribor, Karin Bejo, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje ob 18. uri Miøa Puøenjak: Zdrava domaœa zelenjava Filantropija hiøa sadeæi druæbe, Ul. Øtefana Kovaœa 20, Murska Sobota ob 19. uri Rock Finale: Naœrtovanje obhiønega vrta Dom krajanov in gasilcev, Ptujska Gora 82, Ptujska Gora Merkur ob 17. uri, Merkur Celje, Hudinja, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Klubski kotiœek ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Knjiænica Lucija, Obala 116, Lucija ob Davor Øpehar: Kaj se dogaja z mojo rastlino Center Idrijske œipke, Prelovœeva ulica 2, Idrija Cvetliœni festival Merkur ob 17. uri, Merkur BTC, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje KZ Krka ob 10. uri, Novo mesto, trgovina Agroservis, Knafelœeva 2, Davor Øpehar, Kaj se dogaja z mojo rastlino KZ Krpan ob 10. uri, Agrocenter Vrhnika, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje KZ Krpan ob 15. uri, Skladiøœa Agrocentra, Mlin v Cerknici, Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z mojo rastlino Eurogarden ob 16. uri, Dobrova, Podsmreka 7b, Davor Øpehar, Zdravo vrtnarjenje in Kaj se dogaja z mojo rstlino 37

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P APRIL do od MAJ od 9.00 do od do od do od od od do od do od Setveni koledar 2012 korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak Jablane na ekoloøki naœin krepimo proti jablanovemu økrlupu in pepelasti plesni s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Veœ o konvencionalnem varstvu sadnega drevja si preberite v rubriki vroœe ideje na stran 30. Veœ o cvetni moniliji si preberite v œlanku na stran 29. Po konœanem cvetenju na drevesa obesimo bio plantella rumene lepljive ploøœe, ki jih redno pregledujemo, da ugotovimo, kateri økodljivci so se ujeli. Proti uøem, ki se najraje zadræujejo na mladih poganjkih, pa ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv. Økodljivce, ki se vzpenjajo po deblu navzgor in povzroœajo poøkodbe z grizenjem ali s sesanjem, ustavimo tako, da okoli debel dreves in opornih kolov zalepimo bio plantella lepljivi trak. S pokoøeno travo zastiramo kolobarje okrog drevja. Vinska trta V aprilu je øe vedno œas za sajenje novih trsnih cepljenk. Ob sajenju sadilno jamo obogatimo s sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet biogrena. Poskrbimo tudi za pletev, s katero odstranimo vse odveœne poganjke, ki so se razvili iz oœi, ki smo jih nastavili v œasu zimske rezi. Veœ o varstvu proti peronospori in oidiju si lahko preberete v rubriki Strokovnjak svetuje na stran 10. Zelenjavni vrt V zelenjavnem vrtu pripravljamo øe zadnje gredice, na katere bomo posadili zahtevnejøe vrtnine, ki potrebujejo viøjo temperaturo (paradiænik, paprike, buœke, kumere,...) in jih pognojimo z organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke. Tam, kjer bomo sadili solato, tla obogatimo z organskim gnojilom viøje vrednosti bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Solatno plesen prepreœujemo z rednim zraœenjem, saj se plesen najraje pojavi, œe je solata pokrita z folijo. Pazimo tudi, da rastline niso preveœ goste, solato pa krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Œe øe niste, lahko v drugi polovici aprila sejete korenœek in peterøilj. Od konca aprila naprej sejemo nizek stroœji fiæol, visok fiæol pa od zaœetka maja naprej. V drugi polovici aprila sejemo tudi sojo in leœo, œiœerika pride na vrsto v sredini maja. Spomladi je konec aprila zadnji rok za setev øpinaœe, do konca aprila lahko sadimo tudi œebulœek. Œe øe niste, lahko posadite zelje in ostale kapusnice, tudi cvetaœo in brokoli lahko presajamo do konca aprila. Manjøe gredice pognojimo z organskim gnojilom viøje vrednosti bio plantella nutrivit univerzal, veœje pa s sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K. Za dognojevanje posajenih sadik zelja, cvetaœe in druge zelenjave uporabimo pripravek bio plantella vrt. Za prepreœitev økode, ki jo povzroœa œebulna muha namestimo bio plantella rumene lepljive ploøœe, œebulo pa prekrijemo z belo vrtno tkanino. Œe se na kumarah in paradiænikih, ki smo jih posejali v lonœke, pojavijo øœitkarji, jih ob prvem pojavu poøkropimo s pripravkom bio plantella kenyatox verde. Veœ o ukrepanju proti polæem si preberite na stran 10 v rubriki Strokovnjak svetuje. 38

39 Okenske in balkonske rastline >>> > Veœ o izboru primerne zemlje za presajanje balkonskih rastlin si preberite v œlanku Poletne posode na stran 4. > Za presajanje surfinij svetujemo plantella specialno zemljo za surfinije. > Vse rastline po konœanem presajanju zalijemo s pripravkoma vivera proplant, tako prepreœimo pojav koreninske gnilobe. > Mesec po sajenju jih zaœnemo dognojevati s tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini in izvleœki morskih alg. > Za zalivanje balkonskih korit uporabimo najveœjo NOVOST na podroœju gnojil gnojilo v obliki øumeœih tablet plantella tabs za cvetoœe balkonske rastline, ki je praktiœno in enostavno za uporabno, zagotavlja natanœno doziranje, ena tableta zadoøœa ravno za eno 10-litrsko zalivalko. Raztopi se v manj kot dveh minutah. Eno pakiranje øumeœih tablet pa zadostuje kar za 14 zalivalk, kar je veœ kakor lahko pripravimo iz 1 litra tekoœega gnojila. > Z rednim opazovanjem bio plantella rumenih lepljivih ploøœic v novi atraktivni oblika v podobi metuljœka zelo hitro opazimo, kaj je obiskalo naøe balkonsko cvetje. > Œe na rumenih lepljivih ploøœicah opazimo uøi ali rastlinjakovega øœitkarja, ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde v obliki razprøilke, ki velja za najuœinkovitejøi ekoloøki insekticid. Vrtna trata Vrtno trato øe vedno lahko temeljito pregrabimo. Za poveœanje zraœnosti po povrøini potresemo plantella izbrane kremenove peske. Œe trate øe nismo pognojili, to storimo z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo. Mah odstranimo s specialnim sredstvom plantella proti mahu, ki uœinkovito odstrani mah, hkrati pa z dodanimi hranili v sredstvu trati doda duøik za rast. Vsebuje tudi kremenov pesek za rahljanje tal in zraœenje tal. Po tednu dni, ko bo mah porjavel, ga pograbimo. Po odstranitvi mahu moramo na prazna mesta posejati novo travo. Veœ o primerni izbiri travne meøanice si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na stran 10. Œe plevelov ni veliko, jih odstranimo roœno, tako da s pomoœjo primernega orodja izruvamo tudi korenine. Travo, ki je v dobri kondiciji, kosimo na viøino rezi 2 do 3 cm. Okrasni vrt Z izbranim membranskim gnojilom plantella formulla 365 pognojimo vrtnice, rododendrone in ostale okrasne rastline. Priporoœljivo je, da gnojilo rahlo zagrebemo v zemljo. Æive meje nam bodo zagotovo najbolj hvaleæne za optimalno prehrano z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za æive meje. Takoj po konœanem cvetenju rododendronov odstranimo odcvetele cvetove. Za sajenje in presajanje limon in ostalih citrusov uporabimo plantella specialno zemljo za citruse, v zaœetku poletja jih øe dognojimo s plantella specialnim gnojilom za citruse. Pasijonko, oleander in hibiskus øe vedno lahko presadimo v plantella specialno zemljo za okrasne rastline, ki je primerna tudi za rastline, gojene v posodah in na prostem. Pri sajenju kisloljubnih rastlin (rododendron, azaleja, skimija, pieris, resa) najprej odstranimo matiœno podlago in sadilno jamo zapolnimo s plantella specialno zemljo za rododendrone. S plantella dekorativnim borovim lubjem zastremo zemljo na okrasnih gredah in pod grmiœevjem v viøini 2 do 3 cm. Prava osveæitev so tudi plantella rdeœi lesni sekanci in plantella leønikovo rjavi sekanci. Sobne rastline Øe vedno je œas za presajanje sobnih rastlin. Uporabimo kvalitetno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Po presajanju jih zalijemo s pripravkom vivera proplant. Œe se na rastlinah pojavijo listne uøi, jih zavarujemo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Sobnim rastlinam z velikimi listi øe vedno vsaj enkrat meseœno obriøemo liste z mehko krpo ali gobo. Nato pa jih poøkropimo z bio plantella balzamom za liste. Sobne rastline redno dognojujemo z gnojilom v obliki øumeœe tablete plantella tabs za zelene rastline in plantella tabs za cvetoœe rastline. Do bujnega cvetenja orhidej pridemo z uporabo øumeœe tablete plantella tabs za orhideje. Koledar del

40