untitled

Transkripcija

1 MAREC Letnik 18 Tema meseca stran 4 Ruth Podgornik Reø: Lepote letoønjih balkonov Ekoloøko vrtnarjenje stran 12 Nevenka Breznik: Lega, ki jo ljubi moja vrtnina Ekoloøko vrtnarjenje stran 16 Darinka Koron: Vse o jagodiœju, ki sodi v vsak vrt Klubski kotiœek stran 33 V Poreœu bo Gaia polnoletna BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Lepote letošnjih balkonov Okrasni vrt 6 Presajanje starejøih grmov in dreves 21 Æivobarvne kane 22 Z rezjo do bogatega cvetenja Ali poznate? 8 Tabebuia je antioksidant Rastline iz daljnih krajev 9 Manioka ali kasava Ekoloøko vrtnarjenje 10 Zelenjava je tudi okras 12 Lega, ki jo ljubi moja vrtnina 14 Kako do zdravega krompirja? 16 Vse o jagodiœju, ki sodi v vsak vrt Strokovnjak svetuje 19 Sajenje v aprilu in maju, varstvo sadnih dreves in teæave z nagubanimi oz. zakrnelimi listi pri trti Vrtna trata 20 Ste æe poskrbeli za vrtno zelenico? Oblikovanje vrta 24 Ustvarimo in ohranimo rodovitna tla Dr. Gaia na obisku 26 Marija Delgiusto se veseli pomladi Zelenjavni vrt 29 Semena vrtnin za vrtiœkarje Slovenski naravni biseri 31 Zejœarjeva prava kostanja Dom brez mrgolazni 32 Noœni sostanovalci Klubski kotiœek 33 Gaia bo v Poreœu polnoletna 34 Gaini nateœaji 35 Gaini kuponœki popustov 36 Gaina prijavnica in potovanja 37 Gaina spomladanska strokovna predavanja in delavnice 2012 Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu marcu in aprilu ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Gaia z vami æe 18 let! Polnoletna Gaia je nagajiva, razigrana, æelj - na znanja, doæivetij, zabave in cvetja. A v teh letih je spoznala, kakøne so æelje in potrebe sodobnih vrtnarjev. Zato je tudi prilagodljiva, se rahlo spreminja, posluøa, usmerja in navduøuje. Øe naprej z veseljem podarja in nagrajuje. Æe leta Gaiani ustvarjamo temelje soæitja z naravo. Obvezani smo, da tudi naøe otroke nauœimo pomembnosti rastlin v naøem okolju in domaœe pridelave hrane. Dober vzor lahko ustvari œudeæe. Zato se bo tudi Gaia trudila biti vzor in svoje navduøenje nad vrtnarjenjem øe bolj øiriti tudi med mladino. Prvi vrtnarski korak so lahko zeliøœa na okenski polici ali zelenjava v posodah na balkonu. Tudi koristne informacije lahko delimo, zato podarite vaøim prijateljem in znancem moænost pridobivanja novih znanj preko revije, predavanj in praktiœnih prikazov v vaøem kraju in tudi z novicami na spletnih straneh in tudi na facebooku. Æe skoraj 600 navduøencev si je rezerviralo œas za tridnevno sreœanje v Poreœu v mesecu maju. Se øe niste odloœili? Veœ o sreœanju na strani 35. V zaœetku junija pa æe napovedujemo ogled œarobnih vrtnic in okrasnih lepotic v Avstriji in na Œeøkem. Œim prej na snidenje, na katerem od klubskih dogodkov in œim bolj zelene prste in misli vam æelim. UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI! V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gaiinih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za marec pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do poøljite na naø naslov. Reøitev iz prejønje øtevilke: POTONIKA Nagrejenka: Slavica Fridl, Maribor Dragi œlani, ker smo z letoønjim letom spremenili øtevilko banœnega raœuna, vas prosimo, da nam nakazujete prispevek za revijo na novi tekoœi raœun: SI Uvodnik Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. aprila

4 Lepote letošnjih balkonov Tema meseca Honey Bee V juniju, na prireditvi Euro Trials, ki se odvija v Nemœiji in na Nizozemskem izvemo, katere novosti nas œakajo v prihajajoœi sezoni. Potem imamo vrtnarji le nekaj Black Satin mesecev œasa za razmislek, katere bi naroœili in ponudili vam, ljubiteljem sezonskih rastlin. Bolivijska begonija Vanilla Temnolistna begonija Glowing Embers Drobnocvetni mleœek Diamond Fizz Zadnja leta se zdi, da so minili œasi, ko so nas ælahtnitelji zasipavali z revolucionarnimi novostmi. Øtevilne roæe so dodobra spremenile poletno podobo naøih domov. Leta 1965 so priøle œez Karavanke rdeœe brøljanke, viseœe pelargonije z enojnim cvetom in izpodrinile klasiko naøih babic leta se je naøih src dotaknila prva viseœa petunija, imenovana surfinija. V 21. stoletju so doæivele izjemen razcvet begonije. Si predstavljate zasaditve brez begonij zmajeva krila in bolivijskih begonij? Imamo sreœo, da je med veœ tisoœ vrstami mleœkovk pozornost ælahtniteljev pritegnila prav filigransko cvetoœa juænoameriøka, ki ji od leta 2005 pravimo drobnocvetni mleœek. In potem je tu øe zadnja v nizu vroœih novosti izpod rok znanega øvicarskega vizionarja Petra Wickija. Prve sadike viseœega grobelnika smo posadili pred øtirimi leti. Slovenci oboæujemo bele dehteœe slapove drobnega cvetja. Œrne in bele petunije Cvetje, ki je povezano s œrno barvo, je magiœno tako drugaœno, enkratno in sila redko. Pri œrnem cvetu je tako, da nam je vøeœ ali ne, vmesne poti ni. Na trgu je kar nekaj sort petunij, ki se pribliæujejo tej barvi, a najbolj me je prepriœala Black Satin. Drobni cvetovi so zagotovilo, da bodo laæje prenaøali padavine. Mikavna novost je tudi pisana medeno rumeno-œrna Honey Bee. 4

5 Øe drobno opozorilo pri trenutno najbolj iskani surfiniji z belimi cvetovi. Sorti Snow so ælahtnitelji zamenjali ime po novem je to Impulze White. Marsikdo, ki nima œasa za oskrbo æejnih petunij, presedla na milijonske zvonœke. Med novostmi æari Cherry Star, fluorescentno roænata sorta z okraskom, lepo opazno rumeno zvezdo. Sicer pa so na pohodu miksi, ki jih vsaka firma imenuje drugaœe. Popestrimo si poletje s pisanimi»milijonœki«. Rumene in oranæne begonije Po oranænih, roænatih, belih in rdeœih bolivijskih begonijah smo kar teæko œakali tudi sonœno obarvane. To sezono bodo na voljo tri iz serije Crackling Fire Yellow in Creamy Yellow ter Vanilla iz priljubljenih poletnih kril Summerwings. Med zanimivejøe novosti med begonijami sodi tudi temnolistna begonija Glowing Embers. Na najveœji vrtnarski prireditvi IPM v Essnu jo je strokovna komisija konec januarja razglasila za naj obetavnejøo novost leta 2012 na podroœju okrasnih sezonskih rastlin. Begonija z dekorativnimi bakrenimi listi in drobnimi, sijoœe oranænimi cvetovi je res nekaj posebnega. Poleg tega je njena barva letos modna! Bele novosti Æe osmo leto naøe nasade lahko krasimo s»œipko«. Poznamo razliœne drobno cvetne mleœke, a tu je prva res odliœna sorta s polnjenim videzom cvetov. Zapomnite si ime Diamond Fizz! Nekaj rastlin smo dobili lani in jih dodobra preizkusili. To je enkratna, skromna, povsem nezahtevna novost za sonœno, vroœe poletje. Z veseljem sporoœam, da prihaja med nas kompaktno rastoœi viseœi grobelnik. Snow White je sestrska sorta priljubljene Snow Princess. Belo dehtenje si bomo po novem lahko priœarali tudi vsi, ki doslej nismo bili kos bujno rastoœemu in vedno æejnemu viseœemu grobelniku. Velja opozoriti øe na novo pajkovko kleomo Senorita Blanca, ki se je pridruæila sorti Senorita Rosalita. Obe mogoœni rastlini sta medvrstna kriæanca in z razliko od sejanih kleom nimata trnov. Øe o pelargonijah Na podroœju najbolj iskanega poletnega okrasja se raziskovalno delo ni ustavilo, a sprememb na prvi pogled ni veliko. Priœa smo notranjim izboljøavam sort, sem in tja se utrne kakøna nova. Vodilne firme, ki se ukvarjajo z ælahtnjenjem, veliko pozornosti namenjajo robustnim pelargonijam. Vsi, ki smo æe vœasih prisegali na kriæanec med pokonœno in viseœo pelargonijo, imenovano Schöne von Grenchen, se lahko veselimo novih serij. Stari, opeœno oranæni sorti so se pridruæile rdeœe, æametno rdeœe, vijoliœaste in roænate. Najbolj imamo v uøesih ime Caliope, poleg teh enkratnih polviseœih pelargonij vsaka firma ponuja svoje. Tako bomo sadili tudi rastline iz serije Schöne von Rheinberg, Alpinextreme, Combanita, Salsarita. Ruth Podgornik Reø Modne temnolistne pokonœne pelargonije z oœesom. Kleoma Senorita Blanca Viseœi grobelnik Snow White Tema meseca 5

6 Okrasni vrt Ob presajanju zašœitimo korenine. Presajanje starejøih grmov in dreves Zgodnja pomlad je idealen œas za presajenje obstojeœih rastlin. Razlogov za to opravilo je lahko veœ. Najpogosteje na obstojeœem mestu rastlina ne uspeva najbolje, zgodi se tudi, da doloœena rastline ne ustreza konceptu vrta. 6 Pri presajanju uporabimo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Najprej izkopljemo globoko in prostorno jamo. To opravilo je najbolje opraviti v oblaœnem, sveæem dnevu, ko ne piha pred izkopavnjem grma, drevesa, ki ga nameravate presaditi. Nova sadilna jama mora biti dovolj øiroka, da se korenine ne dotikajo sten. Globina naj ustreza obsegu koreninske bale presajene sadike. Ko rastlino postavimo v novo sadilno jamo, mora ostati na isti globini kot je bila pred presajanjem. Poskrbimo tudi za primerno izbiro rastnega substrata, gnojenje in dekoracijo. Doloœitev obsega korenin in izkop Pred izkopom poveæemo veje, da nas ne motijo med delom. Potem ocenimo premer in razvoj koreninskega sistema. Na sploøno premer koreninskega sistema ustreza obsegu kroønje. Obseg koreninskega sistema lahko doloœimo tudi tako, da izmerimo premer debla tik pod povrøino zemlje. Vsakih 2,5 cm premera debla pomeni premer korenin od 25 do 30 cm. Torej, œe ima deblo premer 5 cm, moramo izkopati koreninsko balo v premeru cm. Izkop opravimo s primernim orodjem. Najbolj priroœna je dobra»øtiharica«, s katero okrog predvidenega obsega korenin naredimo kanal globine cm. Ta kanal postopoma razøirjamo in poglabljamo, v naslednji fazi rastlino poœasi podkopljemo. Poøkodovane debelejøe in manjøe korenine izreæemo z vrtnarskimi økarjami. S poglabljanjem se gibljemo proti sredini grma, dokler se koreninska gruda ne loœi od matiœne podlage. Na koncu grm pazljivo poloæimo na juto ali kakøen drug œvrst material. Presajanje Œe izkopano rastlino premestimo na drugo oddaljeno lokacijo, je koreninsko balo dobro zaviti. Na ta naœin boste prepreœili poøkodbe korenin, ki nastanejo med transportom. Avto ali prikolica pa bo bolj œista. Presajanje za vsako rastlino predstavlja stres, zato ga najlaæje preæivijo moœne in vitalne rastline, z veliko mladih poganjkov. Ko rastlino prenaøamo do sadilne jame, se izogibamo dræanja za deblo ali poganjke. Priporoœljivo jo je poloæiti na grobo platno ali kompakten polivinil, ki ju lahko vleœemo ali odnesemo do mesta sajenja. Sadilno jamo pred sajenjem dobro zalijemo, œe je bila sadika zavita, jo pazljivo odvijemo in spustimo na predhodno zalito podlago. Na spodnjo tretjino sadilne jame in pod obmoœje korenin dodamo sodobno membransko gnojilo plantella formulla 365 za okrasne rastline. Na obod oz. zgornji dve tretjini sadilne jame pa sodobno organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, kompost ali hlevski gnoj. Pri zasipavanju enega ali dveh grmov je zelo priroœno pakirano organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit. Zemljo pri zasipavanju nekajkrat po malem zalijemo in na rahlo potisnemo z nogo. Da zmanjøamo stres ob presajanju, vodi za zalivanje dodamo vitaminski kompleks in stimulator rasti bio plantella vita. Ko pritiskamo na zemljo, pazimo, da ne pritiskamo z vso teæo, saj tako lahko uniœimo drobne, vitalne korenine. Primeren substrat ob sajenju in oskrba Za sajenje in presajanje ostalih okrasnih rastlin uporabimo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Œe ni deæja, posajene rastline nekoliko pogosteje zalivamo øe dva tedna po sajenju, nato nadaljujemo v intervalih. V prvih treh letih po sajenju okopljemo tla okrog grmovnic, æivih mej in dreves. Okopana povrøina samostojnega drevesa naj bo v prvih letih po velikosti v obsegu kroønje. Pri kisloljubnih rastlinah (rododendron, azaleja, skimija, pieris, resa) najprej odstranimo matiœno podlago in sadilno jamo zapolnimo s plantella specialno zemljo za rododendrone. Uporabimo jo tudi za vsakoletno dodajanje okrog kisloljubnih rastlin, tako prepreœimo pojav listne bledice, zaradi œesar postanejo listi rumeni. Œe kljub temu pride do pojava kloroze ali bledice, jih zalijemo s plantella sequestren æelezovimi kelati v hitro dostopni kelatni obliki. Zalivanje po potrebi nekajkrat ponovimo. Spomladi se pogosto zgodi, da iglavcem zaœno rumeneti iglice, zato jih poøkropimo ali zalijemo s plantella tekoœim magnezijem. To storimo œim hitreje, ker se stare iglice, ki so porumenele, ne bodo ponovno obarvale v zeleno. Temno zeleno barvo bodo dobile øele nove iglice.

7 Presajanje drevesa ali grma NEPRAVILNO Poøkodovani, zlomljeni poganjki niso odstranjeni Oznaka na deblu drevesa ni odstranjena Umetni materiali duøijo korenine Æiœna koøara ni odstranjena Poganjki, ki se kriæajo, niso izrezani Pregloboko posajeno drevo Vrv okrog debla ni odstranjena PRAVILNO Osvetlitvena rez: veje, ki se drgnejo, kriæajo ali so poøkodovane, izreæemo Zaøœita debla v mladostnem obdobju Sadilna jama naj bo vsaj dvakrat øirøa od koreninske grude (bale), globoka pa toliko kot bala Nepotreben ovoj okrog drevesa Za zasipanje uporabimo samo obstojeœo zemljo Na dnu sadilne jame zastaja voda, ki ne omogoœa dobre zraœnosti Vodilni poganjek je odstranjen Vreœevina ni odstranjena, korenine se ne razraøœajo Vodilni poganjek ni izrezan ali prikrajøan Izrezani so cvetni brsti Pokonœno rastoœi poganjki niso izrezani Prekratek kol, preveœ zategnjena vrvica, ki zajeda v deblo Dodana zemlja se je posedla, zadræevanje vode Preozka sadilna jama Oporni kol prodira skozi balo Vrvica za privezovanje naj bo elastiœna Kol za oporo (œe je potreben) naj bo zasajen zunaj obmoœja korenin, ohranimo ga prva leta po sajenju Debelina zastirke naj ne presega 5-7 cm, v bliæini debla jo odstranimo Odstranimo vsa veziva, æiœno koøaro in vreœevino pa vsaj do polovice Gnojila za dognojevanje skrbno izberimo Za gnojenje se odloœimo ob presajanju ali sajenju. Ne pozabimo na gnojenje v zaœetku vegetacije, po cvetenju, obrezovanju ali po napadu økodljivcev, bolezni, ali ko æelimo rastlino spodbuditi k ponovnemu razvoju. Pri sajenju oz. presajanju veœine okrasnih rastlin uporabimo sodobno membransko gnojilo plantella formulla 365 za okrasne rastline, ki smo ga æe omenili pri presajanju. Tako z enkratnim gnojenjem zagotovimo dovolj hranil za vso rastno dobo. Rastline nam to skrb vraœajo z bujno rastjo, dolgotrajnim in bogatim cvetenjem. Dodajanje sodobnih membranskih gnojil je koristno tudi pri iglavcih (plantella formulla 365 za iglavce), æivih mejah (plantella formulla 365 za æive meje), rododendronu, azaleji, skimiji, pierisu, kameliji in resi (plantella formulla 365 za rododendrone). Membranska gnojila se sproøœajo skozi vso rastno dobo ob optimalni temperaturi in vlagi, takrat pa tudi rastline najbolje uspevajo in rabijo najveœ hranil. Vsako oplaøœeno zrnce vsebuje hranila, ki ustrezajo posamezni skupini rastlin. Membrana v celoti obdaja vsa pomembna hranila in tako zagotavlja, da so rastline optimalno preskrbljene s hranili skozi daljøe œasovno obdobje. Hranila se vsak dan sproøœajo v majhnih koliœinah. To pomeni, da rastlina dobi toliko hranil, kot jih potrebuje. Do izgub hranil (izpiranje v podtalnico) ne prihaja, prehrana rastlin pa je nadvse uœinkovita. Po presajanju ne pozabimo na dekoracijo Zemljo okrog rastlin lahko pokrijemo s slamo, listjem, ostanki trave. Da bodo rastline bolj izstopale, jih obdamo z okrasnim lubjem ali lesnimi sekanci, ki z razliœnimi barvnimi kombinacijami omogoœajo privlaœen videz okrasnega vrta. Lubje uporabljamo kot zastirko tudi na okrasnih gredicah, grobovih, otroøkih igriøœih, poteh... Tako naredimo vizualni zakljuœek pri ureditvi vrtov, saj moœno poudarimo zasajene rastline in meje gredic. Lubje uspeøno zadræuje zemljo in prepreœuje povrøinsko erozijo, ki lahko nastane na nagnjenih terenih. Pri zalivanju ni direktnega dotika s povrøino zemlje, tako tla niso zaskorjena, prav tako pa ne umaæemo ali oøkropimo bliænjih objektov z zemljo. S plantella dekorativnim borovim lubjem zastremo zemljo na okrasnih gredah in pod grmiœevjem v viøini 2 do 3 cm. Pred potresanjem borovega lubja povrøino enakomerno prerahljamo in odstranimo plevel. Za najlepøi uœinek priporoœamo, da na pokriti povrøini vsaj na 2 do 3 leta lubje zamenjate z novim slojem. Glavna funkcija lubja je zadræevanje vlage, naravna dekoracija, prepreœuje erozijo in delno zadræuje kalitev enoletnega plevela. Prava osveæitev so tudi plantella rdeœi lesni sekanci in plantella leønikovo rjavi sekanci. Narejeni so s pomoœjo lesnih drobilcev iz odpadnega lesa ter obarvani z razliœnimi barvnimi odtenki. Davor Øpehar Okrasni vrt 7

8 Tabebuia je antioksidant So velika druæina - pribliæno 100 vrst zelo barvitih cvetoœih dreves, razøirjenih v tropskih listnatih gozdovih po vsej Juæni in Srednji Ameriki. Mnoge od njih so rumene, nekatere pa roænate, rdeœe ali bele barve. Spadajo v druæino Bignonia, ki vkljuœuje tudi jacarando. Njihov æivljenjski prostor sega od 400 do 1700 m nadmorske viøine. Ali poznate? Tabebuia chrysantha Je znana kot zlata trobenta ali tajibo v Boliviji, canaguate na severu Kolumbije, Ipe amarilo v Braziliji. Izbrana je za nacionalno drevo Venezuele zaradi œudovite rumene barve cvetov, podobnih venezuelski zastavi. Œe bi bile barve zvoki, verjetno bi bila rumena najbolj glasna. Opis To je rustikalno listopadno drevo, ki kljubuje trdim, suhim ali slabim tlom. Najboljøe uspeva v dobro odcednih tleh. Raste poœasi v trpeæno drevo, viøine do 12 metrov. Lubje je beæ do temno sive barve, listi so nasprotni, podolgovati in petdelni. Obilica cvetov se pojavi na golih vejah spomladi, kar sovpada s tropskim suønim obdobjem. Cvetovi so veliki, cevaste oblike in izrazito rumene barve, veliki pribliæno 2 cm. V dolgih, fiæolu podobnih strokih se nahajajo semena. Plod dozori do konca suønega obdobja. Na ta naœin semena lahko izkoristijo deæevno obdobje za kalitev in rast. V suhem obdobju stroki popadajo po tleh in tam pustijo veœ sto papirnato tenkih semen, ki z vetrom odplavajo stran. Leæijo na tleh kot koøœki papirja, dokler jih deæ ne navlaæi. Kalivost traja le okoli tri dni. Uporaba Les je zelo cenjen in se uporablja za pohiøtvo, temelje za hiøe, lesnata tla in ograje, kar je na nekaterih obmoœjih povzroœilo resno uniœenje gozdov. Drevo ustvarja odliœno senco, zato je velikokrat uporabljeno za parkovno in drevoredno drevo in tudi kot drevo za senco v bliæini morja, ker dobro prenaøa sol. Tabebuia impetiginosa Imenuje se tudi pink trobenta, poznana kot pau d Arco ali sploøno znani taheebo drevo. Eno od najbolj presenetljivih dreves, ki v zimskem œasu odvræe liste in takoj potem zacveti v roza barvi na golih vejah. Zraste do 30 metrov viøine in uspeva vse od Mehike do Argentine. Rastlina je bogat vir antioksidantov ter izredno uœinkovita tudi pri vnetjih æil, artritisu in revmatizmu. Rastlina ima protivnetno, antibakterijsko in protigliviœno delovanje. To rastlino so uporabljali æe v starih indijanskih kulturah na celotnem podroœju Amazonije za zdravljenje malarije, anemije, respiratornih teæav, pri prehladih, gripi, gliviœnih okuæbah, artritisu in revmatizmu. Gojenje tabebuie kot posodovke Zlato trobento lahko vzgojimo iz semena v œudovito okrasno posodovko, ki bo polepøala prostor zgodaj spomladi. Uporabimo humozna tla in skrbimo za stalno vlaænost tal, dokler se rastlina lepo ne razvije. Uspevala bo na moœnem soncu pri temperaturah nad 20 stopinj. V mesecu avgustu zmanjøamo zalivanje in oskrbo, da rastlini ustvarimo suøno obdobje. Pustimo jo v hladnem, temnem in suhem prostoru 6 8 tednov. Pozno v mesecu novembru jo ponovno postavimo na svetlo mesto in postopno zaœnimo zalivati. V mesecu do dveh od ponovnega zaœetka zalivanja bo rastlina zacvetela na golih vejah. Loreta Vlahoviå Tabebuia impetiginosa Tabebuia chrysantha 8

9 Manioka ali kasava Manioko ali kasavo gojimo zaradi uæitnih, s økrobom bogatih korenin. Ta podzemni zaloæni organ je glavni vir ogljikovih hidratov. Najveœ je pridelajo v Afriki, v Nigeriji. Je osnova za vsakodnevno prehrano veœ kot 500 milijonov ljudi, ki æivijo v tropskem in subtropskem delu sveta. Divja vrsta kasave Manihot esculenta subsp. flabellifolia, prednica danaønjih gojenih vrst, izvira iz Juæne Brazilije in Paragvaja. Popularna uporabna rastlina ameriøkih plemen srednje Amerike iz predkolumbijskih œasov je bila veœkrat tudi motiv poslikave na keramiko tistega œasa. Kasava je grmasta trajnica z dlanasto krpatimi listi in drobnimi, zvezdastimi, belimi cvetovi. V nasadih lahko doseæe 3m viøine, vendar zaradi gostega sajenja spodnji del rastline ogoli. Hranilna in zdravilna vrednost gomoljev Korenina je sestavljena iz veœ podolgovatih gomoljev, ki so navzven rjavi, notranjost pa je bele ali rumenkasto bele barve. Gomolji so dolgi 30 do 50 cm, zrastejo pa tudi do 90 cm. Vsebujejo okoli 65% vode, 30% ogljikovih hidratov in le okoli 2% beljakovin. So bogati s kalcijem, v njih je tudi nekaj vitamina C. Œeprav je vrednost beljakovin nizka, gomolji vsebujejo kar nekaj osnovnih aminokislin. Kot vir hrane je rastlina zanimiva predvsem zato, ker je nezahtevna za gojenje. Izredno odporna je na suøo, daje dobre pridelke tudi tam, kjer druge rastlinske vrste le s teæavo preæivijo. Uspeva v tropskem obmoœju do 30 stopinj severno in juæno od ekvatorja. Lahko preæivi le s 50 mm padavin, ravno tako dobro pa uspeva tudi z veœ kot mm padavinami letno. Ustrezajo ji revna tla, tako kislih kot baziœnih reakcij. Takøne pogoje najdemo v ekvatorialnih predelih Juæne Amerike in Afrike, kot vir prehrane pa jo gojijo tudi v Indiji in na Kitajskem. Kasavo obirajo tako, da iz zemlje izpulijo celo rastlino. Razmnoæevanje je preprosto. Steblo nareæejo na 15 cm dolge koøœke in jih potaknejo v zemljo na zaœetku deæevne sezone. Razmnoæevanje Pri nas ne uspeva na prostem. Uspeøno jo bomo vzgojili iz semena le, œe ji lahko zagotovimo tropske pogoje. V ogrevanem zimskem vrtu ali rastlinjaku bo uspevala kot posodovka. V zimskem obdobju leta, ko so dnevi kratki, lahko zaœne odmetavati spodnje liste. 1a 1b Rastline iz daljnih krajev Energijsko bogata rastlina Portugalski trgovci so kasavo skupaj s koruzo razøirili v afriøke dræave, kjer sta zaradi ekonomiœnosti pridelave kmalu nadomestili njihove avtohtone vrste uæitnih rastlin. Poleg sladkega krompirja (Ipomea) in jama (Dioscorea) se uvrøœa med najpomembnejøe vire hrane v tropskem svetu. Jedi, pripravljene iz kasave, se razlikujejo glede na regijsko, nacionalno in etniœno izroœilo. Vedno pa je kasava kuhana, saj surova vsebuje økodljive toksine, cianide. Podobno kot pri nas krompir jo lahko pripravimo kot prilogo k mesu, kot pire, cmoke, v juhah in omakah. V Indoneziji je v œasu lakote nadomestila riæ. Kasava je s fermentacijo lahko tudi vir alkoholnih pijaœ. Posuøen økrobnat izvleœek kasave se imenuje tapioka. Energijsko bogato rastlino uporabljajo tudi za pridelavo biogoriva. Proizvodnja biogoriva iz kasave na Kitajskem poteka æe od leta Ker kasava ne vsebuje glutena, je v zahodni prehrani pri bolnikih s celiakijo cenjena kot nadomestilo za æita. Meta Øepic 2 1 Listi in plodovi listi in plodovi spominjajo na rastlino ricinusa, ki ravno tako kot kasava spada v druæino mleœkovk. Surovi plodovi so strupeni, plemena s Karibov so jih uporabljala za samomor, ki je bil boljøi kot suæenjstvo pod Øpanci. 2 Œips, pripravljen iz kasave v botaniœnem vrtu Univerze v Britanski Kolumbiji, Kanada. 9

10 Ekoloøko vrtnarjenje Zelenjava je tudi okras V novejøem œasu zelenjava ni le hrana, ampak so nekatere vrste lep okras v zasaditvah ali samostojno. Artiœoke, brokoli, buœe velikanke, ohrovt, koromaœ, blitva in okrasna rabarbara so zelenjadnice, ki nas razveseljujejo tudi s svojimi œudovitimi cvetovi, barvo in zanimivo obliko listov. Buœevke pa prav tako krasijo vrtove in polepøajo marsikatero dekoracijo z majhnimi in velikimi plodovi raznolikih oblik in barve. ARTIŒOKA - Cynara scolymus L. Je kulturna rastlina, ki so jo poznale æe stare civilizacije Egipœanov in Rimljanov. Danes jo pridelujemo v toplotno ugodnih klimatskih razmerah. Ne prenese nizkih temperatur. Nevarne so æe temperature okrog 5 C, zato za sajenje artiœoke izbiramo izkjuœno juæne in zavetne lege. V slovenski Istri jo pridelujemo na Bujne rastline artiœoke so pred letoønjo zmrzaljo na Primorskem obetale bogato letino. juænih legah: na sonœnih terasah in manjøih pridelovalnih povrøinah. Soroden artiœoki je kardij, ki podobno formira visoke in bujne grme. Pri kardiju uæivamo omesenela in obeljena listna stebla. Obeljenost kardija je sortna znaœilnost, kar pomeni, da se nekatere sorte æe same obelijo po naravni poti, druge pa moramo zagrinjati, da ustvarimo pogoje, da se listna stebla dobro obelijo in postanejo bolj hrustljava. Na istih tleh jo lahko vzgajamo do 5 let. Razvije zelo dober koreninski sistem (rizom). Rastlina uspeva v obliki razvejanega grma. Formira velike, narezane in srebrno zelene liste. Odvisno od sorte formira grme do viøine 1,0 1,5 m. Artiœoka ima poleg visoke antioksidatvne moœi tudi dekorativni pomen, kar velja poleg listov tudi za cvetove artiœoke, ki so omamno diøeœi ter oœarljivo, svetlo vijoliœasto obarvani. Najpogosteje jo razmnoæujemo vegetativno s pomoœjo novih poganjkov, ki jih rastlina formira vsako leto. Vegetativni naœin razmnoæevanja je tudi boljøi, ker lahko odbiramo nove rastline iz bolje razvitih grmov. Vegetativni naœin razmnoæevanja obiœajno vrøimo v jesenskem œasu, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Ob sajenju v sadilno jamo obvezno dodamo organsko gnojilo, tako da ima mlada rastlina vse pogoje za dober zaœetek rasti. Pri generativnem naœinu razmnoæevanja pa si moramo sadike sami vzgojiti iz semena. BROKOLI Brassica oleracea L.convar. botrytis (L.) Alef. var. cymosa Duch. Brokoli spada v druæino kriænic, tako kot cvetaœa, glavnato zelje ali ohrovt. Pridelujemo ga v spomladanskem in jesenskem œasu. Ima kratko vegetacijsko dobo. Od presajanja pa do pobiranja zaprtih cvetov potrebuje brokoli dni. Magnezij, ki ga brokoli vsebuje v izobilju, je v naøi presnovi nepogreøljiv za delovanje miøiœja, srca, æivœevja... Brokoli je nepogreøljiv v preventivi zoper bolezni sodobnega œasa, saj je bogat z vitamini (A,C) in rudninami (kalcij, æelezo). Podoben je cvetaœi in ima glede oskrbe tudi podobne zahteve kot cvetaœa in zelje, saj je velik porabnik hranil, zato ga izdatno pognojimo z organskim gnojilom. Najprej oblikuje centralni cvet, ki je 10 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

11 privlaœne, modrikasto zelene barve. Ko glavni cvet odreæemo, nam rastlina oblikuje øe manjøe, stranske cvetove. Ker brokoli zelo hitro lahko uide v cvet, posebno pri visokih temperaturah, ga redno pobiramo z vrta. Najbolje je, da si iz semena pridelamo sadike, tako da seme posejemo v lonœke v marcu ali aprilu. Sadike vzgojimo v dobrem mesecu dni, nato pa jih presadimo v vrtno gredo. Sadimo ga na sadilne razdalje 50 cm x 50 cm. Buœa uspeva v globokih in humusnih tleh, ki so dobro odcedna. Reakcija tal je lahko nevtralna ali baziœna. Pred setvijo zemljo bogato pognojimo z organskimi gnojili. Ko se tla ogrejejo na 12 ºC, lahko buœe posejemo na stalno mesto ali pa si predhodno pridelamo sadike z dobro razvito koreninsko grudo. Optimalna temperatura za razvoj buœe je ºC. Buœe so tudi dokaj odporne proti suøi, œeprav oblikujejo ogromno listno povrøino. Buœe sadimo na medvrstne razdalje 1,2 1,5 m, v vrsti pa 0,5 0,6 m. V zaœetnem obdobju rasti rastline veœkrat okopljemo in oœistimo plevele v medvrstnem prostoru. Rastline lahko vsakokrat tudi nekoliko osipamo. Na ta naœin se tudi bolje branijo pred suøo, ker poæenejo veœ korenin. V œasu okopavanja lahko po potrebi buœe øe nekoliko dognojimo z organskimi gnojili. Buœe so namreœ glede hranil zahtevne in œe jih bodo imele dovolj na razpolago, bodo izoblikovale tudi velike plodove. Seveda ne smemo pozabiti na namakanje. Øe najbolje je, œe si vzpostavimo kapljiœni sistem namakanja. Plodove lahko zavarujemo pred gnitjem ali pred polæi tako, da jih podloæimo s slamo, kartonom ipd. Veliki listi rabarbare so okras, uæitna pa so le stebla. Ekoloøko vrtnarjenje Cvet brokolija v kombinirani zasaditvi okrasnih rastlin, ki sodijo na zelenjavni vrt, øe bolj oœara. BUŒA VELIKANKA Cucurbita maxima Duch. Pred nekaj stoletji so buœe poznali le v srednji Ameriki, v Evropo pa so priøle preko severne Amerike. Poznamo veliko vrst buœ, razliœih barv in oblik. Buœe so okusne in lepa dekoracija. RABARBARA Rheum rhapanticum Rabarbara je trajnica in zdravilna rastlina, ki izvira iz Tibeta in Kitajske. V zdravilne namene uporabimo lahko koreniko in korenine rabarbare Rheum officinale L. Zaradi svoje bujne rasti in velikih zelenih listov jo lahko posadimo tudi v okrasne namene pri oblikovanju naøih vrtov in zasaditev. Vrsta rabarbare Rheum undulatum je primerna za dekorativne namene. Rheum rhapanticum oblikuje bela socvetja, Rheum palmatum (kitajska rabarbara) pa rdeœa socvetja. Rabarbara uspeva v zmerno kontinentalni klimi ter zahteva globoka in humusna tla, ki morajo biti tudi dobro odcedna, ker oblikuje velik in razvejan rizom ter razvejane korenine. V vrtni zemlji in nekoliko bolj senœni legi lahko dobro uspeva. Uæitni so le listni peclji. Na stalnem mestu jo lahko gojimo 7 9 let. Ponovno jo lahko na isto mesto sadimo øele po 7 letih (kolobarjenje). Pozimi rastline prenesejo do 4 ºC. Za gnojenje uporabimo kakovostna organska gnojila ali kar kompost iz domaœega vrta. Sadimo jo jeseni ali zgodaj spomladi. Rizome dvoletnih ali triletnih Tudi koromaœ je lep prispevek naøemu vrtu in kulinariki. odraslih rastlin izkopljemo in iz njih nareæemo nove rastline, ki so primerne za sajenje. Rizom razreæemo tako, da ga razdelimo na veœ delov. Na vsakem delu korenine nove rastline pustimo øe 2 3 brste, iz katerih bo rastlina pognala nove liste. Iz dvoletnega rizoma tako lahko nareæemo 3 4 nove rastline, iz triletnega rizoma pa 5 6 novih rastlin, ki so primerne za sajenje na stalno mesto. Sadimo tako, da zgornji del rastline zagrnemo øe s 5 6 cm plastjo zemlje. Sadimo na medvrstne razdalje 1,5 m in 0,5 0,7 m v vrsti, ker razvijejo rastline bujno listno maso. V prvem letu po sajenju okopavamo okrog mladih sadik in œistimo plevele. Poskrbimo za ustrezno namakanje takoj po presajanju in v poletnem œasu. Jana Bolœiœ Kmetijska svetovalna sluæba NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 11

12 Lega, ki jo ljubi moja vrtnina Ekoloøko vrtnarjenje Veœini vrtnin najbolj odgovarja topla, svetla in zavetna lega. Œe je le moæno, oblikujemo svoj zelenjavni vrtiœek na takøni parceli. Vsi vrtovi pa nimajo idealnih klimatskih in mikroklimatskih pogojev za gojenje vrtnin ali pa smo se odloœili, da bomo najugodnejøo lego izkoristili za okrasni vrt, kotiœek za poœivanje, skratka nekaj, kar nam pomeni veœ kot pridelovalni zelenjavni vrt. Poznamo vrtnine, ki potrebujejo zelo veliko svetlobe in toplote in tiste, ki se bodo tudi v manj ugodnih pogojih v polsenci poœutile dobro. Vsekakor pa je priporoœljivo, œe zahteve vrtnin poznamo in jih ne silimo v pogoje, kjer bodo æivotarile, saj bo tako tudi izkupiœek naøega dela in truda z zelenjavnim vrtom bistveno manjøi. Potrebe vrtnin po svetlobi Zelenjava ima rada sonce, zato za zelenjavni vrtiœek izberemo lego, ki je na parceli najbolj sonœna in zavetrna. Najbolje je, da vrste potekajo od severa proti jugu, da je sence œim manj. Veœina zelenjave za uspeøno rast in zorenje potrebuje veliko neposredne svetlobe, idealno je vsaj øest ur poletnega sonca na dan. Ravno prav moœna svetloba pripomore h krepki rasti in razvoju lepih, velikih in zelenih listov, s pomoœjo katerih rastlina v procesu fotosinteze proizvaja hrano. Posledica bujne in krepke rasti pa je seveda tudi dober in kakovosten pridelek. Pomanjkanje svetlobe se na rastlinah kaæe kot visoka rast in øibkost, rastline so manj odporne in jih pogosto napadajo bolezni in økodljivci. Rodnost pa je niæja. Œe je lega preteæno senœna, potem se moramo odpovedati gojenju zelenjave, ki ljubi in potrebuje veliko sonca, kot so plodovke (paradiænik, paprika, kumare, Paradižnik potrebuje veliko toplote in svetlobe. Za zelenjavni vrt izberimo sonœno lego. buœke, buœe, jajœevci). Œe pa je na parceli dnevno vsaj dve do tri ure sonca, lahko uspeøno gojimo na senco bolj tolerantne vrste zelenjave, kot so: brokoli, œesen, rdeœa pesa, redkvice, repa, solata, drobnjak, koleraba, peterøilj, ohrovt, rabarbara, øpinaœa in meta. Poleti ima nekoliko senœna lega na vrtu celo prednosti pred izpostavljeno sonœno, saj je zaøœita pred moœno pripeko koristna za nekatere vrtnine, npr. solato. Ta bo namreœ na soncu zelo hitro silila v cvet, v rahli senci pa bodo listi in glavice moœnejøe. Senœna rastiøœa se med seboj razlikujejo, in sicer loœimo veœ tipov sence: Globoka senca Globoka senca je na rastiøœih, ki niso nikoli neposredno osonœena. Na takih delih parcele ni smiselno oblikovati zelenjavnega vrta, lahko pa poskusimo posejati nekatere vrste listnate zelenjave ali posaditi jagodiœevje. Od listnatih vrtnin bomo imeli najveœje uspehe z rukolo, øpinaœo ali meto. Med jagodiœevjem pa se v senci najbolje obnesejo borovnice. Delna senca Zemljiøœe je v delni senci takrat, ko nanj sije sonce le nekaj ur dnevno. Takøno senco najdemo ob zidovih ali æivih mejah, predvsem na njihovi severni strani. V delni senci lahko gojimo korenovke, stroœnice, solatnice oz. listnato zelenjavo, rabarbaro in jagode. Te bodo tu sicer nekoliko manj sladke, za dober pridelek stroœnic pa je bolje izbrati sorto, ki hitro dozori. Senca pod listopadnimi drevesi Listopadna drevesa, katerih kroønja ni pregosta, neæno prepuøœajo nekaj sonœnih æarkov, zato so lahko takøni pogoji zelo primerni za gojenje skoraj vseh vrst vrtnin, predvsem pa tistih, ki zgodaj dozorijo, torej takrat, ko je kroønja øe precej prepustna za svetlobo. Zavedati pa se moramo, da so pod drevesi tudi pogoji vlaænosti nekoliko drugaœni kot œe je gredica popolnoma izpostavljena deæju. Zato je treba pogosteje preverjati vlaænost tal in zalivati, predvsem v vroœih poletnih dneh. Polsenca Polsenœna so rastiøœa, kjer posije sonce bodisi samo zjutraj ali pa samo popoldan. Jutranje sonce in popoldansko senco dobro prenaøajo: zgodnji krompir, zelje, mlada œebula, por, zgodnje korenje in rdeœa pesa. Na gredice s samo popoldanskim soncem pa lahko posadimo veœino sort vrtnin razen tistih, ki so za svetlobo in toploto najbolj zahtevne. 12 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

13 Potrebe vrtnin po toploti Vrtnine lahko razdelimo v toplotno zahtevne in tiste, ki dobro uspevajo tudi v hladnejøih obdobjih. Zelenjava, ki zahteva toploto, potrebuje dolgo, vroœe rastno obdobje in zelo hitro pozebe. Idealna temperatura za gojenje takih vrst vrtnin je okoli 21 stopinj, temperatura pa ne sme pasti pod 15 stopinj. Vrtnine za hladnejøe razmere so bolj odporne na pozebo, ne prenaøajo pa dobro dolgotrajnih obdobij temperatur, viøjih od 25 stopinj. Œe smo pozorni na klimatsko razmejitev in temu prilagajamo œas setve, lahko gojimo vrtnine v veœini temperaturnih obmoœij, z razliko nekaterih izredno obœutljivih vrtnin. V hladnejøih obmoœjih si pomagamo tudi z rastlinjaki oz. zavarovanimi prostori in s pokrivanjem zelenjave. Zelenjava na vrtu. Najbolj obœutljivi so seveda sejanœki toploljubnih rastlin (paprika, paradiænik, jajœevci ), ki jih vzgajamo v notranjih ali zavarovanih prostorih. Za kalitev potrebujejo temperaturo med 21 in 23 stopinj, medtem ko za sejanœke v hladnejøih razmerah zadostuje æe temperatura okoli 15 stopinj C. Med toplotno zahtevne vrtnine uvrøœamo: paradiænik, papriko, jajœevce, buœke, buœe, kumare, melone, sladki krompir, koruzo, grah in fiæol. Zelenjava za hladnejøe razmere pa je: rdeœa pesa, stroœnice (brokoli, zelje, brstiœni ohrovt, cvetaœa, kitajsko zelje ), bob, korenje, zelena, solatnice (solata, radiœ, øpinaœa, endivja), øalotka, œesen, œebula, podzemna koleraba, peterøilj, blitva, repa, grah, krompir, rukola Vrtnine in veter Vrt naj ne bo izpostavljen moœnemu vetru, ki lahko vrtnine polomi in poøkoduje, poleg tega pa se zemlja na vetrovnih podroœjih hitreje izsuøuje in je potrebno veœ pozornosti nameniti zalivanju. Zelenjavni vrt zavarujemo pred vetrom z æivo mejo ali pregradami, ki jih postavljamo na severno stran vrtiœka, da ne meœejo sence na vrtnine. Nevenka Breznik Skrb za vrtnine na manj ugodnih legah Rastline, ki rastejo na legi, ki zanje ni idealna, so bolj nagnjene k napadom bolezni in økodljivcev. Zato jim omogoœimo œim bolj ugodne pogoje za rast in razvoj. Predvsem ne pozabimo na njihovo prehrano. V ta namen uporabimo kakovostno organsko gnojilo plantella organik v obliki pelet, ki izboljøuje rodovitnost, teksturo in strukturo tal. Rastline redno krepimo z naravnim vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita, ki vsebuje pomembne aminokisline, huminske kisline in vitamine iz skupine B za naravno odpornost rastlin. Predvsem pa jih redno enkrat tedensko varujemo pred boleznimi z naravnima varovalnima sredstvoma bio plantella natur-fr in super-fr. Tako bomo rastline dovolj okrepili, da se bodo tudi v manj ugodnih pogojih lepo razvijale in nam dajale dovolj pridelka. Ekoloøko vrtnarjenje Klimatski pogoji Zahtevne vrtnine Nezahtevne vrtnine Svetloba Toplota paradiæniki, paprika, kumare, buœke, buœe, jajœevci paradiænik, paprika, jajœevci, buœke, buœe, kumare, melone, sladki krompir, koruza, grah, fiæol korenovke, stroœnice, solatnice, rabarbara, jagode, brokoli, œesen, rdeœa pesa, redkvice, repa, drobnjak, koleraba, peterøilj, ohrovt, øpinaœa, meta rdeœa pesa, stroœnice (brokoli, zelje, brstiœni ohrovt, cvetaœa, kitajsko zelje ), bob, korenje, zelena, solatnice (solata, radiœ, øpinaœa, endivja), øalotka, œesen, œebula, podzemna koleraba, peterøilj, blitva, repa, grah, krompir, rukola NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 13

14 Ekoloøko vrtnarjenje Kako do zdravega krompirja Na vrtu ne æelimo pogosto uporabljati sredstev za varstvo rastlin, zato skuøamo pri pridelovanju krompirja upoøtevati vse nasvete, s katerimi omejujemo øirjenje bolezni in økodljivcev. Najteæje obvladljiva bolezen krompirja je krompirjeva plesen, ki ga ogroæa skozi vso rastno dobo in øe v shrambi. V deæevnih obdobjih se bolezen hitro razøiri, saj je vlaga kljuœna za njen razvoj. Kadar se pojavi zgodaj, moœno zmanjøa pridelek ali pa ga popolnoma uniœi. V vlaænem vremenu obdaja pege Kolobarjenje na listih plesniva prevleka s trosovniki in sporami, ki jih deæ spira v tla, kjer povzroœijo øe gnitje gomoljev. Veter jih nosi daleœ in bolezen se bo na naø vrt razøirila tudi z oddaljenih njiv. Seveda bo bolezen nastopila øe prej, œe so viri okuæbe na vrtu. S sajenjem odpornejøih sort krompirja lahko doseæemo poznejøi Ukrepi za prepreœevanje krompirjeve plesni Rastlinska higienaodstranjevanje virov okuæbe Zdravo seme Zmanjøevanje vlage v nasadu Oblikovanje grebenov Nakaljevanje Izbor sorte Odstranjevanje cime Spravilo Krompir le vsaka 3-4 leta na istem mestu; v tem œasu tam ne gojimo paradiænika, saj plesen okuæuje krompir in paradiænik. Populimo samosevce. Ob spravilu skrbno poberemo vse gomolje, da ne ostajajo v tleh. Gnil krompir zakopljemo na mestu, kjer tal ne obdelujemo ali odloæimo v zabojnik z organskimi odpadki, saj se bolezen v kompostarni uniœi. Sadimo kakovostno certificirano seme. Ne sadimo gomoljev iz nasada, kjer smo imeli v lanskem letu plesen, ker se prenaøa z okuæenimi gomolji. Krompirja nikoli ne sadimo na senœno lego, kjer se vlaga dlje zadræuje. Razdalje med vrstami naj bodo dovolj velike (60-75 cm ali celo veœ, odvisno od bujnosti in zgodnosti sorte), da se bodo vrste strnile pozneje in bo nasad zraœen. Sproti zatiramo plevele. Oblikujemo dovolj visoke grebene, krompir osipamo. Plast zemlje nad gomolji (5 cm in veœ) prepreœuje dostop spor do gomoljev in s tem prepreœuje gnitje. Vedno sadimo nakaljen krompir, kar daje zgodnejøi pridelek. S tem pridobimo œas, ko krompir raste brez nevarnosti za okuæbo. Z izborom zelo zgodnjih in zgodnjih sort se v veœini let izognemo obdobju, ko je nevarnost za plesen najveœja. Nekatere zgodnje sorte so na plesen sicer precej obœutljive (npr. Minerva, Riviera, kifeljœar Kresnik), a jih z zgodnjim sajenjem vseeno uspeøno pridelujemo. Med odpornejøe, ki so primerne tudi za ekoloøko pridelovanje sodita zelo zgodnji sorti Agata in Orla ter srednje zgodnji sorti Sante in Toluca. Med domaœimi sortami se po odpornosti na plesen odlikuje srednje zgodnja sorta Kokra. Pri poznejøih sortah, œetudi so odpornejøe na plesen, je veœinoma potrebna tudi uporaba fungicidov. Œe se je plesen na listih æe razøirila, je najbolje cimo takoj porezati ali pokositi, da prepreœimo okuæbe gomoljev. Gomolje pustimo v tleh øe vsaj 2 tedna, da se koæica utrdi in spore plesni v tleh propadejo in ne pride do okuæbe med izkopom. Izkopavamo v suhem vremenu in pazimo, da ne poøkodujemo gomoljev. Bela noga krompirja se razvije iz sklerocijev glive na semenskih gomoljih. Strune naredijo najveœ økode, kadar je suøa, ker veœ pojedo zaradi potreb po vodi. Liœinke koloradskega hroøœa zatiramo dokler so øe majhne. Gnitje krompirja povzroœijo spore plesni, ki se z deæjem sperejo do gomoljev. 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 obdobju suøa. Okuæbo lahko zmanjøamo le z namakanjem. Tam, kjer se teæave ponavljajo, izbiramo manj obœutljive sorte. Raziskave kaæejo, da dobra mikrobioloøka aktivnost tal zmanjøuje pojav krastavosti. Kadar so pege krompirjeve plesni øtevilne, lahko listje æe v nekaj dneh odmre. pojav bolezni in manj gnitja gomoljev. Za ekoloøko pridelovanje so najbolj primerne zelo zgodnje in zgodnje sorte, pri katerih je veœja verjetnost, da bodo obrodile øe preden se bodo v mesecu juniju in juliju pojavile ugodne okoliøœine za razvoj plesni. Pripravki, ki jih uporabljamo pri ekoloøkem pridelovanju za krepitev rastlin in varstvo pred boleznimi, delujejo predvsem preventivno, kar pomeni, da uporaba po pojavu bolezenskih znamenj ne bo uœinkovita, pa tudi pomagajo ne pri vseh boleznih. Pri ekoloøkem pridelovanju so edino uœinkovito sredstvo za varstvo pred plesnijo pripravki z bakrom, œe so uporabljeni pravoœasno in dovolj pogosto. Nekateri uœinkoviti sodobni sintetiœni fungicidi se dobro oprimejo povrhnjice listov ali jih listi vsrkajo, da jih deæ ne spere tako hitro. Z vidika okolja so bistveno manj økodljivi od bakrovih pripravkov, delujejo zgolj na ozko skupino povzroœiteljev bolezni in imajo kratko karenco. Kdaj je nevarnost pojava Krastavost lahko na krompirju povzroœi globoke razjede. plesni najveœja, lahko izveste v obvestilih opazovalno-napovedovalne sluæbe za varstvo rastlin. Naœrtovanje pridelovanja poznejøih obœutljivih sort krompirja brez uporabe fungicidov je podobno igri na sreœo. Uspeøno bo le vsakih nekaj let, ko se krompirjeva plesen zaradi suhega in vroœega vremena ne bo øirila. Bela noga krompirja je gliviœna bolezen, pri kateri se pojavijo bele plesnive prevleke le na spodnjih delih stebel. Gliva se prenaøa z okuæenimi gomolji in v hladnih pomladih povzroœa slab vznik krompirja. Sajenje v hladna tla ali pregloboko podaljøa vznik, kaliœi pa propadajo. Pri sajenju nerazkuæenega semena izloœamo gomolje z znaœilnimi ploskimi œrnimi sklerociji glive. Krastavost krompirja je bolezen, ki vpliva na kakovost pridelka, saj je povrøina gomolja lahko globoko razbrazdana. Do okuæbe pride v zaœetku razvoja gomoljev in økoda je veœja, œe je v tem Koloradski hroøœ je økodljivec, ki lahko v nekaj dneh tako obære liste krompirja, da ostanejo le øe stebla. Prezimijo hroøœi v tleh in v maju prilezejo na povrøje. Samice odlagajo skupine jajœec na spodnjo stran listov in po tednu dni se zaœnejo izlegati poæreøne liœinke. Na vrtovih hroøœe, jajœna legla in liœinke najveœkrat odstranjujemo s pobiranjem. Zatiramo jih tudi z naravnimi insekticidi, ki vsebujejo piretrin (veœ pripravkov) ali azadirahtin A (NeemAzal-T/S). Kljuœno za uœinkovitost teh pripravkov je, da krompir redno opazujemo in jih uporabimo na majhnih liœinkah takoj po izleganju, sicer ne bo uspeha. Strune so liœinke hroøœev pokalic. Na krompirju delajo økodo, ko se zavrtajo v gomolje in ti zaradi globokih izvrtin niso uporabni. Spomladi, ko se tla ogrejejo, lahko preverimo njihovo øtevilœnost tako, da jih lovimo na razliœne vabe, npr. na vkopane prerezane gomolje krompirja ali na kaleœo pøenico, ki jo gosto posejemo na veœ mest. Pri veœjem øtevilu vab in vestnem odstranjevanju strun, ki se na njih naberejo, lahko njihovo øtevilo na vrtu moœno zmanjøamo. Pogosta obdelava jim ne godi, zato poleti tla veœkrat prekopavamo. Samice hroøœkov najraje odlagajo jajœeca na tla, gosto porasla z rastlinami. Najveœ strun se pojavlja v tleh, ki so bila v prejønjih letih ozelenjena ali moœno zapleveljena. Metka Æerjav Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 15

16 Vse o jagodiœju, ki sodi v vsak vrt Ekoloøko vrtnarjenje Veœina jagodiœastih sadnih vrst je v srednjeevropskem prostoru avtohtonih, zato so naøi predniki nedvomno æe uæivali gozdne maline, borovnice, robide, jagode Plodove so si privoøœili sveæe, suøene v obliki œajnih meøanic ali predelane v sokove in marmelade. Minilo je kar nekaj let, da smo dojeli visoko vrednost jagodiœja in ga spet zaœeli gojiti v vrtu. Posamezne, iz narave odbrane rastline, so æe pred stoletji krasile gosposke in samostanske vrtove. Pozneje so jih gojili tudi v vaøkih in meøœanskih vrtovih. Danes teæko najdemo jagodiœasti sadni vrt, œeprav se posamezne jagodiœaste sadne rastline vraœajo v naøe vrtove. K temu je nedvomno pripomoglo analitsko preuœevanje hranilnih in zdravilnih lastnosti jagodiœastih plodov. Pripomoglo pa je tudi spoznanje, da imajo prednost doma ali v bliænji okolici pridelani plodovi. Jagodiœaste sadne vrste lahko obiramo od zgodnje pomladi do prvih jesenskih pozeb. Ponudba je pestra in zelo dolgotrajna. Take, zaupanja vredne plodove, je najbolje pridelati sam. Ustvarimo pogoje za jagodiœnjak V domaœem vrtu si lahko na majhni povrøini pridelamo toliko jagodiœja, da ga bomo zauæili sveæega, zamrznjenega v poznejøem zimskem obdobju ali pa ga bomo predelali v marmelade ali sokove. Druæinski jagodiœasti vrt naj bi bil velik vsaj 7 x 7 m ali veœ, œe æelimo zasaditi razliœne jagodiœaste vrste v takih koliœinah, da pridelek zadoøœa za naøe potrebe. Primer zasaditve jagodiœastega vrta velikosti 7 x 7 m. Pred zasaditvijo se moramo prepriœati ali naø vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost: Prvi pogoje je izrazito sonœna lega. Jagodiœastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senœne lege kot podrast ali za poslopji. Grmi morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora. Zemlja za jagodiœaste rastline mora biti lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodiœja nikoli ne sadimo v teæka glinasta tla. Œe imamo vrt na teæjih tleh, potem za jagodiœje pripravimo viøje gredice ali greben, ki jim dodamo razliœne dodatke za bolj zraœna tla (sekance, æaganje ) Œe je zemlja izrazito alkalna (apnenœasta podlaga Primorska, Notranjska), potem moramo zemljo posebno skrbno pripraviti, ameriøke borovnice pa celo posaditi v posebne posode, ali rastiøœe izolirati s PE folijo, ki bo prepreœila spreminjanje kislosti zemlje ob zalivanju ali deæju. Ameriøke borovnice sadimo v substrat, ki ga pripravimo iz pribliæno 1/3 naøe vrtne zemlje, 1/3 øote ali gozdne zemlje in 1/3 æaganja ali sekancev iglastih dreves. Substrat zaloæno pognojimo z gnojilom za ameriøke borovnice ali rododendrone ali nekaj let starim, preperelim hlevskim gnojem ali humusom. Pridelek jagod je lahko z upoøtevanjem nasvetov dovolj velik. Substrat pripravimo vsaj nekaj tednov pred sajenjem. Rastiøœe iz substrata pripravimo v obliki visokega grebena, v plitvem jarku ali v posodi. Tla naj bodo zraœna, zato rastiøœe s folijo obdamo le v alkalnih ali zelo slabo kislih tleh. Borovnice ne sadimo v samo øoto zato, ker je øota s hranili prazna in se zelo hitro izsuøi, œe namakanje ni stalno. V substratu naj bo vsaj nekaj glinenih delcev, na katere se lahko veæejo hranila. Jagodiœastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveœ vode. Rastline brez namakanja v vroœih poletnih dneh, ko veœina zaœenja zoreti, ne bi preæivele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s øtevilnimi plodovi in malo listi, v tretjem letu pa se posuøijo. Pri jagodah je proces odmiranja øe hitrejøi. Ob zasaditvi jagodiœastega nasada se moramo zavedati, da so jagodiœaste rastline trajnice z zelo razliœno æivljenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, robide, ribez in kosmulje najveœ do 12 let, ameriøke borovnice pa lahko tudi veœ kot trideset let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 Aronija in josta za svojo rast potrebujeta vsaj 2 m 2 prostora. na drugo lokacijo, ki jo v ta namen æe predhodno temeljito pripravimo. Zaradi hitrega kolobarjenja obiœajno jagode sadimo v zelenjavni vrt ali na rob jagodiœastega vrta. Pri sajenju dajemo prednost jesenskemu sajenju pred spomladanskim. Od jeseni do zaœetka rasti korenine na novo posajenih rastlin æe vzpostavijo povezavo s tlemi in lahko zaœnejo novo rastno sezono zelo hitro, ne glede na vremenske razmere (npr. spomladanska suøa). Ob sajenju moramo paziti, da rastline sadimo nekoliko globlje kot so rasle v drevesnici ali lonœku. Jagodiœaste rastline je nujno vsako leto temeljito izrezovati, da ohranjamo obliko grma ali druge izbrane vzgojne oblike in da v grmu stalno vzdræujemo ustrezno rast in rodnost. Œe æelimo imeti jagodiœaste plodove od maja do decembra, moramo poleg izbora ustreznih sadnih vrst izbrati tudi ustrezne sorte (od zgodnjih do poznih). Za eno popreœno druæino moramo izbrati tudi ustrezno øtevilo grmov, ki bodo zagotavljali æeleno oskrbo. Zato je pomembno vedeti, koliko lahko pridelamo na vsaki rastlini ob doloœeni vzgojni obliki. Jagodiœje vse leto Grmiœek jagod ima v prvem in drugem letu po sajenju (odvisno od intenzivnosti pridelave in sorte) od 0,3 do 0,5 kg jagod, kar je na 1m2 s pribliæno 7 rastlinami od 2 do 3,5 kg (pridelek v intenzivnih nasadih je lahko tudi veœji). Œe si predstavljamo, da øtiriœlanska druæina v œasu sezone jagod na teden zauæije vsaj 3 kg jagod, naj bi imeli na vrtu vsaj od 3 do 4 m2 jagod, da bi si v treh tednih zagotovili lasten pridelek. Tisti, ki jagode predelujete, morate posaditi veœje povrøine. Tisti, ki æelite jagode po malem uæivati vse poletje do pozne jeseni, pa morate posaditi veœkrat rodne jagode. Enkrat rodne maline, ki rodijo samo poleti in dvakrat rodne maline, ki rodijo vse poletje in jeseni do prvih jesenskih pozeb, imajo na tekoœi meter nasada, pribliæno enak pridelek in to je od 3 do 4 kg v vsej rodni sezoni. Œe æelimo druæino oskrbeti z vsaj 15 kg malin, moramo posaditi vsaj 5 m malin. Œe bomo poleg sveæih, maline uæivali tudi v sladoledih, polivkah, marmeladah ali sokovih, si moramo omisliti veœjo povrøino. Grm robide ima lahko zelo velik pridelek, od 3 do 5 kg. Veliko pridelovalcev robid se bo sicer pohvalilo z veliko veœjim pridelkom. Robide so namreœ nagnjene k pretirani zasnovi pridelka, ki pa ga ob nekoliko manj ugodnih vremenskih razmerah teæko prehrani, kar se kaæe tako, da na grmu ostajajo øe rdeœe, nedozorele do pozne jeseni. Zato robide reæemo na 3 do 5 rodnih stebel, ki jih prikrajøamo na ustrezno viøino in jim skrajøamo stranske poganjke. Le tako zagotovimo, da bomo imeli kakovosten in vsakoleten pridelek. Rdeœi ribez lahko gojimo v obliki øpalirja ali grma. Na grm lahko pridelamo preko 10 kg pridelka, ob opori (øpalir) pa od 3 do 4 kg. Glede na to, da rdeœi ribez v Ekoloøko vrtnarjenje Gojenje rdeœega ribeza ob opori. NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 17

18 Ekoloøko vrtnarjenje glavnem predelujemo v marmelade in sokove, bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do 2 grma rdeœega ribeza. Œe smo ljubitelji œrnega ribeza, bomo v vrtu posadili pribliæno 10 grmov œrnega ribeza, kar bo nedvomno zadostovalo za druæinsko oskrbo s sokom in marmelado. Grm œrnega ribeza rodi od 2 do 4 kg plodov. Kosmulje rodijo v primerjavi z ribezi manj pridelka. Starejøe sorte imajo obiœajno manjøe grme, novejøe pa so bolj bujne in zato bolj rodne. Sort kosmulj je izjemno veliko in se med seboj zelo razlikujejo, zato se pred saditvijo pozanimamo za lastnosti sorte. Ameriøke borovnice imajo v polni rodnosti, ki jo rastline doseæejo øele v 6. letu od 3 do 5 kg pridelka na grm. Ker je pri ljubiteljih borovnic obiœajno potroønja zelo velika, je priporoœeno øtevilo grmov teæko svetovati, ker smo obiœajno zelo omejeni s prostorom. Med sortami so razlike v œasu zorenja zelo velike. Del vrta, œe imamo prostor, nedvomno namenimo tudi bolj posebnim jagodiœastim rastlinam, kot so goji jagode, sibirska borovnica oz. kovaœnik ali kosteniœevje, aronija, medvrstni kriæanci malin in robid (tayberry), medvrstni kriæanci kosmulj in œrnega ribeza (josta) ter visokodebelno jagodiœje. Ne smemo pa pozabiti niti na stare jagodiœaste rastline, kot je npr. bezeg, ki je zelo zdravilen in dekorativen. Kako posadimo Primer zasaditve jagodiœja na balkonu. Predlagam, da jagodiœje sadite v vrste. S tem si olajøate vzdræevanje prostora pod grmi, v katere stalno silijo pleveli. Grme lahko posadite na protiplevelno folijo, kar vam izrazito olajøa delo. S saditvijo v vrsto omogoœimo tudi pretok zraka med grmi, kar precej prispeva k vzdræevanju suhih in zraœnih grmov. Sadne vrste, ki imajo enako æivljenjsko dobo ali za gojenje potrebujejo oporo, Æiva meja iz œrnega ribeza. sadimo skupaj. S tem si zagotovimo soœasno obnovo nasada, ki je pri jagodiœju zelo pomembna. Skupaj sadimo tudi sadne vrste, ki jih moramo zaradi ptic, ki odnaøajo plodove, prekrivati oz. jih ustrezno zavarovati (mreæe). Jagodiœje lahko sadimo tudi kot æivo mejo. Za to sta zelo primerna œrni ribez in aronija, ker s svojimi plodovi ne privabljata nepovabljenih obiralcev in ker imata grma lepo in omejeno rast. Jagodiœaste rastline lahko najdejo prostor tudi na balkonih v posodah (maline, borovnice ) ali viseœih posodah (jagode). Vsekakor imajo jagodiœaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoœe zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmiœki, vendar ob pogledu na œudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnoduøni. Darinka Koron, Kmetijski inøtitut Slovenije Breztrnate robide so primerne tudi za zaøœito pred radovednimi pogledi. Dvakrat rodne maline posajene na protiplevelno folijo. 18 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

19 Vpraøanja naøih œlanov?ker sodim med»mlade«upokojene vrtnarje me zanima, kaj lahko v zelenjavnem vrtu sadim in sejem med marcem in aprilom? Spraøujem tudi, kako pognojiti krompir in solato? Ljudmila iz Medvod!V marcu in aprilu æe posadimo veœino zelenjavnih sadik, svoj prostor v vrtu pa najde tudi krompir, ki ga dognojimo z dolgodelujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K. Sajenje spomladanskega œesna je prvo opravilo na vrtu, zato ga presadimo takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. Od zaœetka marca naprej sejemo nizek grah, bob in øpinaœo. Zgodaj priœnemo tudi s setvijo zelja, cvetaœe in brokolija, ki jih presajamo do konca aprila. Od zgodnje pomladi (april) sejemo tudi brstiœni in listnati ohrovt. Tudi redkvica sodi med prve vrtnine na vrtu, zato jo sejemo æe konec februarja, marca in aprila. Mehkolistne sorte solate na prosto sejemo do zaœetka aprila, krhkolistne spomladanske sorte pa do konca aprila. Gredice, kjer raste solata, pognojimo s posebaj prilagojenim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. V drugi polovici aprila sejemo tudi korenje, peterøilj saj prezgodnje setve pogosto niso uspeøne. Œe jeseni nismo posejali motovilca to lahko storimo tudi spomladi do sredine aprila. Œebulœek lahko sadimo do konca aprila, vendar je priporoœljivo, da delo opravimo æe v marcu. Tudi øalotko sadimo zelo zgodaj spomladi v marcu oz. najkasneje aprila.?varstvo z bakrenimi pripravki v sadovnjaku opravimo vsako leto, vendar vœasih ni uœinka. V pomoœ mi bo tudi aktualna informacija o varstvu jablan, hruøk, breskev in marelic v marcu in aprilu? Vlado iz Dramelj!Preden se cvetovi odpro oz. ko je listje velikosti»miøjega uøesa«, ukrepamo proti boleznim in økodljivcem na peœkatem in koøœiœastem sadnem drevju. Bakreni pripravek vivera cuprablau-z je uœinkovit proti boleznim, oljni pripravek bio plantella prima pa uporabimo zoper økodljivce. Z bakrenim pripravkom vsekakor ne smemo pozabiti na varstvo breskev proti breskovi kodravosti. Prvo varstvo jablan, hruøk in kutin po cvetenju opravimo s pripravkom vivera chorus, ki ima zaradi svoje specifiœne strukture odliœno delovanje tudi pri niæjih temperaturah (nad 5 C). Ta pripravek v œasu cvetenja uporabimo tudi pri breskvah, nektarinah, slivah in marelicah za zatiranje cvetne monilije. Prviœ ga uporabimo ob zaœetku cvetenja, ko je odprtih 10 % cvetov, drugiœ, ko zaœnejo odpadati prvi venœni listi oziroma pred napovedanim deæjem. Pri bolj odpornih sortah jablan in breskev za ekoloøko varstvo uporabimo pripravek na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki rastline krepi in tako zmanjøuje moænost pojava bolezni.?kako se znebim zakrnelih, nagubanih listov pri vinski trti v zaœetku rasti? Ali lahko prepreœim rast trave v medvrstnem prostoru sadovnjaka in vinograda? Œe obstaja kakøna reøitev, jo bom s pridom uporabil. Lojze iz Semiœa!V zaœetku vegetacije pogosto opazimo, da se razvijejo zakrnele mladike ali pa oko sploh ne odæene. Takrat so na delu prøice. Œe so bile v preteklem letu teæave s prøicami, opravite predspomladansko økropljenje z æveplenimi pripravki. Pri tem upoøtevajte, da morajo biti temperature v œasu økropljenja s pripravki na osnovi moœljivega ævepla nad 15 C. Ob veœjem napadu prøic v preteklem letu in nizkih spomladanskih temperaturah je v zaœetni fazi razvoja trte bolje uporabiti pripravek na osnovi oljne ogrøœice. Pomembno je, da z oljnim pripravkom dobro omoœimo celotno povrøino trte. Za zatiranje prøic se lahko odloœite tudi kasneje, ko so mladice dolge 2 do 5 cm. Uporabite za to registrirana sredstva. Trave v medvrstnem prostoru se veœina vinogradnikov in sadjarjev loteva s herbicidi, nekateri pa to opravijo s kosilnicami ali kosami. V medvrstnem prostoru uporabimo pripravek na osnovi glifosata vivera touchdown. Sredstvo se ne sme uporabljati v sadovnjakih, mlajøih od dveh let in vinogradih, mlajøih od øtirih let. Pazite, da sredstvo ne zanese na liste ali mlade poganjke. Strokovnjak svetuje 19

20 Vrtna trata Ste æe poskrbeli za vrtno zelenico? Negovana trata sredi cvetoœih gredic je æelja prav vseh ljubiteljev vrtnarjenja. Œe to doseæemo z lastnim znanjem in rokami, smo zagotovo najbolj zadovoljni. Zato nekaj uporabnih nasvetov za novo in obnovo stare trate ne bo odveœ. Zelena travnata povrøina ustvari ravnoteæje barv v okolju, hkrati pa pomirja in sproøœa. V spomladanskem œasu pripravimo zemljiøœe za setev nove trate, dosejemo prazna mesta, vsekakor ne smemo pozabiti na dodajanje poœasi sproøœujoœih gnojil, ki omogoœijo razrast lepe, temno zelene vrtne trate. Priprava za setev nove trate Za pripravo rastiøœa je pomembno, da tla niso preteæka ali premokra. Takønim tlom dodamo plantella izbrane kremenove peske, ki jih zrahlja in s tem omogoœi laæji razvoj korenin ter primernejøe razmerje med vodo in zrakom. Ne pozabimo tudi na dodajanje dolgodelujoœega organskega gnojila plantella organik, ki tla dodatno oskrbi s hranili, omogoœi pa tudi boljøo sposobnost zadræevanja vode in poveœanje humusa v tleh. Najprimernejøi œas za setev Spomladansko setev je najbolje opraviti v aprilu, setev pa se lahko zavleœe najkasneje do sredine maja. Tako bo imela mlada trata do poletne vroœine dovolj œasa za zgostitev in rast. Œe obnavljamo majhno povrøino, je priporoœljivo sejano povrøino prekriti z belo vrtno tkanino. Tako nekoliko pospeøimo kalitev, pticam pa je onemogoœen dostop do semena in mladih travnih bilk. S setvijo obloæenega semena plantella contessa ne bo teæav s ptiœi, saj ga le-ti ne marajo, zaradi poveœane teæe semena je odporen tudi na veter in padavine. Po setvi zasejano povrøino povaljamo z namenskim valjarjem ali desko in zalijemo. Œe ne deæuje, jo moramo vsak dan redno zalivati. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana povrøina vedno enakomerno vlaæna. Ne pozabimo na dosejevanje praznih mest Œe se na nekaterih mestih naøe zelenice oblikujejo prazna mesta, jih dosejemo. Za zagotovljen dober rezultat izberemo posebno meøanico obloæenih semen iz visoko kakovostnih vrst in sort trav plantella contessa, ki je primerna za vse razmere. Vsako obloæeno seme ima dodana hranila in je dvakrat teæje od navadnega, to pa omogoœa natanœno setev in bolj œvrst kontakt s tlemi, takønega semena pa tudi ptice ne marajo. Z uporabo obloæenega semena plantella contessa doseæemo zanesljivo kalitev, trave pa zaradi dodanih gnojil dobro in hitro rastejo. Pred dosejevanjem se znebimo mahu. Uœinkovito ga odstranimo s posebnim sredstvom za uniœevanje mahu plantella proti mahu, ki poleg sredstva za odstranjevanje mahu vsebuje tudi æelezo, hkrati pa trati doda duøik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zraœenje tal. Z usteznim gnojenjem do sanjske trate Vrtrna trata je najbolj hvaleæna za gnojenje s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo. Dodamo ga enkrat v spomladanskem obdobju, ko trava zaœne z rastjo, najbolje po koønji. To gnojilo se kontrolirano sproøœa in deluje poœasi skozi vse leto. Aktivira se, ko ga rastlina najbolj potrebuje (intenzivna rast), to je v œasu poveœana vlage in temperature. Z njegovo uporabo se izognemo prekomernemu onesnaæevanju okolja (ni izpiranja hranil), neenakomerni rasti trave in poøkodbam zaradi nepravilnega gnojenja (oæig). Davor Øpehar

21 Æivobarvne kane Rastline z velikimi listi, kot so kane, sodijo med tiste, ki izjemno poæivijo vrt. V zadnjem œasu so postale priljubljene, saj jih ljudje vse veœ sadijo, da bi priœarali eksotiko tudi v domaœih vrtovih. Kale so precej nezahtevne za vzgojo, œeprav jih veœina ne prezimi na prostem. Kana, Canna - Canna indicaje cvetlica eksotiœnega videza z drznimi, æivo obarvanimi cvetovi, visoka od 100 do 120 cm in je lahko øe viøja. Stebla poganjajo iz sredine velikih, veslasto oblikovanih listov. Veliki cvetovi, oblikujejo impresivna socvetja v mnogih odtenkih rumene, oranæne in rdeœe barve. Kane niso prezimne in jih moramo zaøœititi pred mrazom. Canna indica je najbolj znana vrsta, ki ni doma iz Indije, ampak iz juæne Amerike. Veœina sort je nastala s kriæanjem razliœnih vrst in je naprodaj pod imenom Canna hybrida. Imamo sorte z veliko izbiro barv od svetlo rdeœe do roza in rumenkastih odtenkov. V specializiranih centrih je na voljo mnogo razliœnih sort. Kane so osrednji prizor v vrtu, v meøanih zasaditvah, ali posameznih zasaditvah cvetliœnih gredicah, dobro uspevajo tudi v koritih in velikih loncih. V zasaditvah se odliœno ujema z bakljasto lilijo (Kniphofia Uvaria Grandiflora ), s palmasto lilijo (Yucca Filamentosa) in z motbrecijo (Crocosmia x Crocosmiiflora). Vzgoja v domaœem okolju Kana ima rada sonœno mesto in rahlo odcedno zemljo, ki je bogata s hranilnimi snovmi. Zato kano posadimo na sonœno mesto, da se bo poœutila kot doma. V hladnejøih predelih jih gojijo v rastlinjakih in zimskih vrtovih. Korenike sadimo 6-8 cm globoko v rodovitno zemljo pozno spomladi, ko je nevarnost pozebe æe mimo. Rastline hitreje zacvetijo, œe korenike v zaœetku aprila posadimo najprej v lonœke v rastlinjaku, mlade rastline pa posadimo na prosto zgodaj poleti, ko je nevarnost pozebe æe zagotovo mimo in je vreme primerno toplo. Lahko pa tudi uporabimo sorte kane Tropical, ki ostanejo nizke in so zelo primerne tudi za vzgojo v cvetliœnih loncih. Tako zasaditev lahko koristimo kot premiœno zeleno ograjo. Ko se pojavijo prvi popki, je oskrba enostavna. Obœasno le pognojimo z moœnejøim kalijevim gnojilom. Zemljo vzdræujemo vlaæno, vendar ne premokro. Rastline zaœnejo cveteti sredi poletja in cvetijo vse do prve zmrzali. Œe bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove, nas bo kana mesece dolgo razveseljevala z bogatim cvetenjem. Kot rezano cvetje cvetovi kane niso primerni, bolje jih je obœudovati na rastlinah v vrtu. Neæni veœbarvni cvetovi in veliki zeleni listi ustvarijo œarobno in eksotiœno vzduøje, øe posebej, œe jih posadimo veœ skupaj. Po cvetenju rastlini øe pred mrazom odreæemo liste in jeseni izkopljemo gomolje, ki jih shranimo v zraœnem prostoru, da se posuøijo. Œez zimo jih shranimo v hladen in pred mrazom varnem prostoru v rahlo vlaæen øotni ali peøœeni substrat. Œe jih pustimo suhe, se korenike zgrbanœijo in zgubijo nekaj hranilnih snovi, zaradi œesar spomladi slabøe kalijo. Mag. Trajœe Nikoloski Œe imamo 30 minut Presadimo citruse Zgodnja pomlad je najboljøi œas za presajanje vseh vrst citrusov. Za presajanje uporabite visokokakovostno zemljo plantella specialna zemlja za citruse, ki ima posebej prilagojeno sestavo hranil. Œe imamo 20 minut Izboljøajmo vrtna tla Œe so tla teæka in zbita, jih sedaj pred setvijo in sajenjem lahko zboljøamo z dodajanjem kamninske moke plantella biovit. Kisla tla pa zboljøano z dodajanjem sredstva za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit. Œe imamo 15 minut VROŒE IDEJE Okrasni vrt Pognojimo sadno drevje Drevje gnojimo pod obodom kroønje. Za spomladansko gnojenje sadnega drevja uporabimo specialno plantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej prilagojeno sestavo hranil za sadno drevje. V ekoloøkem sadjarstvu pa izberemo dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K.

22 Okrasni vrt Z rezjo do bogatega cvetenja V naravi grmi uspevajo brez obrezovanja. Tudi na vrtu lahko grmovnice æivijo brez økarij in jim niœ ne manjka razen lepote. Za lepoto pa okrasne grmovnice sadimo. Obrezovana drevnina je cvetiva, æivahna in bolj zdrava. Obrezovanje ni samo krotenje velikosti (pri bujnih vrstah smo tudi s økarjami omejenih moœi), temveœ je tudi ohranjanje mladosti. Drevesa in grmi æivijo drugaœe kot mi: vsak mlad poganjek je zares mlad. S økarjami grm pomlajamo. To pomeni, da ga pripravimo do tega, da odæene in da se mlada vejice obnaøajo tako kot na mladi rastlini: da je bujna in polna cvetov. Dosledno in odloœno Najveœji napaki pri ljubiteljskih vrtnarjih sta dve: da se jim grmovnice smilijo in jih sploh ne obreæejo, ali pa da vse obreæejo ne enak naœin, na balon. V obeh primerih postane grmovnica starikava in v nekaj letih polna suhega, mrtvega lesa. V drugem primeru je hiba tudi ta, da so vsi grmi videti enaki. S pravilnim obrezovanjem æelimo nasprotno: vsako grmovnico pripraviti do tega, da se pokaæe v vsej svoji individualnosti, da se œim bogateje izrazijo cvet, list in oblika rasti. bomo obrezali takoj, ko bodo odcvetele. Niœ pa ni treba odlaøati pri grmovnicah iz tabele! Te reæemo krepko. Nekatere poreæemo œisto pri tleh, pustimo le nekaj centimetrov dolge œepke. Drene z barvastim lubjem po- Obrezovanje po hiøniøko: vse na balon. Na koncu je vse enako in vse zastarano. Obrezovanje ni striæenje Strogo vzeto obrezovanje na balon ni obrezovanje, temveœ striæenje. Striæemo z elektriœnimi ali roœnimi økarjami za æivo mejo, obrezujemo pa z roœnimi økarjami. Ljudje najraje obrezujejo spomladi, ko nas konec zime potegne na prosto kot magnet. In je tudi prav obrezovati spomladi a ne vsega po vrsti! Pred pomladjo ne reæemo tistih, ki cvetijo spomladi in v zaœetku poletja. V zaœetku marca ni œas za obrezovanje forzitije (Forsythia intermedia), mandljevœka (Prunus tenella), relike (Cytisus kriæanci) ali øpanskega bezga (Syringa vulgaris). Te Neodloœni vrtnarji se bojijo uporabljati økarje. Posledica je starikava, nevitalna goøœava. Grmovnice, primerne za moœno spomladansko rez Slovensko ime Znanstveno ime metuljka Buddleja davidii jesenska resa Calluna vulgaris bradatec Caryopteris x clandonensis koprivœek Ceanothus sibirski dren Cornus alba lesnata hortenzija Hydrangea arborescens latasta hortenzija Hydrangea paniculata krœnica Hypericum patulum lespedeza Lespedeza thunbergii perovskija Perovskia abrotanoides grmasti prstnik Potentilla fruticosa medvejka bumalda Spiraea bumalda japonska medvejka Spiraea japonica 22

23 Predolgih poganjkov nikoli ne odreæemo na sredini, razen œe ne æelimo, da pod mestom rezi odæene cel øop podobno bujnih poganjkov. Moteœe prebujne poganjke izreæemo v celoti. Okrasni vrt Vrtni hibiskus (Hibiscus syriacus) obreæemo spomladi tako, da stranske vejice skrajøamo na œepe. Na vsakem naj ostaneta dva popka. reæemo v celoti, ne da bi pustili eno samo øibo. Metuljko in bradatec poreæemo na ped dolge øtrclje. Moœno poreæemo tudi lespedezo. Z obrezovanjem perovskije poœakamo na april, ko se bodo æe oæiveli popki. Pomlad je tudi œas za prikrajøevanje prave sivke (Lavanda officinalis), pri œemer moramo biti ravno prav odloœni, da se nam rastlina ne potegne, in ravno prav zmerni, da ne puøœamo golih vejic. Na prikrajøani vejici mora øe vedno kraljevati øop listja! Podobno obrezujemo jesensko vreso (Calluna vulgaris), ki je odcvetela pred zimo. In na enak naœin bomo porezali spomladansko reso (Erica carnea), œim bo odcvetela. Vsi trije grmiœki iz tega odstavka neodloœne ljubiteljske vrtnarje kaznujejo s pretegnjenostjo in zanikrnim, malocvetnim videzom. V tabeli je tudi lesnata potonika (Hydrangea arborescens). To reæemo samo toliko, kolikor je potrebno, da grm oœedimo in morda skrajøamo poganjke, ki so za naø okus predolgi. Pretanke, zakrnele poganjke izreæemo brez razmiøljanja. Sploøna pravila obrezovanja Obrezovati je treba ob pravem œasu in na pravi naœin. Za vse rastline pa veljajo osnovna pravila: izrezujemo mrtev les, vidno bolne, zalomljene ali oguljene poganjke, pa tudi povsem tanke, zakrnele poganjke in tiste, ki se med seboj drgnejo ter poganjke, ki oœitno ruøijo zgradbo grma, predvsem takøne, ki rastejo navznoter. Izrezati pomeni: odrezati pri osnovi. Matjaæ Mastnak

24 Ustvarimo in ohranimo rodovitna tla Ob veœjih zemeljskih in gradbenih delih okoli hiøe tla in rastline pogosto utrpijo nemalo økode, zaradi œesar kasneje posajene rastline ne rastejo tako kot smo priœakovali. Kako torej ravnati, da ohranimo dobro in rodovitno zemljo? Kako popraviti nastalo økodo in rastlinam ponuditi kar najboljøe razmere za rast? Oblikovanje vrta Tla so osnova vsakega vrta, zato si zasluæijo posebno pozornost. Rastline iz tal œrpajo hranila in vodo. Tla jim predstavljajo oporo za rast, prostor za razrast korenin, hkrati pa so zelo pomembna vez med øtevilnimi organizmi, ki æivijo v tleh in so z rastlinami æivljenjsko povezani. Pogosteje kot si mislimo je vzrok za neuspevanje rastlin prav v tleh, ki so bodisi preteæka in zbita, nasiœena z vodo, revna s hranili ali presuha. Ob novogradnji ali preureditvi Za osnovno ureditev ob novogradnji ali za preureditev zemljiøœa so najveœkrat potrebni teæki stroji, ki teren grobo izravnajo, odstranijo preseæek slabe zemlje in gramoza, ostanke gradbenih materialov ter navozijo boljøo zemljo. Pri preureditvi terena vrhnjo plast zemlje, æivico, shranimo na loœenem kupu, tako da jo lahko spet uporabimo kot vrhnjo plast. Navaæanje zemlje in izravnava terena 24 Strojno prekopavanje nam olajøa in pospeøi delo, zahteva pa nekaj veœ previdnosti. Dobro zemljo zaœnemo navaæati øele, ko vemo, da po njej ne bodo veœ vozili teæki stroji. Z nasipavanjem zemlje zaœnemo na najbolj oddaljenem koncu parcele in se pomikamo proti cesti, tako da tovornjaki ne bodo vozili po æe nasuti povrøini. Pri navaæanju velike koliœine zemlje oz. debelejøe plasti, se voænji s stroji po spodnjih plasteh teæko izognemo, a poskrbimo za to vsaj pri navaæanju in planiranju zgornje, konœne plasti. Œe pustimo zemljo, da se sama sesede, dobimo bistveno boljøi konœni rezultat, kot pa z valjanjem. Pri valjanju se zgornja plast, kjer bo kasneje raslo najveœ korenin, bistveno bolj stisne kot pa spodnje plasti. Zato bodo korenine morale rasti v zbiti, slabo zraœni zemlji, hkrati pa se bodo spodnje plasti øe nekaj œasa sesedale. Konœno izravnavo, navaæanje manjøih koliœin zemlje in osnovno obdelavo opravimo z lahkimi stroji ali roœno. S samokolnico, lopato in grabljami ter z nekaj obœutka za prostor lahko lepo izravnamo teren, lahko pa tudi ustvarimo razgiban relief. Œe si vzamemo dovolj œasa, opravimo veœja dela jeseni, da se œez zimo zemlja sesede. Spomladi zakljuœimo z laæjimi deli in posejemo travo ter posadimo rastline. Izboljøanje zemlje Pred gnojenjem je priporoœljivo opraviti analizo zemlje. Preverimo vsaj vsebnost fosforja, kalija in organskih snovi ter ph vrednost. Œe je na delu povrøine zemlja bistveno spremenjena zaradi navaæanja ali drugaœne rabe v preteklosti, vzamemo loœene vzorce za analizo. Razliœna tla razliœne potrebe Nizko vsebnost organske snovi in slabo zadræevanje vode ter hranil izboljøamo z dodatkom komposta ali øote in zelenim podorom. Zelo teæka, ilovnata, glinena in premokra tla popravimo z dodatkom grobega peska granulacije 0-7 mm. Poveœal bo øtevilo por v tleh, dolgoroœno rahljal tla ter izboljøal odcednost. Konœno izravnavo terena opravimo roœno, da ohranimo rahlost zemlje. Peøœena ali prodnata tla se po deæju hitro osuøijo, hitreje se izpirajo hranila in razkraja organska snov. Takøna tla izboljøamo z dodajanjem ilovice ali gline ter organske snovi. Pesek, kompost in druge potrebne dodatke posipamo po povrøini, nato pa zemljo obdelamo. Osnovna obdelava tal Ob pripravi terena za ureditev okrasnega vrta obdelamo tla vsaj cm globoko. Œe je zaradi izredno zbitih ali plitvih tal ali zaradi nepropustne plasti potrebna øe globlja obdelava, uporabimo plug. Kamne in korenine med delom sproti odstranimo. Posebno previdni bodimo pri uporabi prekopalnika.

25 Meliorativne setve in zeleni podor Pripravljeno povrøino zasejemo z meliorativno meøanico rastlin za zeleni podor. Kakøne so koristi od tega? Sveæe navoæena in obdelana zemlja ima œas, da se dodobra sesede; v nekaj mesecih se izboljøa ravnoteæje mikroorganizmov, ki je bilo zaradi nasipavanja in obdelave poruøeno. V œasu rasti meliorativne meøanice se bodo pokazale morebitne napake, na primer zastajanje vode ali neenakomerno sesedanje zemlje. Na meliorativnih rastlinah bomo tudi opazili, da so na delu zemljiøœa bolj zelene ali da bolje rastejo kot na drugem. To kaæe na razlike v prisotnosti hranil in vode, tudi na stanje zraœnega reæima v tleh. Pokazalo se bo, œe so v tleh ostali pleveli, ki jih zdaj øe precej enostavno zatremo. Tudi z motiko, œe ne æelimo uporabiti herbicidov. Meøanica hitro rastoœih enoletnic za zeleni podor: facelija, ognjiœ in metuljnice. V nekaj mesecih bodo meliorativne rastline ustvarile veliko biomaso, ki jo potem pokosimo in vdelamo v tla ter zemljo dokonœno pripravimo za setev in sajenje. Rastline za zeleni podor Bela gorjuøica in oljna redkev sta primerni za teæka tla, tudi za novo nastale gredice, zmanjøata populacijo økodljivih ogorœic v tleh. Metuljnice tla globoko rahljajo in jih obogatijo z duøikom; primerne so inkarnatka, lucerna, aleksandrijska detelja in volœji bob. Uporabljamo tudi ajdo, sonœnice, ognjiœ in italijansko mnogocvetno ljuljko. Kot meliorativno rastlino lahko posejemo tudi nizki fiæol. Imeli bomo pridelek, fiæol pa bo zemljo prepredel s koreninami, jo hkrati zrahljal in obogatil z duøikom ter organsko snovjo. In ne zanemarimo vloge deæevnikov. Kakor so morda neprijetni na pogled, pa vendar opravljajo plemenito delo: bistveno prispevajo k nastajanju in ohranjanju rodovitne prsti. Oæivitev tal Œe so tla zelo revna, zbita in na njih skoraj niœ ne raste, je tudi æivljenje talnih organizmov okrnjeno. To se zgodi, kadar je zemljiøœe terasirano in pride na povrøje zemlja, ki je bila prej veœ metrov pod povrøino. Tla so lahko uniœena tudi zaradi nepravilne rabe in zaradi voænje s teækimi stroji. Vœasih celo urejamo nov vrt na povrøini, kjer so bili prej tlakovci ali asfalt. Takøna, skoraj mrtva in revna tla globoko prekopljemo, dodamo pesek, in organska gnojila ter posejemo meliorativno meøanico. Z vnosom organskih snovi in novih talnih organizmov bodo tla zaæivela, poveœala se bosta pestrost in øtevilo talnih organizmov, pospeøilo se bo kroæenje snovi. Skratka, ustvarili bomo æiva tla. Res je, da takøen naœin dela zahteva veœ œasa in veliko usklajevanja, a dolgoroœno prinese boljøe rezultate. Nenazadnje okrasni vrt ustvarjamo za desetletja, zato naj nam ne bo æal ærtvovati nekaj mesecev za dobro pripravo. Aljaæ Jeæ Oblikovanje vrta 1 V naøem primeru se je ob izkopu testne jame pokazalo, da je pod vrhnjo plastjo ilovice (na sliki desno) debela plast sive, zbite glinaste zemlje (na sliki levo). Takøna tla zahtevajo globoko obdelavo in dodatek grobega peska. 2 Svetlo rjava barva zemlje kaæe na nizko vsebnost organske snovi. 3 Siva, zbita zemlja, ki je veœino leta nasiœena z vodo. Pojavlja se v tleh z visoko podtalnico in v slabo zraœnih ter slabo propustnih tleh.

26 Dr. Gaia na obisku Marija Delgiusto se veseli pomladi Narava se tako kot vsako leto v obalnem podroœju prebudi najprej. Takrat nas poøteno zasrbijo zeleni prsti. Dela je dovolj v sadnem, okrasnem in zelenjavnem vrtu. Poglejmo si nekaj utrinkov z vrta naøih œlanov Marije in Silvana Delgiusto iz Seœovelj. V œasu naøega obiska so bila tla na Primorskem æe primerno ogreta za spomladansko obdelavo. Temperatura tal se je na globini 5 do 10 cm æe gibala okrog 5 C. To smo preverili s pomoœjo agrometeoroloøkih podatkov na dræavni meteoroloøki sluæbi. Priœetek del v zelenjavnem vrtu Stanje na terenu je kazalo na to, da so ljubitelji vrtnarjenja æe priœeli z oranjem in prekopavanjem povrøin, ki so namenjena vzgoji vrtnin in poljøœin. Gospod Silvano je prijel za lopato, jaz pa za sodobno organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, s katerim sem obogatil vrtna tla. Gospa Marija nam je zaupala, da je æe sejala grah, spomnili pa smo jo tudi na setev ostalih vrtnin (bob, zelje, spomladanski œesen in œebulœek), ki jih na vrt sejemo in sadimo med prvimi. V okolici so nekateri æe priœeli s sajenjem krompirja, kar pa je glede na temperaturo tal nekoliko prezgodaj, zato smo svetovali, da s tem opravilom v domaœem vrtu øe nekoliko poœaka. Krompir sadimo, ko doseæe temperatura tal vsaj C. O tem se prepriœamo bodisi na spletni strani ARSO med agrometeoroloøkimi podatki ali uporabimo talni termometer. Gojenje divjega øparglja Tisti, ki so kadarkoli poskusili pojedino iz divjih øpargljev, trdijo, da med okusom in vonjem gojenih in divjih øpargljev ni primerjave. To sta spoznala tudi zakonca Delgiusto, ki sta jih iz naravnega okolja prenesla v domaœi vrt. Najprej sta poizkusila s posameznimi rastlinami, poizkus je uspel, zato sta si zastavila veœji logistiœni projekt in v vrt presadila veœ kot 200 sadik øpargljev, ki ju æe razveseljujejo s pridelkom. Marelice in breskve pred osnovnim zimskim varstvom 1. Gospodu Silvanu je prekopavanje pravi izziv. 2. Pri spomladanskem prekopavanju uporabimo organsko gnojilo plantella organik. Zimski cvet in naøa œlanica Marija Delgiusto. Gospod Silvano je povedal, da je na marelici najveœ teæav v deæevnih letih, ko je treba opraviti varstvo proti cvetni moniliji. Œe v œasu cvetenja pogosto deæuje, je cvetna monilija izrazitejøa, zato s pripravkom vivera chorus økropi v zaœetku in ob koncu cvetenja. V obdobju pred vegetacijo je treba opraviti øe varstvo proti luknjiœavosti koøœiœarjev, to naredimo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Gospod Silvano je spoznal, da dobrega in bogatega pridelka breskev ni brez osnovnega varstva s pripravkom vivera cuprablau-z. Kodravost je najnevarnejøa in najbolj razøirjena bolezen breskve, zato v œasu brstenja økropljenja nikoli ne zamudi. Z dolgoletnimi izkuønjami je spoznal, da poznejøa økropljenja, ko so brsti æe odprti, niso koristna, saj gliva æe prodre v list. Ko smo ugotovili, da g. Silvano svoje delo opravlja na ravni strokovnjaka, smo samo potrdili njegove trditve. Gnojenje in obrezovanje vrtnice Vrtnico, ki raste v vrtu zakoncev Delgiusto, je gospa Marija vzgojila iz potaknjenca. Ker ima zelo bujno rast, jo je v 15 letih oblikovala v drevo. Rez opravlja enako kot pri nizkih vrtnicah v gredi, iz debla pa je oblikovala nekaj moœnejøih ogrodnih vej. Za obrezovanje se vsakoletno opremi z vrtnimi økarjami in sadjarsko æago, s katero izrezuje moœnejøe ogrodne veje. Ker je ugotovila, da se premoœna rez odraæa z bujno rastjo, jih obiœajno prikrajøa nad petim brstom, ostale odveœne poganjke pa izreæe pri osnovi. Odstrani tudi vse suhe in bolne poganjke. Ker smo opazili, da kroønja nekoliko uhaja navzven, smo svetovali, da v notranjosti ne izreæe vseh poganjkov, saj so prav ti lahko nosilci kakovostnega cvetnega nastavka, kroønja pa bo tako nekoliko manjøega obsega. Spomladanska nega vrtnic vkljuœuje tudi dognojevanje s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za vrtnice, ki ga je gospa Marija uporabila na priporoœilo strokovnjaka Kluba Gaia. Tako poskrbimo za zdravo rast rastline in bogato tvorjenje cvetnih nastavkov. Ker se membransko gnojilo sproøœa po-

27 stopoma, je vrtnice z njimi potrebno dognojili le enkrat letno. Stoletna oljka in ostalo sadno drevje Oljka na Primorskem je moœno pozebla leta 1929, Takrat se je øtevilo dreves zmanjøalo za slabi dve tretjini. Gospod Silvano se spominja, da so oljke pozeble øe v sredini øestdestih in devetdesetih let. Zadnja pozeba leta 1996 je prizadela samo mlade oljke. Gospod Silvano je iz okoliøkih starejøih oljœnih nasadov s pomoœjo teæke mehanizacije v domaœ vrt prestavil»stoletnice«, ki so preæivele tudi najveœjo pozebo leta Zato imajo te med vsemi oljkami prav posebno vlogo in predstavljajo pravi biser v domaœem vrtu. Na podlagi podatkov, ki smo jih zasledili v literaturi, se prve poøkodbe listov in vejic pojavijo pri temperaturi -8 C, na veœjih vejah in deblu pri temperaturah od -10 do -12 C. Œe traja mraz dlje œasa, pozebe deblo pri temperaturah od -14 do -16 C. Toda tudi pri takih temperaturah koreninski vrat ni nikoli Ena od stoletnih oljk na posesti. trajnic ter posadili nove. Cvetenje je za gospo Marijo teæko priœakovan dogodek. Øe posebno se razveseli prvih cvetov v vrtu. V okrasnem vrtu gospe Delgiusto smo obœudovali cvetenje zimskega cveta, ki je bil v œasu naøega obiska s cvetenjem pri koncu. Ker si gospa Marija v vrtu æeli veœ zimskega cvetenja, smo svetovali, da okrasni vrt dopolnijo øe z japonskim nepozebnikom, rumenocvetoœim golocvetnim jasminom ali bodnantsko brogovito, ki svoje cvetne brste odprejo øe pred pomladjo. V okrasnem vrtu smo se posvetili rezi hortenzije, ostalih grmovnic, ki cvetijo spomladi (keria, magnolia, zimski cvet), nismo obrezali. Spomladi cvetoœe grmovnice cvetni nastavek tvorijo na starem lesu, zato rez opravimo takoj po cvetenju. Tako ohranimo cvetenje v prihodnjem letu in vzpodbudimo novo rast. Pri hortenziji smo odstranili ovenela oz. suha lanska socvetja, pod njimi pa ohra- Marija je vrtnico v obliki drevesa po rezi tudi pognojila z membranskim gnojilom. nili cvetne brste na enoletnih dolgih poganjkih, nekaj pa tudi na kratkih stranskih poganjkih starejøih vej. Zato mladih enoletnih poganjkov nismo preveœ krajøali. Pri starejøih grmih vsako leto tik ob tleh odstranimo tudi œetrtino starejøih poganjkov, mlajøe pa pustimo, da bodo nadomestili odstranjene. Za optimalno rast in cvetenje smo jih øe pognojili s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za rododendrone. Davor Øpehar Dr. Gaia na obisku Strokovnjak Kluba Gaia je obrezal in pognojil hortenzijo. poøkodovan, zato oljke spomladi odæenejo iz njega. Ker je gospod Silvano strasten sadjar, je æe poskrbel za rez vinske trte in kivija. Te dni je opravil øe spomladansko rez marelice in breskve. Nekoliko je razredœil tudi kaki in jablane. Oljke je pognojil s sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik za oljke. V okrasnem vrtu izstopajo grmovnice Zima je v letoønjem letu svoj davek pobrala tudi v obalnem podroœju, zato se bomo poslovili od nekaterih grmiœkov in Poletni okrasni vrt druæine Delgiusto s cvetoœo vrtnico v ospredju. 27

28 Revija Vzajemnost predstavlja Lahki obroki so bolj zdravi Preobilica mesa in sladkih jedi kar hitro povzroœita zakisanost telesa, preobilica maøœob zamasti jetra, enostavni ogljikovi hidrati v sladkih jedeh iz bele moke pa spodbudijo morebitna gliviœna obolenja in zviøajo raven sladkorja v krvi. Na to nas opozarjajo znaki kot so utrujenost, nihanje razpoloæenja, poæelenje po sladkem, obœutek napihnjenosti v trebuhu, zasoplost, teæave z dihanjem, vrtoglavica, glavobol ipd. Za svoj organizem veliko storimo æe s tem, da se za nekaj tednov ali nekaj dni (ali vsaj en dan v tednu, kar je bolje kot niœ) odreœemo mesni in drugi energetsko bogati hrani, obenem pa poskrbimo za veœji vnos vode in takih hranil, ki pomagajo razstrupljati organizem in s tem œistiti telo. Namesto mesa bomo v obroke vkljuœili veœ stroœnic (fiæol, leœa, grah, soja, œiœerika), veœ æit in celih æitnih zrn (pøenica, pira, ræ, jeœmen, oves, ajda in kamut, kvinoja, amarant). Dodali bomo oreøke, semena in hladno stiskana rastlinska olja. V vseh teh æivilih je precej beljakovin rastlinskega izvora, ki nam v krajøem œasovnem obdobju preœiøœevanja zadoøœajo za normalno æivljenje brez pretiranih fiziœnih naporov. Seveda so zaœimbe in zeliøœa izredno pomembne pri preœiøœevanju organizma, zlasti kumina, timijan, koper, majaron in ingver pripomorejo k boljøi prebavi nekaterih æivil ter koristijo delovanju jeter, æolœa in ledvic. V jedilnik veœkrat vkljuœimo nakaljena æitna semena (kalœke), ker vsebujejo veliko encimov in mineralov; nakaljena semena pøenice in buœ vsebujejo øe cink, ki pripomore k boljøi prebavi hrane. Hrano v œasu posta pripravljajmo kuhano, soparjeno, poøirano ali duøeno, izognimo se praæenju na maøœobi in cvrtju. Da bi telo kar najbolje oœistili, iz prehrane izloœimo slaøœice, zlasti iz Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. bele moke in belega sladkorja, v obroke pa vkljuœimo œim veœ zelenjave. Veœ preberite v marœni øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V osemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

29 Semena vrtnin za vrtiœkarje Semenarna Ljubljana v letoønjem letu predstavlja novo linijo semen za ljubiteljske vrtnarje - PROFI. V semenskih vreœkah so tako vsem vrtiœkarjem dostopna semena, ki jih za vzgojo sadik za prodajo obiœajno uporabljajo profesionalni vrtnarji. Na voljo je 20 razliœnih hibridov kapusnic, plodovk in korenovk ter tri najbolj popularne sorte solatnic. Kaj je hibrid? Oznaka F1, ki jo poleg imena najdemo na veœini vreœk nove linije, oznaœuje hibrid ali kriæanec. To je potomec z razliœno dedno zasnovo starøev in je rezultat dela svetovno najbolj priznanih ælahtniteljev. Seme ustreza visokim standardom, s katerim vzgojimo pridelke, prilagojene podnebju in odporne proti økodljivcem in boleznim. Setev hibrida nam zagotovi kakovosten, velik in izenaœen pridelek zelenjave na domaœem vrtu. Seme je pridelano po vseh predpisih, je oœiøœeno, ima primerno kaljivost in energijo kaljivosti, ni tretirano z razkuæili (fungicidi), niti nima dodanih gnojil. Katera semena najdemo v PROFI liniji Od kapusnic so v PROFI liniji na voljo cvetaœa White Excel F1 z dobrim samopokrivanjem bele roæe, brokoli Marathon F1, ki da velik pridelek tudi s tem, da poleg glavne roæe nastavlja øe stranske, kitajsko zelje Yuki F1, primerno za sveæo potroønjo in skladiøœenje, ki razvije do 2 kg teæke glave in ohrovt Caserta F1, primeren za poletno in jesensko pridelavo, ki je odporen na zmrzali in se ga pobira tudi v decembru. Poleg teh pa imamo med kapusnicami øe tri hibride zelja: Candisa F1 razvije atraktivne zelene liste in je primeren za sveæo potroønjo, Coronet F1 lahko uporabljamo tako za skladiøœenje kot za sveæo uporabo, zelo odporen je na fuzarioze na zelju. Za kisanje in tudi za sveæo potroønjo je uporabno zelje Royal Vantage F1. Med plodovkami so kar øtirje hibridi paradiænikov. Troy F1 je nizek paradiænik z bujno rastjo in mesnatimi plodovi, ki za rast ne potrebuje opore. Sweet Milion F1 je paradiænik odliœnega okusa, primeren za pridelavo na prostem in v pokritih prostorih. Zaradi visoke rasti potrebuje oporo. Pink Rise F1 je visok, srednje zgoden paradiænik, ki razvije zanimive, svetlo vijoliœaste do roza plodove. Srednje zgoden in visok je tudi Pablo F1, ki je dobro odporen na najbolj znane bolezni paradiænika. Od kumar sta v PROFI vreœkah na voljo dva hibrida solatnih. Slice King F1 ima izenaœene bradaviœaste plodove, ki ne pogrenijo in je dobro odporna na bolezni kumar. Sakura F1 pa ima gladke plodove brez bradavic, dolæine okoli 20 cm. Tudi paprika ima zastopana dva hibrida. Prvi, Cohiba F1 ima srednje pekoœe, zelene plodove, ki v polni zrelosti pordeœijo. Drugi hibrid je Arcano F1, sladka paprika, ki v polni zrelosti prav tako spremeni barvo iz zelene v rdeœo. Rastlina je bujne rasti in øœiti plodove pred oæigi. Øe tri hibride plodovke bomo naøli v semenskih vreœkah PROFI: buœke, lubenico in melono. Buœke Suha F1 so svetlo zelene cilindriœne buœke, dolæine okoli 15 cm. Hibrid je srednje zgoden, rastlina je odprta, kar omogoœa laæje pobiranje. Lubenica Crimstar F1 ima sladko meso, odliœne konsistence. Sadika obiœajno proizvede tri plodove, ki so dobro tolerantni na sonœne oæige. Melona Aikido F1 je srednje zgoden hibrid, ki razvije okoli 2 kg teæke plodove izredno sladkega okusa. Med korenovkami najdemo korenje Ingot F1, z izenaœenimi koreni dolæine okoli 20 cm, intenzivno oranæne barve in visoko vsebnostjo karotenov ter rdeœo peso Kestrel F1 s temno rdeœimi koreni okrogle oblike, brez sredinskih kolobarjev. V PROFI semenske vreœke smo umestili tudi tri sorte solatnic. Izbrane sorte so zaradi svoje kakovosti med uporabniki zelo iskane. Semena so preizkuøena in preverjena na domaœih tleh. Solata Mariola je zgodnja krhkolistna solata, primerna za setev in vzgojo od pomladi do jeseni. V istem œasu sejemo tudi solato Salakis, ki oblikuje visoko rozeto, glave doseæejo teæo do 400 g. Endivijo Natascha sejemo zgodaj poleti do jeseni. Oblikuje bujne polne rozete, ki se znotraj obelijo. Izbor vrhunskega semena je najboljøa pot k uspehu - pridelavi zelenjave na domaœem vrtu! Andreja Tomøiœ Zelenjavni vrt 29

30

31 Zejœarjeva prava kostanja Œeprav so starost, strele in ogenj precej prizadejali zlasti veœje severno drevo, katerega obseg je v prsni viøini pred petimi leti znaøal malo nad deset metrov, si je orjaka na juænem poboœju Gabrøke gore v Poljanski dolini vredno ogledati. Navsezadnje øe vedno sodita med najdebelejøe slovenske prave kostanje. Globoko razbrazdano deblo. Slovenski naravni Cvetoœe biseri ideje Do njiju pridemo tako, da v Økofji Loki zavijemo proti Poljanski dolini in nato v kraju Gabrk krenemo desno navkreber proti kmetiji Okrøljan v Svetem Florjanu nad Økofjo Loko. Mogoœni drevesi pravega kostanja rasteta na travniku med Okrøljanovo in Zejœarjevo kmetijo. Njuni kroønji se od daleœ pravzaprav ne zdita niœ posebnega, toda ko se pribliæamo globoko razbrazdanima debloma, je takoj jasno, da tu æe dolgo kljubujeta naravi in œloveku. Po ljudskem izroœilu naj bi bila stara okrog øesto let; severno drevo, ki se je leta 2007 razklalo na pol, veœ in juæno, katerega obseg debla meri 655 centimetrov, nekaj manj. Rasteta tik ob sosedski meji, vendar na Zejœarjevi zemlji, zato sta po tej kmetiji, ki je od leta 1988, ko je umrla zadnja prebivalka Micka Tavœar, opuøœena, tudi dobila ime. Debelejøe severno drevo se je na viøini dveh metrov razdelilo v dva ogromna vrhova, zato je enotno deblo tudi doseglo dobre tri metre premera in je bilo po obsegu le za nekaj centimetrov manjøe od slovenskega kostanjevega rekorderja na Moœilnem pri Radeœah s 1057 centimetri. Toda œeravno se je desna polovica veœjega Zejœarjevega pravega kostanja odlomila, je obseg njegovega debla øe zmeraj spoøtljivih 790, premer pa 251centimetrov. O velikosti tega kostanja priœa tudi navedba oœeta sedanjega gospodarja na Okrøljanovi kmetiji Janeza Koæuha, da je leta 1956 samo veœja odlomljena veja s spodnjega dela kroønje dala pet ton oziroma cel tovornjak lesa. Najdebelejøa kostanjeva drevesa na svetu pa rastejo na poboœjih vulkana Etna na Siciliji in so stara veœ kot 2500 let, premeri njihovih debel pa dosegajo do øest metrov. Zgodnja sorta z debelimi plodovi Pravi kostanj (Castanea sativa) spada skupaj z bukvijo in s hrastom v druæino bukovk, pri œemer je za vse tri rodove znaœilno, da so plodovi tako ali drugaœe uporabni, kostanjevi pa so peœeni ali kuhani sploh zelo okusni. Ta samonikla drevesa so razøirjena v juæni Evropi, Mali Aziji in severni Afriki, najbolj pa jim ustrezajo gozdovi, za katere so znaœilna zakisana tla. Zato jim pogosto delajo druæbo smreke in bori, med podrastjo pa borovnice, resa in vresje. Pravi kostanj je do 35 metrov visoko listopadno drevo s øiroko kroønjo, ki ga prepoznamo predvsem po dolgih moøkih maœicah in grobo nazobœanih, podolgovatih in koniœasto priostrenih listih ter gosto bodiœastih ovojih (jeæicah), v katerih so rjavi usnjati plodovi. Odraslo drevo daje v Jeæica pri jeæici. povpreœju od sto do dvesto kilogramov kostanja. Pod veœjim Zejœarjevim kostanjem, ki sodi med zgodnje sorte, pa so nekoœ nabrali tudi do øest mernikov zelo debelih plodov. Zato so florjanska prava kostanja domaœini æe dolgo poznali, gozdarski in naravovarstveni strokovnjaki pa so postali nanju pozorni po letu 1978, ko so nanju opozorili uœenci v okviru raziskovalne akcije revije Pionir. Tako sta zdaj drevesi zavarovani z odlokom obœine Økofja Loka in imata tudi status drevesne naravne vrednote, zanju pa skrbijo loøki gozdarji, ki so ju nazadnje temeljito strokovno oskrbeli pred dvema letoma. Boris Dolniœar 31

32 Dom brez mrgolazni Noœni sostanovalci Ponoœi, ko mi mirno spimo, se morda po stanovanju sprehajajo øœurki ali srebrne ribice. Za odpravljanje take nadloge lahko vzpostavimo preventivne ukrepe. Œe imamo økodljivca æe v objektu, je priporoœljiva uporaba sredstev za uœinkovito zatiranje. Slovensko ime so srebrne ribice dobile po srebrnkastem lesku in zvijanju telesa pri hoji, ki spominja na ribje plavanje. Srebrne ribice so aktivne ponoœi. Tiste, ki najdejo zavetje v œloveøkih bivaliøœih, lahko povzroœajo økodo na predmetih iz kartona in papirja ter v shrambah na hrani. Œez dan, ko niso aktivne, se skrivajo v razpokah v ometu, pod lesenimi podi, Tudi øœurki so noœne æivali in zato jih je precej teæko odkriti. Lahko predstavljajo veliko nadlogo v stanovanjih, skladiøœih in shrambah. Økodo povzroœajo predvsem z onesnaæenjem hrane z znaœilnim vonjem in ne toliko z zauæitjem. Prenaøajo tudi veœ bolezenskih virusov in bakterij, ki povzroœajo tuberkulozo, kolero, griæo, tifus ipd. Kako ukrepati Najboljøi preventivni naœin za odstranitev srebrnih ribic je zmanjøanje stopnje vlage v prostoru, kjer najdejo hrano. Œe so srebrne ribice æe prisotne, svetujemo uporabo effect univerzalnega insekticida z razprøilko. To sredstvo zagotavlja takojønje uniœenje nadleænega mrœesa. Prostor øœiti dalj œasa, tudi do enega meseca. Odliœno varuje tako zunanje kot notranje povrøine. Ne hlapi in ne puøœa madeæev. Effect koncentrat univerzalni insekticid je priljubljen predvsem za zaøœito poœitniøkih objektov, kjer ne bivamo vseskozi. Koncentrat preprosto zmeøamo z vodo in poøkropimo po vseh povrøinah, kjer se zadræujejo in razmnoæujejo insekti. Uporabljamo ga lahko v bivalnih prostorih, shrambah in odprtih prostorih. Deluje v trenutku in varuje prostor tudi do treh mesecev. Nima vonja in ne puøœa madeæev. Œe pa æelimo zavarovati naøa bivaliøœa za daljøe obdobje, tudi do 6 mesecev, pa uporabimo posebno sredstvo effect insekticid proti plazeœim æuæelkam, ki je novost na træiøœu in vsebuje mikrokapsule. V teh je z ovojem zaøœitena aktivna snov pred visokimi temperaturami, zraœno vlago in svetlobo. Pripravek poøkropimo po povrøinah, tako se mikrokapsule prilepijo na æuæelke, ki se gibljejo po teh povrøinah. Preventivni ukrepi za odganjanje øœurkov so: prepreœevanje dostopa do prostorov, kjer najdejo zavetje (zaprtje vseh mest, kjer bi lahko øœurki priøli v prostor, npr. starih cevi, lukenj v talnih oblogah in oknih), prepreœevanje dostopa do hrane (zapiranje hrane v neproduøno embalaæo, uporabo smetnjakov s tesnimi pokrovi) in pa pogosto œiøœenje prostorov, saj je higiena ena izmed glavnih vodil pri zatiranju øœurkov. Uœinkovito sredstvo za zatiranje øœurkov je effect vaba za øœurke, ki jo sestavite v hiøico. Ta vsebuje lepljivo ploøœo in tableto, ki jo namestimo na sredino te ploøœe. Tableta s svojo sestavo øœurke neustavljivo privlaœi, da pridejo v hiøico in se ujamejo na lepljivo povrøino. Vaba je popolnoma naravna, varna za ljudi in æivali ter zagotavlja uœinkovito zaøœito tri mesece. Po potrebi, œe se nabere veliko øœurkov, vabo zamenjajte tudi prej. Marko Devetak 32

33 V Poreœu bo Gaia polnoletna 11. maja 2012 se snidemo v Poreœu na naøem æe tradicionalnem sreœanju in izobraæevanju œlanov Kluba Gaia. V prelepi Istri, v hotelu Materada, kjer se bomo nadihali sveæine ter si privoøœili obilico novih znanj. Ogledali si bomo okolico, spoznali marsikaj novega ter se poveselili z znanimi in novimi prijatelji. Miøa Puøenjak nas bo letos pouœila o plodovkah v kombinaciji meøanih posevkov, Ruth Podgornik Reø bo predavala o vzpenjavkah in posodovkah. Od Luke Kuænika bomo izvedeli marsikaj o dobrem vplivu manj znanih eksotiœnih rastlin na naøe zdravje. Zdravnica Martina Æuber pa bo povedala vse o varnem in zdravem delu na vrtu. Uœenje skozi igro Nevenka Breznik bo z delavnico pokazala, kako naredimo samooskrbni vrt in kako pravilno kolobarimo. Rock Finale bo skupaj z vami oblikoval okrasni vrt ob hiøi. Roman Mavec in Davor Øpehar bosta izpeljala poleg predavanja øe delavnici, prvi o oblikovanju sadnega vrta ob hiøi, drugi pa o najboljøih reøitvah za naøe rastline, ko jih ogroæajo bolezni in økodljivci. Gaiani za Gaiane Povabili smo vas, dragi Gaiani, da tokrat tudi vi predstavite vsem udeleæencem sreœanja svoje zanimive dejavnosti in ste se lepo odzvali. Vabilo øe vedno velja, saj bomo izbrali najboljøe, da bo dogajanje res pestro. Pokliœite nas na brezplaœno øtevilko in se bomo dogovorili. Z izleti do novih spoznanj Na izletih bomo spoznali tradicijo tartufov v Livadah in Motovunu. Degustacija istrskih vin nam bo na vinski cesti pognala kri po æilah. Ogledali si bomo Poreœ. Pohod v mesto duhov in nabiranje divjih øpargljev pa bo prav posebno doæivetje. Z ladjo pa bomo pluli skozi Limski kanal. CENA: 96 EUR po osebi v dvoposteljni sobi V ceni je vkljuœeno: 2 polna penziona, predavanja, animacija, zabavna veœera z glasbo, druæabnimi igrami in nagradami, vodenje in organizacija sreœanja. 17. strokovno sreœanje Popusti: Otroci do 4. leta starosti imajo brezplaœno od 4 do 7. leta starosti 70 % popusta od 7 do 14. leta starosti 50 % popusta. Vse na dodatnem leæiøœu. Neobvezna doplaœila: soba s pogledom na morsko stran: 3 EUR po osebi 26 EUR do 30 EUR za avtobusni prevoz iz Maribora, Ptuja, Celja, Raven na Koroøkem, Velenja, Breæic, Novega mesta, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Postojne, Seæane, Nove Gorice in Kopra za enoposteljno sobo: 15 EUR na dan za fakultativne izlete, o katerih boste obveøœeni pred odhodom. Priporoœamo ob prijavi: Zavarovanje rizika odpovedi 5 EUR po osebi, s katerim vam v primeru bolezni ali drugih objektivnih razlogov za odpoved potovanja povrnemo æe vplaœan znesek. Dodatne informacije: g. Stojan Rus, Po prejemu prijave prejmete pogodbo, poloænice in program. Rezervacija se smatra potrjena in veljavna ob plaœilo akontacije, ki znaøa 35 EUR po osebi, preostali znesek pa je treba poravnati do 15. aprila. Sreœanje se bo priœelo v petek po 13. uri in konœalo v nedeljo ob 14. uri. Izpolnjeno prijavnico poøljite na naslov: Turistiœna agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom»gaino sreœanje«. Klubsko sreœanje Ime in priimek Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) Telefon Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): Soba s pogledom na morje: da ne Zavarovanje rizika odpovedi: da ne Avtobusni prevoz: da ne, vstopno mesto Podpis Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.

34 Klubski nateœaji Eksotiœno sadje v mojem vrtu Œe gojite jagodiœevje, kot so: goji, shisandra, aronija, ameriøka brusnica, sibirska borovnica ipd., se potegujte za lepo nagrado, ki bo øe obogatila vaø sadni vrt. Napiøite nam tudi nekaj stavkov kako skrbite zanjo, kakøen je pridelek in koliko veselja vam prinaøa. Fotografijo nam poøljite (velikost vsaj 500 kb) najpozneje do 1. aprila na naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinja gorica 2, 1360 Vrhnika, mi pa bomo izbrali 3 najzanimivejøe, ki bodo za darilo prejeli po 4 sadne sadike rastlin Eksotiœne vrtnarije Zeleni zmaj, Klub Gaia pa podarja organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje. Prejela sem lonœnico v dar Dragi Gaiani! Med 57 prejetimi slikami in prisrœnimi zgodbami, povezanih z lonœnico, ki ste jo prejeli v dar, smo izbrali 3 najprivlaœnejše. Nagrado prejmete po poøti. NOVI NATEČAJ GAIA NAGRAJUJE A B C AMajda Bizjak, Trbovlje:»Orhidejo sem prejela od vnuka. Cvetovi so kot mali metulji, ki so prispodoba za vnuke so neæni, plahi, trdni in vztrajni za nadaljnje æivljenje. Ni pomembno kolikøen je cvet, samo da je dan iz srca.«blidija Krošelj, Jesenice:»Pred tremi leti sem od prijateljice Milene, ki je tudi Gaianka, dobila korenino orhideje, sorte cimbidium. Z veseljem in ponosom vam jo pokaæem. Gnojila sem jo s Plantella tabletami za orhideje in jeseni je dobila prve cvetove. Vseh je øestdeset, pa øe rahlo diøijo.«cirena Ternovšek, Makole:»Poøiljam vam dve fotografiji mojih najljubøih roæic, ki so mi ju darovali, ker sta nekaj posebnega - drugaœnega. Imata krasne cvetove, kar je lepo vidno. Imam ju æe øtiri leta. Ena se imenuje tigrovi brki - tacca chantrieri, za drugo pa ne vem toœnega imena. Rekli so, da je bilbonija, vendar je pod tem imenom nikjer ne najdem. V zemlji ima œebulico, jeseni odvræe suhe liste in spomladi poæene na novo.«sodelujte v nagradnem tekmovanju OTROØKA CVETLIŒNA GREDA Mentorji mladih vrtnarjev, vabimo vas na tekmovanje v zasaditvah cvetliœnih gredic v zaœetku maja 2012, v Sinjo Gorico pri Vrhniki, ko bo dan Odprtih vrat Unichema, kjer se bo pomerilo 6 izbranih skupin zasadili boste gredico v velikosti 2x2 metra, rastline pa prinesite iz svojega okolja, bodisi ste jih pridelali sami ali pa te jih nabrali v naravi. Strokovnjaki bodo mojstrovine ocenili in najbolj im podelili nagrade. Za zabavni program in slastno malico bo poskrbljeno. GAIA VABI Utrinki z lanskoletnega tekmovanja

35 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, skupaj s œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografiji in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos Celje, KZ Laøko, KZ Sava Lesce in KZ Domæale. Plantella Univerzalna vrtna zemlja 50 L Zemlja za sajenje in presajanje vseh vrst rastlin Plantella Specialna zemlja za okrasne rastline 50 L Zemlja za sajenje in presajanje okrasnih rastlin Plantella Biogrena 25 kg Organsko gnojilo Plantella Organik 7,5 kg Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo Plantella Formula za za okrasne rastline 1 kg 1 kg Gnojilo s podaljøanim s delovanjem 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Balkonia 45 L Pet komponentna zemlja iz najkakovostnejøih huminskih øot 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Organik 20 kg Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Sadjarsko gnojilo 3 kg Mineralno gnojilo v granulah 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Formula 365 za vrtnice 1 kg Gnojilo s podaljøanim delovanjem 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella proti proti mahu mahu 5 kg 5 kg Specialno sredstvo za za trato trato odpravlja in prepreœuje in mah mah 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do AVANTURA potovalni kotiœek 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do RIM po Veliki noœi z avdienco pri papeæu in mesto Assisi 10. do 13. april 215 E polenzion Vkljuœeno: avtobusni prevoz, 2x polpenzion 3*, karte za metro VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 dni Pisa, San Gimignano, Napoleonov otok Elba, pravljiœni toscanski park Garzoni E po osebi april in 30. april do 2. maj Vkljuœeno: prevozi, trajekt, 2x polpenzion Doplaœila: vse vstopnine cca 20 EUR Vstopna mesta: MB, CE, LJ, Fernetiœi/Vrtojba September v MAKEDONIJI Skopje, Bitola, Ohrid, Albanija in øe marsikaj 6. do 11. september 333 E polenzion Vstopnine vkljuœene Prijave in rezervacije: Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, , , info@avantura.si,

36 Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: 17,90 Danica Kovač, Tržišče Elica Rednak, Velenje Jožica Kovač, Pohorje Vida Habjan, Škofja Loka Bernarda Marinko, Ljubljana-Polje Marija Dovč, Ljubljana-Polje Marija Vilčnik, Ptuj Valerija Krašovc, Laško Zmaga Šinkovec, Slap ob Idrijci Nada Fabčič, Podnanos Tilka Mlinarič, Lesce Nada Jakše, Novo Mesto Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE: Manja Vinko, Videm pri Ptuju Damjan Ormož, Ljubljana Alojz Režonja, Turnišče ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Petra Jelovšek, Frankolovo Betka Masnec, Krško Ciril Testen, Tolmin Ida Merhar, Krško Ivanka Dvojmoč, Kostanjevica na Krki Ana Jernejčič, Logatec Andreja Petek, Velenje Breda Zupančič, Domžale Živka Strašek, Poljčane Almira Ušaj, Nova Gorica BADEN IN BRNO ZA ŒLANE KLUBA GAIA 2. do 3. junij 2012 Æe prvi dan se bomo uæivali v lepotah razstave Badener Rosentage, ki je znana kot najveœja avstrijska razstava vrtnic. v vrtnarskem centru na obrobju Dunaja bo tudi moænost nakupov vrtnarskega materiala, sadik in semen, itd.. Na moravskem bo manjøa degustacija vin. Ustaili se bomo v Arboretumu Mendlove univerze in botaniœnega vrta. Sprostil nas bo sprehod po Unescovem krajinskem parku v Lednicah. V zakljuœnem delu naøega popotovanja se bomo popeljali do mesteca Buchbach, kjer bomo obiskali vrtnarijo gospe ELFRIEDE LUNGESCHMID, ki je velika ljubiteljica trajnic. Odhod: Zjutraj ob iz Ljubljane, ob iz Celja ter ob uri odhod turistiœnega avtobusa iz Maribora. CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 145,00 EUR V CENO POTOVANJA JE VKLJUŒENO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine in takse, stroøki dveh voznikov, hotelske storitve po programu 1 x noœitev v dvoposteljnih sobah, TWC v hotelu 3*** na osnovi polpenziona (zajtrk in veœerja), degustacija v Mikulovu, vstopnini v Arboretum v Brnu in v Botaniœni vrt Brno, v rastlinjak Lednice, v park Lednice, ddv, vodstvo in organizacijo potovanja. DOPLAŒILO: za enoposteljno sobo je 12 EUR. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 40 oseb! SPLOØNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIŒNE ARANÆMAJE KOMPTUR, D.O.O. so sestavni del te ponudbe. SPREJEMAMO SAMO PISNE PRIJAVE AKONTACIJA ALI POLNO PLAŒILO NA TRR øt PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel , faks , gsm , info@komptur.com in KOMPTUR, D.O.O., PE LAØKO, Trg svobode 8, 3270 Laøko, tel , faks , ga. Polona Zorko, e mail : lasko@komptur.com 36

37 Gaina spomladanska izobraæevanja 2012 V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja, namenjena ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo na ali po e-poøti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev) ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Dom druøtva upokojencev Jesenice, Pod gozdom ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Gasilski dom Bitnje pri Kranj ob 19. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja Knjiænica Hotedrøica, Hotedrøica ob 18. uri Davor Øpehar: Zdravo ekoloøko vrtnarjenje Gasilski dom Col, Col ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Stara øola na Taboru pri Seæani ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Knjiænica Lucija, Lucija ob 19. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Krpanov dom, kinodvorana, Pivka, Preœna ulica ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Prostori turistiœnega druøtva Kokrica, Cesta na Brdo 30, Kranj LUCIJA JESENICE KRANJ BITNJE PRI KRANJU LJUBLJANA MEDVODE HOTEDRØICA STIŒNA COL CERKNICA SEÆANA PIVKA ob 17. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Cerknica, Cesta 4. maja, pod Ljubljansko banko ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Osnovna øola, Topol nad Medvodami ob Loreta Vlahoviå: Strokovno vodenje med balkonskim cvetjem Vrtnarija Stiœna, Stiœna ob 17. uri Davor Øpehar: Zdravo ekoloøko vrtnarjenje Krajevna skupnost, (modra dvorana) Vuzenica ob 10. uri Davor Øpehar: Obrezovanje sadnega drevja Sadovnjak Joæeta Satnerja ob kolesarski poti v )Ømartnem, Ømartno pri Slovenj Gradcu GOR. VUZENICA RADGONA DRAVOGRAD MARIBOR ØMARTNO FRAM PRI SLOVENJ GRADCU LOŒE ØMARJE PRI JELØAH TREBNJE BREÆICE ob 9. uri Davor Øpehar: Kaj se dogaja z mojo rastlino? Center za izobraæevanje in kulturo, Trebnje, Kidriœeva ul ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Knjiænica Dravograd RAZKRIÆJE ob 18. uri Nevenka Breznik: Ekoloøko vrtnarjenje Zavod za podjetniøtvo, turizem in mladino, Breæice, Gubœeva 10a ob 10. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Kulturni dom Ømarje pri Jeløah ob 16. uri Davor Øpehar: Obrezovanje okrasnih grmovnic Botaniœni vrt Maribor ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Ljudska univerza Gornja Radgona (v uœilnici), Trg svobode ob 18. uri Rock Finale: Naœrtovanje okrasnega vrta Knjiænica in œitalnica Razkriæje ob 16. uri Nevenka Breznik: Zdravo ekoloøko vrtnarjenje DTV Partizan Fram, v dogovoru z Druøtvom upokojencev Fram ob 9. uri Rock Finale: Naœrtovanje obhiønega vrta Knjiænica Ømarje pri Jeløah Klubski kotiœek ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Turistiœna kmetija Lopan v Loœah, Loœe DELAVNICE KLUBA V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH: KZ Ptuj ob 15. uri, Vrtni center KZ Ptuj, Markovci 37, Davor Øpehar, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje ob 15. uri, Vrtni center KZ Ptuj, Markovci 37, Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z mojo rastlino KZ Medvode ob 10. uri, Medvode, Cesta ob Sori 11, prodajalna, Loreta Vlahoviå, Zasaditve za pomlad in poletje (balkonske, vzpenjalke, posodovke) KZ Koroøka ob 15. uri, Slovenj Gradec, trgovina Kmetijski center, Podgorska c. 97, Loreta Vlahoviå, Obrezovanje okrasnih grmovnic ob 15. uri, Slovenj Gradec, trgovina Kmetijski center, Podgorska c. 97, Davor Øpehar, Kaj se dogaja z mojo rastlino KZ Krpan ob 10. uri, Begunje pri Cerknici, Zadruæni dom, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje ob 10. uri, Agrocenter Vrhnika, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje KZ Sloga Kranj ob 17. uri, Kranj, Davor Øpehar, Obrezovanje okrasnih grmovnic ob 17. uri, Kranj, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Merkur ob 17. uri, Merkur TC Murska Sobota, Loreta Vlahoviå, Zasaditve za pomlad in poletje ob 17. uri, Merkur Kranj, Primskovo, Loreta Vlahoviå, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Planet Tuø ob 10. uri, Maribor, Kinomatografi, Davor Øpehar, Nove vrste jagodiœevja in oskrba ob 10. uri, Celje, Kinomatografi, Miøa Puøenjak, Novejøe vrtnine KZ Domæale ob 15. uri, pri trgovini v Jarøah, Davor Øpehar, Obrezovanje sadnega drevja ob 15. uri, pri trgovini v Jarøah, Davor Øpehar, Zdravo vrtnarjenje kaj se dogaja z mojo rastlino KZ Krka ob 10. uri, Novo mesto, trgovina Agroservis, Knafelœeva 2, Davor Øpehar, Kaj se dogaja z mojo rastlino 37

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S MAREC do od do od do od APRIL od do od do od od * Setveni koledar 2012 korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak V sadovnjaku opravimo glavno zimsko rez. Vse veœje rane premaæemo s kakovostno cepilno smolo bio plantella arbosan. V mesecu marcu opravimo tudi spomladansko sajenje sadnega drevja. Na dno sadilne jame poloæimo specialno plantella sadjarsko gnojilo, nad obmoœje korenin pa dodamo dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K. Dva tedna pred cvetenjem na slive in œeøplje obesimo bio plantella bele lepljive ploøœe, ki s svojo barvo privabljajo grizlico. Odstranimo jih pred zaœetkom cvetenja. Veœ o osnovnem predspomladanskem varstvu preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 19. Cepljenje za lub obiœajno opravimo v zaœetku aprila. Cepiœ in podlago je treba tesno povezati, vse rane pa premazati s cepilno smolo bio plantella arbosan, ki prepreœi izhlapevanje. Gredico, kamor nameravamo posaditi jagode, pognojimo s sodobnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki ga uporabimo tudi pri sajenju in dognojevanju jagodiœevja (malina, robida, kosmulja, fourberries, sibirska borovnica, øisandra, brusnica, goji jagoda). Ameriøke borovnice in brusnice posadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, ki je kisle reakcije. Vsako leto poskrbimo tudi za dodajanje novega substrata. Poskrbimo tudi za dognojevanje ameriøkih borovnice in brusnic. Uporabimo sodobno membransko gnojilo plantella formulla 365 za rododendrone. Zelenjavni vrt Poskrbimo za pripravo vrtnih gredic. Pred grabljenjem in ravnanjem jih pognojimo z dolgodelujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Za manjøe povrøine uporabimo organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Veœ o prvih setvah v vrtu si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 19. Sredina marca je zadnji rok setev za sadike paradiænika. V zaœetku aprila lahko posejemo tudi seme za lastne sadike kumar in buœ. V sredini aprila opravimo tudi setev za sadike lubenic in melon. Za setev in vzgojo sadik uporabimo bio plantella start specialno zemljo za setev in pikiranje. Ob presajanju vrtnin (solata, zelje, ) na prosto odpornost sadik na neugodne zunanje vremenske razmere in stres poveœamo z naravnim vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita. Vrtna trata Vrtno zelenico æe v zaœetku vegetacije dognojimo s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo, s katerim gnojimo samo enkrat na leto. Pred setvijo trave tlom dodamo tudi veliko organske snovi v obliki visokokakovostnega organskega gnojila plantella organik. Veœ o trati si lahko preberete na str. 20. Trato tudi prezraœimo in potresemo s plantella izbranimi kremenovimi peski. Za uniœevanje mahu uporabimo posebno sredstvo plantella proti mahu. Œe se plevel in trava razrasteta tam, kjer ni potrebno (tlakovci, dovozne poti), ju poøkropimo s pripravkom plantella total-r. 38

39 Gaia marec 2012.xp 3/8/12 4:25 PM Page 39 Œe je marca prehud mraz, premoœno sonce ali piha oster veter, naj rastline ostanejo prekrite s slamo, smreœjem, oz. drugimi naravnimi materiali. Œe zmrzal z veœkratnim zamrzovanjem in odtajevanjem dvigne slabo ukoreninjene sadike, jih je treba potisniti nazaj v zemljo. V aprilu veœino rastlin iz sredozemskega okolja aprila æe lahko postavimo na plano, vendar jih moramo v vrtu nekaj dni senœiti. Marec je œas, ko poskrbimo za rez poleti cvetoœih grmovnic in dreves. Forzicijo in ostale spomladi cvetoœe grmovnice obreæemo, ko odcvetijo. Ko je zemlja primerna za obdelavo, priœnemo s sajenjem trajnic. Tiste, ki so se preveœ razrasle izkopljemo, jih razdelimo in potem spet posadimo. Ob presajanju jim v sadilno jamo dodamo sodobno membransko gnojilo plantella formulla 365 za okrasne rastline. Vrtnicam odstranimo zimsko zaøœito, jih obreæemo, odstranimo tudi vso zemljo, s katero smo jih jeseni obsipali. V mesecu marcu poganjke vrtnic vzpenjalk skrajøamo za polovico, grmaste vrtnice za 1/3, øibko rastoœe vrste mnogocvetnic in œajevk pa na 3-5 oœes. Sadilno jamo vrtnic obogatimo s sodobnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Med rastjo pognojimo øe z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za vrtnice. Veœ o presajanju drevnine, izboru primernega substrata in gnojila za ostale okrasne rastline zasledite v œlanku na str. 6. Veœje posodovke prenesemo na prosto in jih obreæemo. Ker posodovk ne presajamo vsako leto, je bolje, œe odstranimo zgornjo plast prsti in jo zamenjamo s plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Ta zemlja je uporabna tudi za økarpnike, ki jih lahko posadimo z aubrecijo, floksi, armerijo in drugimi trajnicami. Okenske in balkonske rastline >>> > Okenske in balkonske rastline, ki smo jih prezimili (npr. pelargonije, > > > > > > > > > fuksije, spreminjavke, nageljni), presadimo v marcu. Redno prezraœujemo prostor, kjer so shranjene. Da økodljivce (uøi, resokrilci) œim prej opazimo, med rastline postavimo bio plantella rumene lepljive ploøœice. Ob njihovem pojavu ukrepamo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde. V aprilu si pripravimo naœrt za nove zasaditve. Balkonske rastline presadimo v kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Da se mlade rastlinice hitro ukoreninijo in priœnejo z rastjo, jih zalijemo z vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita. Tako bomo vzgojili moœne rastline, ki bodo tudi hitro zacvetele. Ko jih posadimo, jih najprej dobro zalijemo z vodo. Nato pa jih je priporoœljivo zaliti øe s pripravkom vivera proplant, da prepreœimo pojav koreninske gnilobe. Mesec dni po sajenju jih prviœ dognojimo s kakovostnim tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Petunije, surfinije, verbene, bidens in milijonske zvonœke presadimo v plantella specialno zemljo za surfinije. Za dognojevanje (mesec dni po presajanju) surfinij in njim sorodnih rastlin uporabimo plantella specialno gnojilo za surfinije. Sobne rastline Œe korenine æe rastejo iz lonca, je sobne rastline treba presaditi. Marca ali aprila jih presadimo v kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Po presajanju jih zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi vivera proplant. V marcu je pravi œas, da jih tudi nekoliko obreæemo. Øe vedno jih prøimo po listih. Œe smo jih œez zimo nekoliko zanemarili, jim z mehko vlaæno krpo obriøemo liste in jih poøkropimo z bio plantella balzamom za liste. Ker so konœale z zimskim poœitkom, vodi za zalivanje dodamo edinstveno gnojilo v obliki øumeœe tablete plantella tabs ali pa v lonœek potisnemo plantella univerzalne palœke za gnojenje. Vinska trta Ko je zemlja dovolj ogreta, je œas za saditev manjkajoœih trt v obstojeœih vinogradih ali sajenje novih vinogradov. Pri roœnem sajenju sadilne jame kopljemo z lopato. Œe sadimo veœje øtevilo trt, zorjemo brazdo, posajeno cepljenko osujemo z zemljo in dodamo øe dolgodeljujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K. Na koncu sadiko zasujemo. Veœ o varstvu v zaœetku vegetacije (ukrepanje proti prøicam) in prepreœevanju vegetacije v medvrstnem prostoru si preberite v Strokovnjak svetuje na str Koledar del Okrasni vrt

40