ACTA BIANCO 2/2007.XP

Transkripcija

1 ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA, DECEMBER 2012 Vol. 20, øt. 2: O POJAVLJANJU IN OGROÆENOSTI BOROVNIŒEVEGA MNOGOOKA (PLEBEJUS OPTILETE (KNOCH, 1781)) (LEPIDOPTERA: LYCAENIDAE) V SLOVENIJI Matjaæ JEÆ 1, Rudi VEROVNIK 2 1 Borøtnikova 99, SI-2000 Maribor, Slovenija, matjaz.jez@gmail.com 2 Oddelek za Biologijo, Biotehniøka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Veœna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, rudi.verovnik@bf.uni-lj.si Izvleœek - Razøirjenost borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) je v Sloveniji omejena na ovrøne dele zahodne polovice Pohorja. Pojavlja se na petih loœenih podobmoœjih pohorskih planj z znaœilno zdruæbo volkovja (Homogyno alpinae-nardetum) bogatega z borovniœevjem in jesensko vreso. Ta poleg zlate rozge predstavlja tudi najpomembnejøi vir nektarja odraslih osebkov. Po kvaliteti æivljenjskega prostora in pogostosti odraslih osebkov izstopata podobmoœji Velika Kopa in Volovska planja, kjer je bila na transektih v letu 2012 opaæena velika veœina vseh osebkov. Kljuœna dejavnika ogroæanja sta izguba æivljenjskega prostora (zaraøœanje, turizem) in klimatske spremembe. Za ohranjanje vrste je pomembna tradicionalna raba pohorskih planj (mozaiœna koønja, ekstenzivna paøa) in prepreœitev nadaljnjega øirjenja turistiœne infrastrukture. KLJUŒNE BESEDE: dnevni metulji, razøirjenost, ohranjanje habitata, klimatske spremembe Abstract ON THE OCCURENCE AND ENDANGERMENT OF THE CRAN- BERRY BLUE (PLEBEJUS OPTILETE (KNOCH, 1781)) (LEPIDOPTERA: LY- CAENIDAE) IN SLOVENIA Distribution of the Cranberry Blue (Plebejus optilete) in Slovenia is limited to the ridges of the western half of the Pohorje Mountains. It is present on five separate subareas of plains with a typical nardetum community (Homogyno alpinae-nardetum) rich with blueberries and the Common Heather. This plant in addition to the European Gol- 125

2 Acta entomologica slovenica, 20 (2), 2012 denrod is also the most important source of nectar for adults. The Velika Kopa and Volovska planja stand out in terms of the habitat quality and butterfly density as majority of specimens were observed there during 2012 transect walks. Key factors causing decline of the species is habitat loss (reforestation, tourism) and climate change. The main targets for conservation of the species are maintenance of the traditional use of the Pohorje plains (patchy mowing, light grazing) and prevention of further spread of tourism infrastructure. KEY WORDS: butterflies, distribution, habitat conservation, climatic change Uvod Borovniœev mnogook (Plebejus optilete (Knoch 1781)) je majhen modrin z izrazitim spolnim dimorfizmom. Samci so na zgornji strani kril modri z rahlim vijoliœastim pridihom, samice pa so temno rjave s temno modrimi luskicami ob korenu in v osrednjem delu kril. Najbolj prepoznavna znaœilnost, po kateri se loœi od drugih mnogookov, je le eno ali najveœ dve modri in oranæni oœesci na spodnji strani zadnjih kril (Slika 1). Teh je pri drugih sorodnih vrstah v Evropi veœ. Ta metulj je med dnevniki posebneæ tudi kar se tiœe æivljenjskega prostora, saj poseljuje razliœne tipe borovniœevja v Sl. 1: Samica borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na navadni zlati rozgi (Solidago virgaurea), ki je najpogostejøi vir nektarja za to vrsto na Pohorju (foto Matjaæ Jeæ). 126

3 Matjaæ Jeæ, Rudi Verovnik: O pojavljanju in ogroæenosti borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete (Knoch, 1781)) odprti krajini. V srednji Evropi so to pogosto barja in gozdne vrzeli ter traviøœa nad gozdno mejo, kjer borovniœevje øe uspeva (Tolman & Lewington 1998). Na severu Evrope borovniœevega mnogooka najdemo predvsem v tundri in razliœnih tipih tajge (Henriksen & Kreutzer 1982). Tako ima ta vrsta v Evropi sklenjen areal vse od severa Skandinavije do Alp, kot ledenodobni relikt pa se pojavlja øe bolj proti jugu na Øar Planini in Pelisterju v Makedoniji (Tolman & Lewington 1997). Proti vzhodu obsega njena razøirjenost veœji del severne Azije do Japonske in severne Koreje, najdemo pa jo tudi v severnem delu Severne Amerike (Gorbunov & Kosterin 2003). Hranilne rastline gosenic so razliœne vrste borovnic, vkljuœno z Vaccinium vitisidae, V. uliginosum, V. myrtillus, V. oxycoccus (Tolman & Lewington 1997), pa tudi Andromeda polifolia (Bink 1992) in Erica tetralix (Henriksen & Kreutzer 1982). Samice odlagajo jajœeca veœinoma posamiœ na spodnjo stran listov hranilne rastline. Mlade gosenice se sprva hranijo le z listno lamino, æile pa pustijo nedotaknjene (Gorbunov & Kosterin 2003). Prezimijo kot mlade gosenice, zabubijo pa se veœinoma na tleh med mahovi (Henriksen & Kreutzer 1982). V veœjem delu areala letajo odrasli osebki od konca junija do zaœetka avgusta, le redko kasneje, do srede avgusta (Bink 1992, Gorbunov & Kosterin 2003). Metulji aktivno iøœejo cvetoœe rastline, parijo pa se veœinoma le popoldan, ko se spreletavajo tudi na daljøe razdalje. Parjenje pogosto poteka na nekoliko dvignjenih mestih na grmiœevju ali nizkem drevju. Samci se obœasno zbirajo na vlaænih tleh, kjer srkajo z minerali bogate tekoœine (Gorbunov & Kosterin 2003). Pojavljanje borovniœevega mnogooka na Pohorju, kjer ga je øele leta 1972 odkril prvi avtor (Carnelutti 1978), je reliktno in pred prihodom ljudi so tej vrsti preæivetje omogoœali neporasli grebeni in visoka barja na ovrøju najviøjih predelov Pohorja. Podatek o pojavljanju vrste v okolici Ribniøke koœe je istega leta objavil tudi Kühnert (1978). Borovniœev mnogook je bil dolgo œasa znan le iz okolice Ribniøke koœe (Jeæ 1983), kasneje pa ga je prvi avtor naøel øe na veœ drugih mestih. Tako njegova znana razøirjenost obsega ovrøje Pohorja od Male Kope na severozahodu do Lovrenøkih jezer na jugovzhodu, pred kratkim pa je prvi avtor potrdil æe nekoliko pozabljeno najdbo na Mulejevem vrhu juæno od Lovrenøkih jezer na poti proti Rogli, ki je sedaj najbolj vzhodno znano najdiøœe vrste pri nas. Njeno obmoœje razøirjenosti prekinjajo bolj ali manj øiroki gozdni pasovi, tako da njena razøirjenost ni sklenjena. Najveœja pregrada je gozdnato sedlo Øiklarica, vzhodno od katerega je le nekaj dokumentiranih najdb (Verovnik et al. 2012). Poleg omejenosti in razdrobljenosti æivljenjskega prostora so klimatske spremembe ravno pri tej vrsti verjetno eden najpomembnejøih dejavnikov ogroæanja, saj vrsta æe sedaj poseljuje najhladnejøe ovrøne dele Pohorja. Glede na njeno sedanjo klimatsko niøo, bi vrsta v Sloveniji lahko do leta 2080 zaradi klimatskih sprememb povsem izginila (Settele et al. 2008). Ravno napoved, da bi vrsta pri nas lahko izginila, je sproæila bolj aktivno iskanje in pregled stanja njenega æivljenjskega prostora od leta 2007 dalje, s prvimi transektnimi popisi v letu Te raziskave so usmerjene v ugotavljanje dejanskega stanja razøirjenosti, podrobnejøi opis æivljenjskega prostora in vedenja, ter dejavnikov ogroæanja. Predstavljen je tudi pregled zgodovinskih podatkov in podan predlog naravovarstvenih smernic za ohranjanje te vrste pri nas. 127

4 Acta entomologica slovenica, 20 (2), 2012 Material in metode Obmoœje raziskav obsega celotno ovrøje Pohorja, kjer je prisoten potencialni æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka in sicer od Male Kope na zahodu do Mulejevega vrha na vzhodu. Pregledan je bil veœji del odprtih travniøkih povrøin in barij na nadmorskih viøinah nad 1400 m. Kot je omenjeno uvodoma, obmoœje ni enotno, ampak je z reliefnimi oblikami in gozdnimi pasovi deljeno od zahoda proti vzhodu v pet loœenih in krajinsko zaokroæenih podobmoœij, ki predstavljajo loœene vzorœne enote (Slika 2): - Velika Kopa: prevladujejo travniki in paøniki, na manjøem delu so tudi smuœiøœa in drugi øportno rekreacijski objekti. Na veœini podobmoœja je æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka v ugodnem stanju, na manjøem delu pa je degradiran zaradi intenzivne turistiœne rabe; - Œrni vrh: prevladujejo travniki in paøniki. Æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka je veœinoma v ugodnem stanju, vidni pa so negativni vplivi voænje z motornimi vozili in intenzivne paøe. Del travnikov se zaradi opuøœanja paøe zaraøœa z gozdom; - Jezerski vrh: prevladujejo travniki in paøniki, le na manjøem delu so smuœiøœa, kjer je æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka degradiran. Traviøœa se deloma zaraøœajo z gozdom, del poboœij Jezerskega vrha pa je bil v zadnjih letih izkrœen in paøa se ponovno vzpostavlja; - Œrna mlaka: veœji del habitata borovniœevega mnogooka je bil pred dobrimi desetimi leti z melioracijo paønika uniœen. Vrsta je preæivela v robnih delih podobmoœja, kjer so ohranjeni manjøi fragmenti æivljenjskega prostora; Sl. 2: Razøirjenost borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na Pohorju. V izrezih so vrisane meje (rumeno) potencialnega æivljenjskega prostora te vrste in transekti (rdeœe) na katerih so se izvajali popisi v letu

5 Matjaæ Jeæ, Rudi Verovnik: O pojavljanju in ogroæenosti borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete (Knoch, 1781)) - Volovska planja: v manjøem delu je æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka v ugodnem stanju, veœji del povrøin pa se zaraøœa z gozdom. Leta 2011 je bilo izvedeno obseæno odstranjevanje gozdne vegetacije (Guliœ 2011 projekt Wetman) in upamo, da bo to v prihodnje izboljøalo moænosti preæivetja vrste. Do leta 2007 so bile raziskave borovniœevega mnogooka nenaœrtne in øele po tem letu smo njegovo pojavljanje, vsaj na nekaterih vzorœnih mestih, stalno spremljali. V tem obdobju smo metulje øteli nakljuœno ob pregledovanju obmoœij ustreznega æivljenjskega prostora. Da bi zagotovili veœjo primerljivost med leti, smo leta 2012 zaœeli s transektnimi popisi po metodi Pollardove hoje (Pollard & Yates 1993). Øtetje je potekalo v ugodnih vremenskih razmerah med 6. in 8. julijem. Na vsakem transektu smo opravili po en obhod med 9 in 15 uro. Preøteli smo vse metulje na transektu, beleæili pa smo tudi kopule in hranjenje metuljev na cvetoœih rastlinah. Natanœneje smo doloœili tudi rastlinske zdruæbe, v katerih se pojavljajo odrasli osebki borovniœevega mnogooka. Rezultati Do leta 2007 je bil borovniœev mnogook opaæen na øtirih vzorœnih obmoœjih s skupno 25 najdbami (Tabela 1). Glede na te podatke se vrsta na Pohorju pojavlja med 8. julijem in 15. avgustom, velika veœina podatkov pa je iz druge polovice julija. Tabela 1: Kronoloøki pregled vseh najdb borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na Pohorju do leta 2007 (glavni vir podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore). Avtorji podatkov so navedeni v oklepaju. Podobmoœja Velika Kopa Œrni vrh Jezerski vrh Œrna mlaka Kronoloøki pregled najdb (Jeæ Matjaæ), (Jeæ Matjaæ) (Lesar Tone), (Lesar Tone), (Lesar Tone), (Jeæ Matjaæ), (Lesar Tone), (Lesar Tone), (Sever Stane) (Jeæ Matjaæ), (Lesar Tone), (Verovnik Rudi), (Jeæ Matjaæ), (Vrezec Æare), (Lesar Tone), (Øtanta Radovan), (Lesar Tone), (Lesar Tone), (Lesar Tone), (Tonkli Peter), (Sever Stane), (Lesar Tone), (Sever Stane) (Jeæ Matjaæ) (Verovnik Rudi) Od leta 2007 smo ugotavljali tudi øtevilo prisotnih osebkov na posameznih vzorœnih mestih (Tabela 2). Najveœ popisov je bilo opravljenih na obmoœju Jezerski vrh, kjer je bil borovniœev mnogook opaæen æe ob koncu junija. Po velikem øtevilu opaæenih osebkov izstopata obmoœji Velika Kopa in Volovska planja na obeh skrajnih robovih obmoœja razøirjenosti. Zelo poveden je podatek iz dveh zaporednih dni na obmoœju Œrnega vrha, kjer so bili opaæeni trije osebki, dan kasneje pa kar 21. Kljub trem obiskom obmoœja Œrna mlaka vrsta tam v obdobju od 2007 do 2011 ni bila potrjena. 129

6 Acta entomologica slovenica, 20 (2), 2012 Tabela 2: Øtevilœnost borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na Pohorju v letih od 2007 do Podobmoœje: Velika Kopa Œrni vrh Jezerski vrh Œrna mlaka Volovska planja (1.7.), 3 (14.7.) 1 (27.6.), 9 (14.7.) 0 (14.7.) (16.7.) 0 (16.7.) (19.7.) 2 (17.7.), 12 (19.7.) 16 (17.7.) (23.7) 3 (22.7.), 21 (23.7) 2(11.7.), 10 (22.7.) 0 (22.7.) 3 (1.8.) (27.7) (6.7.) Na transektnih popisih v letu 2012 je bilo skupaj opaæenih 326 osebkov borovniœevega mnogooka, od tega le 7 izven transektov. Po pogostosti borovniœevega mnogooka najbolj izstopa obmoœje Velika Kopa, kjer je bila opaæena veœ kot polovica vseh osebkov (172). Tu je bilo tudi najveœ kopul, ki so bile sicer opaæene na vseh obmoœjih. Vrsta je bila ponovno najdena na obmoœju Œrna mlaka, kjer je bila nazadnje opaæena v letu Pri tem je treba navesti, da so bili metulji najdeni na drugem delu travniøkih povrøin, kot pred skoraj tremi desetletji. Na obmoœju Volovska planja je bil opaæen tudi primer odlaganja jajœec. Samiœka je odloæila jajœece na steblo borovnice (Vaccinium myrtillus) pribliæno 10 cm pod vrhom poganjka. Tabela 3: Øtevilœnost borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na transektih na Pohorju v letu Posebej je v oklepaju navedeno øtevilo opazovanih kopul. Velika Kopa Œrni vrh Jezerski vrh Œrna mlaka Volovska planja skupaj V transektu 172 (6) 41 (2) 21 (2) 13 (1) 72 (3) 319 (14) Izven skupaj Odrasli osebki so bili med transektnimi popisi v letu 2012 opaæeni na 10 razliœnih vrstah cvetoœih rastlin (Slika 3), med njimi najpogosteje (44,4 %) na navadni zlati rozgi (Solidago virgaurea), veœinoma v bolj zavetrnih legah. Na odprtem se borovniœev mnogook najpogosteje hrani na arniki (Arnica montana) pa tudi na jesenski vresi (Calluna vulgaris), ki je ob popisih øele zaœenjala cveteti. Razprava Borovniœev mnogook se na Pohorju pojavlja na petih obmoœjih, ki so med seboj loœena z gozdnimi pasovi. Obmoœje razøirjenosti obsega travnati svet poloænih slemen in vrhov med Malo Kopo na zahodu in Mulejevim vrhom na jugovzhodu v viøinskem pasu med 1420 in 1543 m nadmorske viøine. Naprej proti jugovzhodu so proti Rogli prisotna obseæna traviøœa, ki pa so zaradi pretirane paøe in rekreativnih objektov veœinoma degradirana. Kljub temu dopuøœamo moænost, da se na obrobjih pojavlja øe kakøna izolirana populacija borovniœevega mnogooka. Za ugotavljanje poten- 130

7 Matjaæ Jeæ, Rudi Verovnik: O pojavljanju in ogroæenosti borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete (Knoch, 1781)) Sl. 3: Viri nektarja borovniœevega mnogo - oka (Plebejus optilete) na Pohorju med transekt - nimi popisi v letu cialnih migracij metuljev med podobmoœji bi bilo nujno izvesti raziskavo z metodo ulova, markiranja, izpusta in ponovnega ulova (MRR). Æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka na Pohorju so visokogorska sekundarna traviøœa, ki jih imenujemo tudi pohorske planje. Nastala so s krœitvijo gozdov in se ohranjajo s paøo in koønjo (Kaligariœ 1995). Ker se tradicionalna raba v zadnjih desetletjih opuøœa, se planje deloma zaraøœajo. Z naœrtnim odstranjevanjem lesne vegetacije in spodbujanjem paøe goveje æivine v zadnjih letih se stanje izboljøuje. Traviøœa zahodnega Pohorja pripadajo habitatnemu tipu vrstno bogatega volkovja na silikatni podlagi. Ta habitatni tip je na ravni dræav Evropske skupnosti ogroæen in zaradi tega so pohorske planje doloœene za obmoœje Natura 2000 (Uradni list RS 2004). Pohorske planje so v podrobnostih fitocenoloøko razdeljene v razliœne tipe. Prevladujoœa je zdruæba Homogyno alpinae-nardetum z znaœilno cvetnico arniko (Arnica montana). V bolj suhih legah prehaja osnovna zdruæba v resave tipa Nardo-Callunetum, kjer sta poleg volka (Nardus stricta) prevladujoœi vrsti jesenska vresa (Calluna vulgaris) in borovnica (Kaligariœ in Økornik 2002). Po dosedanjih opazovanjih je znaœilni æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka na Pohorju tisti del traviøœ, kjer so poleg rastlinskih vrst tipiœnega volkovja bogato zastopane borovnice in jesenska vresa (Slika 4). Na kakovost æivljenjskega prostora pozitivno vpliva tudi prisotnost velikega øtevila cvetoœih nektarskih rastlin v œasu letanja metuljev. Opazili smo tudi, da se metulji zadræujejo predvsem v suhih, nevtralnih do rahlo vlaænih tipih traviøœ, medtem ko se izrazito zamoœvirjenih in barjanskih obmoœij izogibajo. Tako na barjih pri Ribniøkem jezeru, na Lovrenøkih jezerih, barju na Mulejevem vrhu in barju na Øiklarici, kljub obseænim rastiøœem borovnic, te vrste nikoli nismo opazili. Metulji se izogibajo tudi sklenjenim gozdnim povrøinam, se pa posamiœno pojavljajo tudi v vrzelastih gozdovih, ki mejijo na planje. Presenetljivo je bila kot glavni vir nektarja ugotovljena navadna zlata rozga, ki pa je bila hkrati tudi najpogostejøa cvetoœa rastlina na transektih v œasu opazovanja. Verjetno v drugi polovici sezone pojavljanja odraslih osebkov to vlogo prevzame jesenska vresa, ki je marsikje edini vir nektarja za borovniœevega mnogooka (Bos et al. 2006). Zanimivo je, da ni bilo opaæeno nobeno hranjenje na borovniœevju (Vaccinium sp.), ki je na Danskem pomemben vir nektarja (Henriksen & Kreutzer 1982). Œeprav s transektno metodo lahko ugotavljamo le relativne velikosti populacij, pa je ob dolgoroœnem monitoringu na ta naœin moæno natanœno spremljati stanje populacij borovniœevega mnogooka. Kljuœna teæava pri tem je œasovno zelo omejen vrh po- 131

8 Acta entomologica slovenica, 20 (2), 2012 Sl. 4: Æivljenjski prostor borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete) na Œrnem vrhu s pogledom proti Veliki Kopi (foto Matjaæ Jeæ). javljanja odraslih metuljev, ki je odvisen od sezone in vremenskih razmer. V letu 2012 je bilo opazovanje izvedeno v idealnih razmerah in verjetno v obdobju maksimuma pojavljanja odraslih osebkov, saj øtevilo opaæenih osebkov daleœ presega vsa dosedanja opazovanja. To je lahko odraz izboljøanja razmer v habitatu, ali pa zgolj posledica bolj naœrtnih raziskav, ki jih do sedaj øe nismo izvajali. Ogroæenost in smernice za ohranjanje V prvem Rdeœem seznamu metuljev Slovenije (Carnelutti 1992) je bila vrsta opredeljena kot redka (R) in uvrøœena med ogroæene vrste. Tudi v naslednjem rdeœem seznamu, Pravilniku o uvrstitvi ogroæenih rastlinskih in æivalskih vrst v rdeœi seznam (Uradni list RS 2002) je vrsta opredeljena kot redka (R) in ogroæena. Tak status nalaga izvajanje ukrepov za varstvo vrst in njihovih habitatov. Z Uredbo o zavarovanju prosto æiveœih æivalskih vrst (Uradni list RS 2004b) je borovniœev mnogook uvrøœen tudi med zavarovane æivalske vrste (v prilogi 1A in 2A). S tem so zanj doloœeni tudi ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranjanje njegovih habitatov v ugodnem stanju. Sedanji varstveni status ni ustrezen vsaj iz dveh razlogov. Prvi je metodoloøki, saj sta oba rdeœa seznama nastala na osnovi zastarelih IUCN kategorij iz leta 1972, œeprav so æe od leta 1994 v rabi posodobljene kategorije, pri katerih je kategorija redkih vrst opuøœena. V primeru posodobitve rdeœega seznama bi bilo potrebno ogroæenost vrste ponovno preuœiti in ji doloœiti ustreznejøo kategorijo. Verjetno bi bila kategorija prizadeta vrsta (E) ustreznejøa (Verovnik et al. 2012). Ne glede na zastarelost predpisov pa sedanji varstveni status æe omogoœa izvajanje varstvenih ukrepov na ravni vrste, populacije in habitata, zato da ni razlogov, da ne bi pristopili k njihovemu izvajanju. 132

9 Matjaæ Jeæ, Rudi Verovnik: O pojavljanju in ogroæenosti borovniœevega mnogooka (Plebejus optilete (Knoch, 1781)) Borovniœev mnogook je ogroæen predvsem iz treh razlogov. Prvi so klimatske spremembe, ki zoæujejo ustrezni klimatski pas ter spreminjajo vegetacijske in druge ekoloøke pogoje, ki omogoœajo njegovo preæivetje na Pohorju (Settele et al. 2008). Druga razloga pa sta zmanjøevanje obsega in slabøanje kakovosti habitata. Obseg habitata se manjøa zaradi zaraøœanja traviøœ z gozdno vegetacijo kot posledica opuøœanja tradicionalne rabe (paøa in koønja). Na kakovost habitata oziroma njegovo ugodno ohranitveno stanje vpliva predvsem raba traviøœ, ki v mnogih primerih ni ustrezna. Taka obmoœja so predvsem na smuœiøœih in drugih øportno rekreacijskih objektih. Tudi intenziviranje paøe in koønje ter izvajanja agromelioracijskih ukrepov imajo negativen vpliv. Taka primera sta v osrednjem delu podobmoœja Œrna mlaka, kjer so bile izvedene obseæne agromelioracije, in obmoœje med Otiøami in Veliko Kopo, kjer se izvaja intenzivna paøa konj na ograjeni povrøini. V obeh primerih so izginile tako cvetoœe rastline, kot tudi borovniœevje, s tem pa tudi borovniœev mnogook. Za pripravo podrobnih naravovarstvenih smernic za ohranjanje populacije in habitata borovniœevega mnogooka na Pohorju danes øe nimamo dovolj znanja o njegovi biologiji in ekologiji. To velja predvsem za njegove larvalne stadije, ki so na mikrovegetacijsko strukturo habitata in tudi mikroklimatsko najbolj obœutljivi (Fartmann & Hermann 2006). Zelo malo vemo tudi o vplivih razliœnih rab traviøœ na stanje habitata in populacijo vrste. Tako so za uspeøno ohranjanje vrste pri nas kljuœne dodatne raziskave. Na osnovi dosedanjega poznavanja vrste na Pohorju lahko podamo sledeœe bolj sploøne smernice za ohranjanje æivljenjskega prostora borovniœevega mnogooka: - æivljenjski prostor vrste se ohranja v sedanjem obsegu in kakovosti z ukrepi prepreœevanja zaraøœanja (odstranjevanje gozdne vegetacije, ekstenzivna paøa); - za ohranjanje kakovosti habitata je smiselno obdræati dosedanjo rabo v obliki koønje in paøe, ki pa naj se izvajata na selektivni in mozaiœni naœin, kar poveœuje mikrostrukturiranost habitatov (na primer ohranjanje otokov borovniœevja, resave); - ohranja ali ponovno vzpostavlja se povezave (migracijski koridorji) med posameznimi deli poselitvenega obmoœja; - stanje habitata in populacije borovniœevega mnogooka se redno spremlja. Zahvala Zahvaljujeva se Centru za kartiranje favne in flore za posredovane podatke in tudi vsem, ki so posredovali podatke o najdbah borovniœevega mnogooka na Pohorju: Tonetu Lesarju, Stanetu Severju, Æaretu Vrezcu, Francu Rebeuøku in Radovanu Øtanti. Hvala tudi œlanom Druøtva za prouœevanje in ohranjanje metuljev Slovenije in Zavodu RS za varstvo narave za sodelovanje pri terenskem delu in ohranjanju pohorskih planj. Literatura Bink, F. A., 1992: Ecologische atlas van de dagvlinders van Nordwest-Europa. Schuyt, Haarlem, 512 str. 133

10 Acta entomologica slovenica, 20 (2), 2012 Bos, F., Bosveld, M., Groenendijk, D., van Swaay, C., Wynhoff, I., 2006: De dagvlinders van Nederland: verspreiding en bescherming (Lepidoptera: Hesperoidea, Papilionoidea). Nationaal Natuurhistorisch Museum Naturalis, Leiden, KNNV Uitgeverij, Urecht, European Invertebrate Survey - Nederland, Leiden, 381 str. Carnelutti, J., 1978: V. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Bioloøki vestnik, Ljubljana 26(2): Carnelutti, J., 1992: Rdeœi seznam ogroæenih metuljev (Macrolepidoptera) v Slovenije. Varstvo narave 17 (1992), s. 71. Fartmann, T. & G. Hermann (ur.), 2006: Larvalökologie von Tagfaltern und Widderchen in Mitteleuropa. Abhandlungen aus dem Westfälischen Museum für Naturkunde, 68 (3/4), 361str. Gorbunov, Y., Kosterin, O., 2003: The Butterflies (Hesperoidea and Papilionidea) of north Asia in nature, vol. 1. Gallery Fund Printing House, Cheliabinsk, 392 str. Guliœ, J., 2011: WETMAN - LIFE 09 NAT/SI/ Poroœilo o dogodku: Œiøœenje pohorskih planj (in mokriøœ); Rogla; ZRSVN, Ljubljana, 3 str. Henriksen, H. J., Kreutzer, I. B., 1982: The butterflies of Scandinavia in nature. Skandinavisk Bogforlag, Odense, 215 str. Jeæ, M., 1983: Osnovne karakteristike favne dnevnih metuljev (Lepidoptera, Diurna) Slovenskega Podravja. Bioloøki vestnik, Ljubljana 31(1): Kaligariœ, M., 1995; Rastlinski svet pohorskih planj. Proteus 57 ( ), s Kaligariœ, M., S. Økornik, 2002: Contribution to the knowledge of the vegetation of dry grasslands on the tip areas of the Pohorje mountain (Slovenia). Annales. Koper 2002: Kühnert, H., 1978: Über die Verbreitung einiger interessanter Tagfalterarten in der Südsteiermark. Zeitschrift der Arbeitsgemeinschaft Österreichischer Entomologen 30: Pollard, E., Yates, T. Y., 1993: Monitoring Butterflies for Ecology and Conservation. Chapman & Hall, London, UK, 292 str. Settele, J., Kudrna, O., Harpke, A., Kuehn, I., van Swaay, C., Verovnik, R., Warren, M., Wiemers, M., Hanspach, J., Hickler, T., Kuehn, E., van Halder, I., Veling, K., Vliegenthart, A., Wynhoff, I., Schweiger, O., 2008: Climatic Risk Atlas of European Butterflies, Biorisk 1, 710 str. Tolman, T., Lewington, R., 1997: Butterflies of Britain and Europe. Harper Collins Publishers, London, 320 str. Ur. list RS Pravilnik o uvrstitivi ogroæenih rastlinskih in æivalskih vrst v rdeœi seznam. Ur. list RS Uredba o posebnih varstvenih obmoœjih Obmoœjih Natura Ur. list RS 2004b. Uredba o zavarovanju prosto æiveœih æivalskih vrst. Verovnik, R., Rebeuøek F., Jeæ, M., 2012: Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavæ na Dravskem polju, 456 str. Prejeto / Received: