Planinska zveza Slovenije Komisija za varstvo gorske narave Usposabljanje za : VARUH GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA MURA Mentor: dr. Irena Mrak Avtor
|
|
- Simona Kumer
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Planinska zveza Slovenije Komisija za varstvo gorske narave Usposabljanje za : VARUH GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA MURA Mentor: dr. Irena Mrak Avtor: Branka Žerjal članica PD Jakoba Aljaža Maribor,
2 Vsebina: 1. Namen naloge 2. Splošno o Muri 3. Opis učne poti Bistrica 4. Zaključek 5. Viri 2
3 1) Namen Opisati svet ob reki Muri na sprehodu po učni poti Bistrica in prikazati problematiko vezano na rečni prostor Mure. 2) Splošno o Muri Mura je bila stoletja mejna reka med deželami in regijami in v preteklosti težko prehodna. Tako naj bi bilo njeno ime izpeljanka iz latinske besede murus, kar pomeni zid, okop, obramba. Po nekaterih virih pa naj bi njeno ime izhajalo iz slovenske besede mur, kar pomeni temen - temna voda. Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji, na nadmorski višini približno 1900 m. V Legradu, na hrvaško Madžarski meji, se po približno 465 km toka izliva v Dravo. V Slovenijo priteče pri Ceršaku. Od tu je na približno 34 km toka mejna reka z Avstrijo, nato teče približno 28 km samo po ozemlju Slovenije (ta del se imenuje notranja Mura), od Gibine navzdol pa je na 33 km toka mejna reka z Madžarsko. Povodje Mure obsega kvadratnih kilometrov, od tega je skoraj dve tretjini v Avstriji, v Sloveniji le približno desetina. Slovenski del porečja reke Mure je velik 1393 km2. 3
4 Večji pritoki Mure pri nas so Plitvički potok in Ščavnica na desnem bregu ter Kučnica in Krka z Ledavo na levem bregu. Mura ima snežni rečni režim. Količina vode je odvisna predvsem od snežnih razmer v povirju. Naraščati začne s taljenjem snega v marcu in doseže višek v maju, najnižji pretoki so v zimskem obdobju. Razlike med najnižjimi in najvišjimi pretoki so velike, tudi 40 krat je najvišji pretok lahko večji od najnižjega. V zgornjem delu toka je Mura značilna visokogorska hudourniška reka, ki teče pretežno po ozkih dolinah. Pri Gradcu priteče v ravnico, ki jo je oblikovala sama z nanosi proda in peska. Na območju današnje severovzhodne Slovenije je pred 18 milijoni let pričel nastajati Panonski bazen. Tu so v do šest kilometrov debelem sloju kamenin in sedimentov uskladiščene pomembne količine pitne, mineralne in termalne vode, nafta, zemeljski plin in premog. Reka Mura in podzemna voda, uskladiščena plitvo pod površjem, sta hidravlično povezani. Tok reke se v Graški kotlini počasi umiri. Njen tok je sprva razvejan, nato postane vse bolj vijugav in meandrirajoč. Struga Mure je na starih kartah razvejana, vijugasta in veliko širša kot danes. Danes je reka na ozemlju Avstrije skoraj v celotnem toku regulirna in obdana le z ozkim pasom obvodnega rastlinstva. Na območju notranje Mure, kjer je tok reke značilno nižinski, je stranskih rokavov in mrtvic več, še najbolj naraven pa je tok na mejnem odseku s Hrvaško in naprej proti izlivu v Dravo. V preteklosti je bila Mura pomembna plovna pot, hkrati pa so poplavne vode, ki so se razlivale več kilometrov na široko ogrožale vasi in povzročale veliko škode. Zato so z raznimi posegi že zgodaj želeli zavarovati posamezna naselja pred poplavami in omogočiti plovbo po reki. To delo so opravljali domačini büjraši, ki so spodjedanje bregov preprečevali s snopi povezanih vej, ki so jih položili med kole, zabite ob bregu struge in jih obtežili s kamenjem. Obsežno regulacijo struge med Gradcem in Gornjo Radgono, tako imenovano Hochenburško regulacijo, so izvedli ob koncu 19. stoletja. Z njo je Mura dobila stalno strugo, ki jo ima še danes. Nizvodno od Radgone so utrditev brežine struge izvedli le na posameznih odsekih. Utrditve tudi kasneje niso bile bistveno dopolnjene, zato je ostala notranja Mura bistveno bolj razgibana kot je na mejnem odseku z Avstrijo. Zato je na teh predelih Mura povzročala obsežne poplave. 4
5 Po drugi svetovni vojni so za zagotovitev poplavne varnosti zgradili visokovodne nasipe, ki pa še danes vseh naselij ob Muri ne varujejo popolnoma pred poplavami. Regulirani so bili, zaradi pridobivanja in izboljšanja kmetijskih zemljišč, tudi večji pritoki, kot sta Ledava in Kobilji potok. Hochenburška regulacija je z utrditvami bregov in preseki meandrov skrajšala dolžino toka reke. Hitrost toka in erozijska moč sta se povečali, Mura pa je zato predvsem na odcepu z Avstrijo začela poglabljati dno. Poglabljanje je še pospešila izgradnja verige hidroelektrarn v Avstriji, zaradi katerih je skoraj popolnoma preprečen pretok proda z višje ležečega območja. Ker voda ne prenaša proda, se njena hitrost povečuje in s tem spodjeda in poglablja rečno dno. Dodatno je poglabljanje pospešilo izkopavanje gramoza iz rečne struge. Posledice poglabljanja so raznolike : - destabilizacija rečnih zavarovanj - prekinitev stikov rečnih rokavov in struge in s tem slaba omočenost rečnih rokavov in mrtvic - znižanje gladine podtalne vode Zaradi regulacije struge in izgradnje visokovodnih nasipov je reka izgubila velik del poplavnega območja. Vse to pa vpliva na stanje ekosistemov. Ohranitev zalog v vodonosnikih Mure in ugodnih ekoloških dejavnikov za obstoj vodnih in obvodnih habitatov je odvisna od tega, da je na območju poplavnega prostora stalno prisotna voda, rečni rokavi vodnati, mrtvice pa omočene. Za preprečitev teh problemov je Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro leta1988 naročila izdelavo načelne vodogospodarske zasnove mejne Mure. Kot najustreznejša rešitev za preprečitev nadaljnjega poglabljanja struge je bila predlagana razširitev struge in renaturalizacija struge in rokavov. Med leti 2006 in 2011 je na področju Mure, med naselji Bakovci, Dokležovje, Ižakovci, Melinci, Bučani, Veržej, Zg. in Sp. Krapje ter Mota potekal projekt Biomura, ki je bil izveden z namenom varovanja biotske raznovrstnosti reke Mure in zaščite ter obnove mokrišč, kar je pogojeno z dvigom podtalnice in povezavo rečne struge z rokavi in mrtvicami ter obnovitev stranskih rokavov. Izvedena je bila tudi razširitev struge zaradi oblikovanja erozijskih brežin in prodišč. Na območju naselja Bučani je bilo odkupljenih 3,57 ha zemljišč, kjer s primernim vzdrževanjem zagotavljajo ugodne ekološke razmere za obstoj mokrišč in vodnih habitatov. 5
6 Izvedena so bila tudi pogozdovanja. Na sliki se vidi kako je stranski rokav povezan z reko. 6
7 Mura je kljub vsemu naša ekološko najbolje ohranjena nižinska reka. Na poplavnem območju znotraj visokovodnih nasipov so ohranjeni obsežni gozdovi, poplavni logi, prepredeni s stranskimi rokavi in mrtvicami. Območje redno prelivajo visoke vode Mure. Pokrajina med Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico in gozdovi črne jelše med Polanskim in Črnim logom, je s prepletom vlažnih travišč, mejic in gozdičev ohranila podobo nekdanje kulturne krajine poplavne ravnice. Reka na tem področju hitro spreminja strugo in z nenehnim premeščanjem proda oblikuje nova prodišča. 7
8 Pestrost življenjskih prostorov se kaže v pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Od leta 2003 so posamezna območja zaradi svojih hidroloških, zooloških, botaničnih ali drugih značilnostih spoznana za naravne vrednote. Celotno območje pa je tudi ekološko pomembno zaradi prisotnosti evropsko pomembnih živalskih vrst in življenjskih prostorov in to je razlog, da je to območje Nature Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, katerih osnovni cilj je ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi človeka. Območja Natura 2000 so določena na podlagi dveh direktiv. Prva je direktiva o pticah ( SI ), druga pa direktiva o habitatih ( SI ). Na območju Mure je evidentiranih več kot 200 vrst ptic, vrst hroščev, 60 vrst rib, 600 vrst rastlin, 30 vrst sesalcev, vrst metuljev, 50 vrst kačjih pastirjev, 45 vrst žab, 95 vrst školjk in polžev. Med vrstami je mnogo ogroženih in uvrščenih na rdeči seznam, spet druge so se znašle na seznamu kvalifikacijskih vrst živali (posebno ptic), rastlin in habitatov. 8
9 Na območju Natura SI je v seznamu vrst po Ptičji direktivi (SPA- posebna območja varstva) določenih 30 kvalifikacijskih vrst ptic: bela štorklja, belovrati muhar, bičja trstnica, breguljka, čapljica, čebelar, črna štorklja, duplar, grahasta tukalica, kobiličar, mala tukalica, mali deževnik, mali martinec, mokož, pisana penica, pivka, plašica, pogorelček, prepelica, rakar, rečni cvrčalec, rjava penica, rjavi srakoper, slavec, srednji detel, srpična trstnica, sršenar, trstni cvrčalec, vijeglavka, vodomec. Najpomembnejši življenjski prostori ptic so poplavni gozdovi vzdolž reke z bogatim rastlinjem obrasli rokavi in erodirani rečni bregovi (gnezdišča breguljk). Med mrtvicami so za ptice posebno pomembne tiste, ki jih obraščajo sestoji trstičja. Na območju Natura 2000-SI je po Habitatni direktivi (psci-posebna ohranitvena območja) določenih 21 kvalifikacijskih vrst živali in rastlin ter osem habitatov. Živalske vrste so beloglavi globoček, bolen, činklja, črtasti medvedek, dristavični spreletavec, drobni svitek, hrastov kozliček, kačji potočnik, močvirska sklednica, močvirski cekinček, nežica, nižinski urh, pezdirk, rogač, sabljarka, smrkež, strašnični in temni mravljinščar, velika senčica, veliki pupek, vidra. V rečnem prostoru Mure je mnogo rastlinskih in živalskih vrst ogroženih. Tako so na primer naravni strmi rečni bregovi Mure gnezditvena mesta breguljk in vodomcev. Ker je erodiranih rečnih bregov vse manj, je breguljka ogrožena zaradi pomanjkanja naravnega življenjskega prostora. Gre za primer zoološke vrednote. Gnezdišča breguljk najdemo v Melincih. Ogrožena je tudi mala tukaliica, ki je selivka in gnezdi v mrtvicah Mure. Na rdečem seznamu rib najdemo sabljarko. Prepovedano jo je loviti, saj je ogrožena zaradi svoje redkosti. Vzrok je onesnaženje (kmetovanje) ter neustrezne regulacije voda z neprehodnimi pregradami. Posebnost območja sta bela in plašnejša črna štorklja. Obe sta na rdečem seznamu v kategoriji ranljivih vrst. Ob Muri gnezdita siva in bela čaplja. Bela čaplja je bila v nedavni preteklosti na robu izumrtja, vendar so jo uspeli ohraniti s strogimi varstvenimi ukrepi. Med ogroženimi rastlinami so rastišča narcis v Veržeju, ki so zaščitena kot naravni spomenik. Med ogroženimi habitati v poplavnem pasu Mure so vse redkejše mrtvice. K njihovemu izginotju prispevajo izostanki poplav in širjenje kmetijskih površin. Pogosto so ribniki, mlake ter opuščene gramoznice tisti vodni viri, ki nadomeščajo osušene mrtvice in rečne rokave. Vendar Mura še vedno ni zavarovana. 9
10 Sistematične raziskave biotske raznovrstnosti ob Muri je sprožila namera o izgradnji verige elektrarn v osemdesetih letih. Ob odkritju vsega bogastva, ki ga hrani reka in svet ob njej, je bil podan predlog za ustanovitev krajinskega parka, s katerim bi zavarovali osrednji del parka. Predlog za zavarovanje krajinskega parka je prerastel v predlog za zavarovanje regijskega parka, ki bi zajemal celoten tok od Šentilja do tromeje pri Murski šumi in ohranjene dele tradicionalne kulturne krajine med Muro ter Črnim logom pri Radmožancih. V zadnjem času so se ponovno okrepili interesi za izgradnjo verige hidroelektrarn. Zagovorniki tega interesa obljubljajo, da bo poskrbljeno za dvig podtalnice, zaustavitev poglabljanja rečnega dna in razvoj turizma. Izkušnje iz Avstrije pa kažejo, da izgradnja hidroelektrarn povzroči velike spremembe ekosistemov. S tem bi rečni in obrečni prostor ob Muri močno spremenili, obenem pa zmanjšali biotsko raznovrstnost in uničili mnoge habitate. Tudi ob upoštevanju pretočnih značilnosti Mure, na katere vse bolj vplivajo podnebne spremembe, bi bila gradnja hidroelektrarn na slovenskem delu vodotoka nesmiselna. Mura je tudi del načrtovanega čezmejnega biosfernega območja Drava-Mura-Donava, v okvirju Unescove svetovne mreže biosfernih območij. 10
11 3) Gozdna učna pot Bistrica Na cesti Razkrižje Bistrica pot pelje preko mostu čez rokav Mure, nato pa še čez Muro. Tu je narava tako bohotna, da ne preseneča, da Muro imenujejo tudi Slovenska Amazonka, saj so ob njej ohranjene največje površine poplavnih gozdov v Sloveniji, čeprav jih je bilo v preteklosti veliko izkrčenih na račun kmetijskih zemljišč. Ostali so predvsem gozdovi v mokrotnih depresijah ob Muri, ki so bili za kmetijsko rabo nezanimivi. Življenje v njih je odvisno predvsem od poplavljanja in nemotenega gibanja podtalne vode. 11
12 Opis poti Ustavili smo se na desni strani na prostoru, ki mu domačini pravijo Kantina, prečili most in pot pričeli pri čolnarni, kjer so se mladi veslači pripravljali na trening. Reka ima na tem delu še naravno podobo. Struga se cepi v stranske rokave, prisotna so mokrišča in prodišča. Na poti skozi gozd smo zasledili že na pol trhlo tablo Gozdna učna pot, čez čas pa še tablo Učna pot Bistrica, z obledelimi označbami. 12
13 Na to, da je tu učna pot sta nakazovali še dve tabli s poimenovanji dreves. Pot se je približala asfaltni cesti nedaleč od Srednje Bistrice, nato pa zavila levo po nasipu do naselja Gornja Bistrica. Na koncu nasipa pot zavije levo in po petih minutah pripelje do Tinekovega Broda na Muri, kjer so označbe, da je tu področje vidre in bobra. Dolžina poti : ura in petnajst minut v eno smer. Značilnosti poti Že na začetku poti so obsežni nanosi peska in proda. Na prodiščih gnezdijo in se zadržujejo ptice, največkrat race in sive čaplje. Prodišča so naravni habitat za avtohtono želvico močvirsko sklednico, ki za prehranjevanje potrebuje vodno okolje, suha prodišča pa za odlaganje jajčec. 13
14 Ob reki se bohoti poplavni gozd s sestoji vrbe in topola (mehki listavci), na nekoliko višjih in bolj suhih tleh pa sestoji trdih listavcev doba in bresta, gabra, javorja in ozkolistnega jesena. Dobovo-gabrovi logi so bili nekoč najbolj razprostranjena združba Pomurja. Danes so ti gozdovi večinoma izkrčeni in spremenjeni v polja. Namesto njih so zaradi gospodarskih potreb načrtno zasajali druga drevesa, hibride topolov, črno jelšo ter nasade jesenov. Sestoj gozda je človek spremenil z zasajanjem smreke in črnega bora, ki na rastiščne razmere nista prilagojena in zaradi sušnih razmer podvržena raznim boleznim. 14
15 Poplavni gozdovi imajo pomembno vlogo prizagotavljanju protipoplavne varnosti, saj odmrla lesna masa ustvarja zračna gozdna tla, ki kot goba zadržijo velike količine poplavne vode. Ravno tako prečiščujejo padavinske in rečne vode, zagotavljajo kakovost talne vode in vplivajo na mikroklimo. Pogosto se zgodi, da ima Mura v poletnem času, ko je zunaj poplavnega sveta pokrajina ožgana od suše, najvišje vodostaje. Takrat vlaga, ki izhlapeva iz poplavnih gozdov hlapi in vlaži pregret zrak. Poplavni svet Mure je eden najpestrejših ekosistemov v Evropi. Ekstremne razmere so razlog za obstoj mnogih bitij, ki jih drugje ne najdemo. Poplavni svet je ekstremen življenjski prostor, kjer se lahko na majhnem prostoru v kratkem časovnem obdobju izmenjujejo sušne z mokrotnimi razmerami. Medtem, ko je v reki in 15
16 mrtvicah vode v izobilju, je lahko v prodnatem nanosu več mesecev suša. Na primer, take razmere potrebuje močvirna sklednica, da si v vodah mrtvic išče hrano, jajčeca pa odlaga v produ. Primer mrtvice Gladino stranskih rokavov in mrtvic so prekrile vodne leče. Mrtvice nastanejo tako, da se stara struga loči od matice in postane samostojno rečno jezero. Z reko so povezane le s podtalnico, oziroma ob poplavah. 16
17 Mrtvice se podobno kot drugi obrečni ekosistemi hitro spreminjajo. Imajo kratko življenjsko dobo, po navadi ne več kot stoletje. V tem obdobju prehaja mrtvica skozi različne faze. Sprva je globoka in omočena, zaradi zamuljanja in zaraščanja pa postaja voda vse bolj plitva, obrežje preraste trstičje, gladino pa prekrije preproga različnih rastlin. Mrtvica postane močvirje in nazadnje kopno. Stoječim vodam je posebno prilagojena skupina prosto plavajočih rastlin: vodna lečica, prosto plavajoča praprot- plavček, mešinka,vodni orešček, žabji šejk. Ko je mrtvica blatna in le ob poplavah napolnjena kotanja jo prerašča škarjica s suličastimi, mesnatimi listi z bodicami na robu. Obrežje preraščata trstičje in šaš. Rečne rokave in mrtvice lepšajo rumeni cvetovi blatnika, ki jih dolgi peclji vežejo z dnom. Ponekod rastejo tudi lokvanji. V mrtvicah Mure najdemo redke živalske vrste kot so riba velika senčica in žaba plavček. Veliko senčico, dolgo komaj trinajst centimetrov, so pri nas našli leta Za plavček je značilno, da se med svatovanjem obarva modro. Te živalske vrste, ki so vezane za specifičen življenjski prostor, mrtvice, so ogrožene zaradi izginjanja njihovih primarnih bivališč v naravi kot posledica izsuševanja mokrišč. Mrtvice 17
18 zaradi zaraščanja izginjajo po naravni poti. Če Mura ne bi bila regulirana, bi stare mrtvice izginjale, nove pa nastajale in bi se tako flora in favna mrtvic ohranjali po naravni poti. Ker pa je danes mrtvic vse manj, je treba poskrbeti za njihovo revitalizacijo. Ravno tako je ogrožena naša avtohtona želva močvirska sklednica. Na fotografiji sicer ni plavček, ampak velika zelena žaba, ki jo pogosto srečamo. Gozdna pot pripelje do asfaltne ceste malo pred Srednjo Bistrico, nato pa zavije levo po poplavnem nasipu, ki ščiti kulturno krajino z vasmi pred poplavami. Nasipi omogočajo tudi prevoze kmetijskim strojem, ko so ostale poti poplavljene. 18
19 Pot po poplavnem nasipu nas pripelje do Gornje Bistrice, nato pa zavije levo do Mure. Ob Muri speljana pot nas po nekaj minutah privede do Tinekovega broda na Muri. 19
20 Brod služi za prevoz ljudi, raznega materiala ter kmetijskih strojev od Bistrice do Cvena na nasprotni brežini. Mnogi kmetje imajo namreč njive na obeh straneh reke. Ker je mostov malo, je brod pomemben povezovalec dveh bregov. Brod je sestavljen iz dveh plitvih čolnov povezanih s ploščadjo. Z jekleno vrvjo je pripet na prečno vrv - jekleni kabel po katerem teče škripec in tako se s pomočjo rečnega toka pomika z brega na breg. Fotografija prikazuje enega od čolnov, ki sestavljata brod 20
21 Prostor ob brodu je nadvse prijeten. Služi za družabna srečanja in občasne prireditve. Pred kočico je možen počitek ob vodi, v mogočni senci starih velikih dreves ob gostoljubni postrežbi brodarja Tineka, ki z veseljem prisede in pove kako je bilo nekoč. Tako izvemo, da so elektriko dobili v teh krajih šele po l. 1956, da je bilo na Muri prej veliko mlinov in so tako izrabljali moč reke brez slehernega negativnega vpliva na okolje.»zdaj bi pa spet radi gradili elektrarne na Muri«, pravi Tinek, vendar se domačini seveda ne strinjajo, saj bi radi ohranili reko neokrnjeno. Nekoč so se ljudje spopadali z reko za gozd, brežino, njivo ali hišo - to je büjranje. Büjr pomeni podobno kot jez. Vendar Mure niso zajezili, ampak le utrjevali njene bregove. Na fašinski oder so znosili fauše, štiri metre dolge in v premeru trideset centimetrske snope povezanih vej. Fauše so povezali med seboj, med njih dodali približno dva kubična metra kamenja, tako imenovani voclin, ki ga je šest büjrašev spustilo na rečno dno. Z voclini so utrjevali strugo pod vodo. Breg so varovali tudi z betonskimi kvadri, ki so jim rekli kubiki. Te so polagali na predhodno naložene vocline. Büjraši so pri svojem delu uporabljali železne vile, s katerimi so na prodiščih nalagali gramoz ter kramp, lopato in sekiro. Po vodi so se prevažali s fažinami, to so 13 metrov dolgi in dva metra široki transportnimi čolni, ter na njih prevažali material. 21
22 4) Zaključek Rečni prostor Mure je ovrednoten kot naravovarstveno pomemben habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo. Spremenjeno stanje vodnega in obvodnega sveta je posledica dejavnosti človeka. Človek je posegal v okolje s sečnjo gozdov, agromelioracijskimi posegi, širjenjem poselitvenih območij, gradbenimi posegi, prometnicami, industrijsko dejavnostjo, posegi v vodni režim - regulacije, izkopi, zajezitve ter razvijajočo turistično dejavnostjo. V porečju Mure je vzrok za slabo kakovost vode predvsem kmetijstvo. Najpogosteje prihaja do onesnaženja s hranili nitrati ter sredstvi za varstvo rastlin, atrazin. Veliki pritiski so tudi zaradi poselitve, saj velik procent komunalne odpadne vode ne gre skozi čistilne naprave. Podoben problem je z iztoki industrijskih obratov, nekateri se odvajajo neposredno v okolje ali v kanalizacijo, ki se ne zaključi s čistilno napravo. Biološke obremenitve vodnega toka neposredno vplivajo na vodne organizme in njihovo številčnost. Gre za vnos tujerodnih vrst, ki za hrano in življenjski prostor tekmujejo z domačimi vrstami. Tako je v porečju Mure kar 11 tujerodnih vrst rib (črni somič, ameriški somič, ameriška postrv, postrvji ostriž, potočna zlatovčica, sončni ostriž, beli amur, psevdorazbora, srebrni koreselj, srebrni in sivi tolstolobik). Izvajanje načrta upravljanja voda temelji na nosilcih urejanja prostora. To so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb. Skrb za vodo pa zahteva tudi večjo udeležbo državljanov, zainteresiranih javnosti in nevladnih organizacij. Predstavitev ukrepov, ki jih na področju Mure predvideva načrt upravljanja voda: - uvajanje novih kmetijskih praks in kontrola le- teh - odkrivanje virov onesnaženja in spodbujanje uporabe novejših tehnologij - izboljšanje pravnih in upravnih postopkov - obnavljanje rečnih koridorjev - zasajanje avtohtone vegetacije - odkrivanje, spremljanje, nadzor ter odstranjevanje tujerodnih vrst 22
23 - natančno spremljanje vpliva posegov na okolje - gradnja čistilnih naprav za izpuste - osveščanje prebivalstva Naše vodno bogastvo je veliko, vendar ga moramo varovati in ohranjati. 5) Viri Matjaž Jež : Ob Dravi in Muri Kikec Tatjana: Skriti biser Evrope Lidja Globevnik: Celoten pregled na vode porečja Mure in upravljanje z njimi Bedjanič, Urbanek: Naravovarstvena prizadevanja za ohranitev biotske pestrosti ob reki Muri PROTEUS, februar, marec, april
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večDiapozitiv 1
Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi
Prikaži večOhranjanje ekosistemov
Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov; Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večIzvir Krupe
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,
Prikaži večOcena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne
Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Projekt: Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMicrosoft Word - Predpisi_inÅ¡pektorat.docx
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA MESTNE OBČINE NOVO MESTO IN OBČINE STRAŽA I. NADZOR NAD PREDPISI POSAMEZNE OBČINE USTANOVITELJICE SKUPNE OBČINSKE UPRAVE 1. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 01Session_D.Krajcic
VARSTVO OKOLJA IN NARAVE V LUČI KMETIJSKE RABE PROSTORA V SLOVENIJI doc. dr. Darij Krajčič Mateja Žvikart, univ. dipl. biol. KDO SMO? MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR zakonodajni del AGENCIJA RS ZA OKOLJE
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft Word - 5_28_Odlok o NR Zelenci.doc
PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za gospodarstvo in gospodarske javne službe PREDLOG ODLOKA O NARAVNEM REZERVATU ZELENCI II.
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večOBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do
OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večMicrosoft Word - ODGOVOR + priloge.doc
SI5000007 Banjšice SI5000007 Banjšice Tip e Spremembe varovanih vrst V območje sta bili dodani vrsti planinski orel in beloglavi jastreb. Banjšice, ki ležijo na selitvenem koridorji med furlansko in kvarnersko
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večJez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 67 Ime lokacije Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica REKA P1 opomba: nezahteven, a zanimiv potop v zajezitvi
Prikaži večDiapozitiv 1
Upravljanje vodnih virov stanje voda v Sloveniji Darja Stanič Racman; darja.stanic@gov.si Neža Kodre (IZVRS) Tanja Mohorko (IZVRS) Monika Peterlin (IZVRS) Špela Petelin (IZVRS) Martina Orlando Bonaca (NIB)
Prikaži večModel
PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večDiapozitiv 1
Izvajanje ukrepov na območju Natura 2000 Jelovica Davor Krepfl, ZRSVN, Ljubljana, 6.5.2015 Kvalifikacijske vrste (SPA) sokol selec (Falco peregrinus) planinski orel (Aquila chrysaetos) črna žolna (Dryocopus
Prikaži večCONACIJA 2013/14
CONA ŠIRITVE VRSTE CONA ŠIRITVE HT Kvaliteta cone habitatnega tipa Risanje cone širitve KVALITETA CONE VRSTE risanje cone širitve DA NE NE NE dobra sprejemljiva nezadostna DA NE NE NE Predstavitev primera:
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
12./redna/seja občinskega sveta December 2016 OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI V OBČINI LENDAVA GRADIVO PRIPRAVILI: BALVEPT d.o.o. in NOE za medobčinsko upravo, inšpektorat in redarstvo PREDLAGATELJ: Župan -
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večPozdravljeni mladi tekmovalci. Veseli smo, da ste se odločili za sodelovanje v našem kvizu. Naravni parki Slovenije z življenjsko pestrostjo in bogato
Pozdravljeni mladi tekmovalci. Veseli smo, da ste se odločili za sodelovanje v našem kvizu. Naravni parki Slovenije z življenjsko pestrostjo in bogato kulturno dediščino ponujajo veliko zanimivega iz preteklosti
Prikaži večSUDAN IN JUŽNI SUDAN
SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matej PETKOVŠEK KAZALCI EKOLOŠKO-MORFOLOŠKEGA STANJA VODOTOKOV KOT POKAZATELJI STANJA OHRANJENOSTI EVROPSKO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matej PETKOVŠEK KAZALCI EKOLOŠKO-MORFOLOŠKEGA STANJA VODOTOKOV KOT POKAZATELJI STANJA OHRANJENOSTI EVROPSKO POMEMBNIH VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJIH NATURA
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večTELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih
TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,
Prikaži večNa podlagi 41
Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega
Prikaži večUradni list RS 011/2009, Uredbeni del
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 32 F: 01 478 90 13 E: gp.mko@gov.si www.mko.gov.si Številka: 3551-7/2013/2 Ljubljana, dne 11.
Prikaži večMergedFile
Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana PROGRAM SODELOVANJA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA 2014-2020 PROJEKT: FRISCO 1 ČEZMEJNO USKLAJENO SI-HR ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI - NEGRADBENI UKREPI NASLOV
Prikaži več5_1_Wand_Details
Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno
Prikaži večOPPN Centralne dejavnosti Brod- zahodni del. LEGENDA S SSs SSv SBv SKs Z ZS ZK ZD K1 K2 SKg SP C CU Gospodarski objekti P PC PO G G V Varovalni gozdov
OPPN Centralne dejavnosti Brod- zahodni del. LEGENDA S SSs SSv SBv SKs Z ZS ZK ZD K1 K2 SKg SP C CU Gospodarski objekti P PC PO G G V Varovalni gozdovi CDo CDi T VC VI Celinske vode Vodna infrastruktura
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večStran / Št. 97 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1: PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR pred
Stran 2084 / Št. 97 /. 2. 205 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA : PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR predpisane zahteve ravnanja DKOS dobro kmetijsko in okoljsko stanje
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV
Prikaži večFunšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator:
Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: O projektu Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013, je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki smo jo pričeli graditi v letu 2011.
Prikaži večBIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo
Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,
Prikaži večMicrosoft Word - prve strani 2003.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Vodarstvo in komunalno
Prikaži večOBČINA PREVALJE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE PREVALJE Analiza smernic obcinski prostorski nacrt Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj Kaliopa d.o.o.
OBČINA PREVALJE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE PREVALJE Analiza smernic Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj Kaliopa d.o.o. Letališka cesta 32 j, Ljubljana Junij 2015 NAROČNIK: ŽUPAN: Občina Prevalje dr.
Prikaži večzapisnik OG -4
OBČINA KOBARID Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja Datum: 23.04.2015 Številka: 011-10/2015 Z A P I S N I K 4. seje Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja, ki je bila dne 22.
Prikaži večMicrosoft Word - ribištvo.docx
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.
Prikaži večMicrosoft Word - letni načrt pridob. rebalans za 2012 brez imen.doc
Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/2002, 25/2002 in Uradni list RS št. 38/2005, 24/2006), 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
Prikaži večMoja reka.si - Superjunak Moja reka si 2013 Glavni namen projekta Moja reka si je osveščanje javnosti o pomembnosti slovenskih rek in vlogi vsakega po
Moja reka.si - Superjunak Moja reka si 2013 Glavni namen projekta Moja reka si je osveščanje javnosti o pomembnosti slovenskih rek in vlogi vsakega posameznika pri njihovem ohranjanju in varovanju. Vsako
Prikaži večPOZIV
Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word OPOCKOV_Dornava_Za_usklajevanje_3_3_2016
OBČINA DORNAVA DORNAVA 135 A 2252 DORNAVA OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE ZA OBMOČJE OBČINE DORNAVA DOKUMENT ZA OBRAVNAVO NA OBČINSKEM SVETU OBČINE DORNAVA LJUBLJANA, MAREC
Prikaži večPriloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL
Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,
Prikaži večDiapozitiv 1
Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večPRILOGA 4: OMILITVENI UKREPI GLEDE NA ENOTE IN PODENOTE UREJANJA PROSTORA UMILITVENI UKREPI S PODROČJA VAROVANJA TAL ŠIFRA (P)EUP OMILITVENI UKREP NE
PRILOGA 4: I GLEDE NA ENOTE IN PODENOTE UREJANJA PROSTORA UMILITVENI UKREPI S PODROČJA VAROVANJA TAL NE 12 Za potrebe prekladanja bo potrebno urediti prekladalni plato, kjer se bo tovor nalagal na ali
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza_strategije_ _final.docx
Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji Končno poročilo Jana Kus Veenvliet, univ. dipl. biol., Zavod Symbiosis Nova vas, 22. 5. 2012 SEZNAM KRATIC Kratica ARSKTRP
Prikaži večMicrosoft Word - Zapisnik 3 seje OOPKI_ docx
Datum: 13. 6. 2019 OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET ODBOR ZA OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURO www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 ZAPISNIK 3. seje Odbora
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE
Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST
Prikaži večPREDSTAVITEV AKTI
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale TESTNI PRIMER ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA KAZALNIKOV SPREMLJANJA STANJA V PROSTORU NA LOKALNI RAVNI TESTNO OBMOČJE MESTNA OBČINA
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večMicrosoft Word - NARAVA_VODE_DE.doc
Urbanistični inštitut Republike Slovenije Institut»Jožef Stefan«Ljubljana PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. UL, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo STROKOVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO REGIONALNEGA PROSTORSKEGA
Prikaži večSlide 1
ZAKLJUČEK PROJEKTA»ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU DRAVE ZGORNJA DRAVA«IN PRIČETEK REDNEGA OBRATOVANJA V PETIH OBČINAH DRAVSKE DOLINE Z OBLIKOVANJEM CEN JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE ODVAJANJA
Prikaži večWP 2 -
SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN
Prikaži več37
OBČINA RAZKRIŽJE Šafarsko 42 9246 RAZKRIŽJE Telefon: 02 584 99 00 Telefax: 02 854 99 01 E-pošta: obcinarazkrizje@siol.net Spletna stran občine: www.razkrizje.si STRATEGIJA RAZVOJA, DELA IN ŽIVLJENJA OBČINE
Prikaži večTrajnostni turizem Trajnostne vsebine Radio Kranj, ZGODOVINA Sodobni turizem se je najprej začel kot značilni razredni pojav. Prve oblike tur
Trajnostni turizem Trajnostne vsebine Radio Kranj, 5.6.2007 ZGODOVINA Sodobni turizem se je najprej začel kot značilni razredni pojav. Prve oblike turizma kot ga poznamo danes, so se pojavile v letu 1816,
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večNa podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekr
Na podlagi 21., 50.a in 50.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 15/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 UPB4, 17/08 in 108/09)
Prikaži večPOBUDNIKA:
NAROČNIKA: Občina Zavrč, Goričak 6, Zavrč Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, Gorišnica PROJEKT: ŠTUDIJA VARIANT S PREDLOGOM NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE ZA NOVO POVEZOVALNO CESTO MMP ZAVRČ - HC PTUJ - ORMOŽ
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev
Prikaži večŠtevilka:
Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana PROGRAM SODELOVANJA INTERREG V-A SLOVENIJA HRVAŠKA 2014-2020 PROJEKT: FRISCO 1 ČEZMEJNO USKLAJENO SI-HR ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI - NEGRADBENI UKREPI NASLOV
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večFAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI Diplomsko delo Majda Oštir Kranj, 2014
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI Diplomsko delo Majda Oštir Kranj, 2014 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI
Prikaži več