Kondicija in prehrana plemenskih svinj Darja PREVALNIK 1, Peter PRIBOŽIČ 1, Janja URANKAR 2, Špela MALOVRH 2 Uvod Prašičereja kljub večletnemu upadanj
|
|
- Boštjan Tomšič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Kondicija in prehrana plemenskih svinj Darja PREVALNIK 1, Peter PRIBOŽIČ 1, Janja URANKAR 2, Špela MALOVRH 2 Uvod Prašičereja kljub večletnemu upadanju proizvodnje še vedno predstavlja drugo najpomembnejšo živinorejsko panogo v Sloveniji. Samooskrba s prašičjim mesom je v zadnjih letih samo še slabih 30 %. Reja plemenskih svinj bo ekonomsko učinkovita samo takrat, ko ima svinja čim več odstavljenih pujskov na gnezdo, pujski imajo optimalno tako rojstno kot odstavitveno maso, primerno odstavitveno maso, čim več gnezd na svinjo na leto, čim večja je prireja v proizvodnem obdobju svinje ter čim boljša je dolgoživost. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na pravo kondicijo pri svinjah, je, da živali zaužijejo ustrezne količine hranljivih snovi glede na trenutne fiziološke potrebe. Z različnimi rejskimi ukrepi, kot so uravnavanjem temperature okolja, naseljenosti, velikosti skupin, oskrbe s pitno vodo, itn. ter ustrezno sestavo krmnih obrokov lahko pri svinjah dosežemo, da bodo zaužile zadosti krme in posledično zadosti hranljivih snovi. Potrebe živali lahko tudi presežemo, npr. v nizki brejosti, kar se prav tako odrazi v slabši proizvodnosti. Predebele svinje so posledica prevelike koncentracije hranljivih snovi in energije v obroku. Pri načrtovanju obroka za svinje, ki imajo manjše potrebe, take so nebreje svinje in svinje v nizki brejosti, si lahko pomagamo s tem, da svinjam dajemo količinsko enako velik obrok, a z manjšo vsebnostjo energije, kar dosežemo s sestavinami z več vlaknine. Hitro zmanjšanje obroka po odstavitvi in na začetku brejosti predstavlja za svinje hud stres, ker jim premajhen ne nudi občutka sitosti v želodcu. Poleg popolne krmne mešanice lahko svinje zaužijejo še do 0,5 kg slame, da zapolnijo prebavila in dobijo občutek sitosti (Kyriazakis in Whittemore, 2006: 428). Apetit brejih svinj v drugi in višjih zaporednih prasitvah je povezan s povečanimi potrebami za vzdrževanje, termoregulacijo, rastjo (predvsem prvesnice) in obnovo maščobnega in mišičnega tkiva, zaradi porabljene zaloge energije in beljakovin v predhodni laktaciji. Svinjam pa mora biti vedno na voljo tudi neoporečna pitna voda v zadostnih količinah 1 univ. dipl. inž. zoot.., KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, SI Ptuj, Slovenia 2 univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenia
2 Kondicija plemenskih svinj Kondicija svinje ni sposobnost premagovanja fizičnega napora, pač pa je odraz njenih telesnih rezerv. Tekom reprodukcijskega ciklusa se kondicija spreminja, zato je dobro, da jo v reprodukcijskem ciklusu posamezni svinji večkrat ocenimo. Pri tem si pomagamo s skalo za ocenjevanje. Slika 1: Skala za ocenjevanje kondicije (po Coffey in sod., 1999) Različni avtorji imajo različne skale, tako npr. Coffey in sod. (1999) uporabljajo pet točkovno skalo (slika 1), medtem ko Danci (Krogh in sod., 2015) uporabljajo štiri točkovno skalo (slika 2). Za slovenske razmere se zdi primernejša skala za ocenjevanje kondicije po Coffey in sod. (1999), ker imamo v naših rejah kar nekaj preveč suhih svinj. Slika 2: Skala za ocenjevanje kondicije na Danskem (po Krogh in sod., 2015) Ocenjevanje kondicije je kombinacija ročne metode in vizualne ocene. Ocenjujemo na več mestih in sicer na kolčni in sednični grči, rebrih in trnih vretenc hrbtenice (slika 3). Pri tem si
3 pomagamo s pritiskom cele dlani in ne samo s prsti. Občutiti moramo koliko ima svinja podkožnega maščobnega tkiva. Slika 3: Položaj kolčnih in sedničnih grč (po Coffey in sod., 1999) Kondicijo je potrebno redno spremljati tekom reprodukcijskega ciklusa. Coffey in sod. (1999) priporočajo spremljanje kondicije ob odstavitvi, pripustu, pregledu na brejost (30. dan), na 80. dan brejosti ter ob prasitvi. Ob odstaviti je ocena za kondicijo najnižja, ker svinje v laktaciji praviloma shujšajo, vendar naj ne bi bila nižja od 2 točk, kar velja tudi za pripust. Priporočajo, da bi svinja na 30. dan brejosti že imela oceno 2,5 točke, na 80. dan brejosti naj bi bila ocena 3 točke ter ob prasitvi najmanj 3 in največ 4 točke, idealno pa bi bilo 3,5 točke. Avtorji še posebej priporočajo, da rejci kondicijo za posamezno svinjo tudi beležijo, lahko kar z obkroževanjem na obrazcu (slika 4). Le tako lahko rejec svinje spremlja in oskrbuje kondiciji primerno ter po potrebi prilagaja krmni obrok.
4 Slika 4: Beleženje kondicije v času brejosti (po Coffey in sod., 1999) S selekcijo na plodnost svinj so se močno povečale prehranske potrebe svinj po hranljivih snoveh. Pred časom je bil poznan t.i. sindrom suhih svinj. Vendar pa je napredovala tudi znanost o prehrani in je krmljenje sledilo povečanim potrebam svinj. Navodila za prehrano plemenskih svinj upoštevajo potrebe po energiji in prebavljivih beljakovinah. Znano je, da se hranljive snovi iz krme z najvišjo prioriteto uporabljajo za vzdrževalne potrebe, rast plodov in produkcijo mleka (Dourmad in sod., 2008). Najnižjo prioriteto pa imajo telesne rezerve, ki se nalagajo v obliki maščobnega in mišičnega tkiva. Christiansen (2010) priporoča, da svinje, ki so odstavile 10 pujskov krmimo z do 50,4 MJ ME/dan kar predstavlja od 3,5 do 4,0 kg krme s 12,6 MJ ME v kg krme (slika 5). Od osemenitve oziroma pripusta svinje krmimo nekoliko skromneje od 2,5 do 3,5 kg krme na dan. Po pregledu svinj na brejost (30 dan) pa prilagodimo krmni obrok tudi glede na kondicijo svinj in moč nog, torej je njihov obrok od 2,0 do 2,5 kg krme dnevno. Po 80. dnevu brejosti obrok povečamo na do 4,0 kg. Pred predvideno prasitvijo količino krme zmanjšamo na 2,0 kg dnevno, na dan prasitve pa na samo 0,5 kg. Po prasitvi količino krme postopno povečujemo in so kasneje v laktaciji krmljene po volji. Priporočljivo je tudi, da količino krme razdelimo v več manjših obrokov, vsaj 3 do 4 obroke na dan. Količina krme, ki jo svinja zaužije v
5 laktaciji, je pozitivno povezana z njeno mlečnostjo (Whittemore, 1993). Svinja v laktaciji potrebuje okoli 2,5 kg krme za svoje vzdrževanje in še za vsakega pujska v gnezdu 0,7 kg dnevno. Slika 5: Količina krme v posameznih fazah reprodukcijskega ciklusa ( po Christiansen, 2010) Priporočila, ki sta jih leta 2000 podala Close in Cole (2000) se razlikujejo, kar kaže na to, da so znanja na področju prehrane v zadnjih letih napredovala (preglednica 1). Priporočala sta, da se količin hranljivih snovi za svinje v prvi do tretje zaporedne prasitve povečujejo in sicer od 27,3 MJ DE na dan (MJ ME/dan) ob pripustu do 34,8 MJ DE/dan do prasitve. Za svinje v četrti in višjih prasitvah pa sta priporočala ob pripustu 32,2 MJ DE/dan do 39,1 MJ DE/dan ob koncu brejosti.
6 Preglednica 1: Izračunane potrebe po energiji za breje svinje (Close in Cole, 2000) Brejost (dan) Vzdrževalne potrebe (MJ DE/dan) Maternalni prirast (MJ DE/dan) Prirast plodov (MJ DE/dan) Potrebe skupaj (MJ DE/dan) Prva zaporedna prasitev (masa 120 kg ob pripustu; 70 kg pridobi tekom brejosti) 0 16,6 10,7 0 27, ,4 9,6 0,7 28, ,1 8,6 1,3 30, ,8 7,5 2,6 31, ,4 6,4 5,0 34,8 Četrta zaporedna prasitev (masa 250 kg ob pripustu; 40 kg pridobi tekom brejosti) 0 28,6 3,6 0 32, ,5 3,3 0,7 33, ,3 2,9 1,3 34, ,1 2,5 2,6 36, ,1 5,0 39,1 Različni avtorji navajajo različne dnevne potrebe po hranljivih snoveh. Tako na primer Nemci (DLG-Futterwerttabellen - Schweine- 2014; preglednica 2) priporočajo, da bi naj mladice v nizki brejosti zaužile 31 MJ ME/dan in 14,1 g/dan lizina. Potrebe starih svinj pa so nekoliko višje in sicer 35 MJ ME/dan in 14,6 g lizina/dan. Potrebe se v pozni brejosti povečajo na 39 MJ ME/dan za mladice in 20,1 g lizina na dan ter 43 MJ ME/dan in 20,4 g lizina/dan za svinje v višjih zaporednih prasitvah. Preglednica 2: Dnevne potrebe po energiji in lizinu za breje svinje (DLG-Futterwerttabellen - Schweine- 2014) Dolžina brejosti MJ ME/dan 1) Pcv Lizin g/dan Lizin g/dan 2) (dni) Mladice Svinje Mladice Svinje Mladice Svinje ,3 11,7 14,1 14, ,1 16,3 20,1 20,4 1 Predpostavka, da svinja v laktaciji shujša 15 kg; Pcp lizin = precekalno prebavljivi lizin
7 Potrebe po hranljivih snoveh se povečujejo tudi v laktaciji (preglednica 3) in so odvisne tudi od števila pujskov v gnezdu. Prvesnice bi naj dobile od 66 MJ ME, če je v gnezdu do 10 pujskov, do 90 MJ ME na dan, če imajo od 13 do 14 pujskov v gnezdu. Stare svinje potrebujejo nekoliko več, in sicer od 70 do 95 MJ ME na dan, odvisno od velikosti gnezda. Prav tako moramo upoštevati tudi povečane potrebe po lizinu, ki bi ga morale prvesnice dobiti od 38 do 56 g na dan in stare svinje od 45 do 66 g na dan. Preglednica 3: Potrebe po energiji in lizinu za svinje v laktaciji (DLG-Futterwerttabellen - Schweine- 2014) Število pujskov Dodatna krma MJ ME/dan 1) Lizin g/dan 1) kg/dan Mladice Svinje Mladice Svinje , Predpostavka, da svinja v laktaciji shujša 15 kg Kondicija svinj na vzorcu slovenskih kmetij Oceno kondicije in meritve debeline hrbtne slanine smo zvajali na šestih kmetijah na območju KGZS Zavoda Ptuj v obdobju od januarja do septembra Merjene živali so pripadale pasmi slovenski landrace - linija 11 (75 živali), hibridu 12 (križanke med svinjami pasme slovenski landrace - linija 11in merjasci pasme slovenski veliki beli prašič, 95 živali), medtem ko je bilo šest svinj neznanega genotipa. Svinjam smo ob prasitvi, odstavitvi in pregledu na brejost izmerili debelino slanine in istočasno ocenili kondicijo s pomočjo skale za ocenjevanje kondicije po Coffey in sod. (1999). Za merjenje debeline hrbtne slanine (DS) smo uporabili instrumenta Renco Lean- Meater in Agroscan A16. Ultrazvočni instrument Renco Lean-Meater se sicer rutinsko uporablja v preizkusu mladic in merjascev v pogojih reje, instrument Agroscan A16 pa je prvenstveno namenjen pregledu na brejost, ima pa tudi možnost za merjenje debeline hrbtne slanine. Z obema instrumentoma sta DS merili dve osebi na istih mestih. Instrument Renco DS prikazuje na 1 mm natančno, medtem ko instrument Agroscan na 0,1 mm.
8 Mesta meritve DS so bila pri svinjah ista kot v preizkusu mladic in merjascev v pogojih reje. Žival mora pri merjenju DS stati na ravni podlagi. Za boljši kontakt smo uporabili gel. Meritve smo opravili na treh mestih, pri čemer te meritve veljajo kot ponovitve v skladu z Rejskim programom za prašiče SloHibrid (Kovač in Malovrh, 2012): za zadnjim rebrom 2 cm stran od trnov hrbtenice (DS1), 2 cm proti glavi (DS2) ter 8 cm vstran (stranska slanina, DS3). Iz meritev za DS1, DS2 in DS3 smo izračunali povprečno vrednost (DSp), kot se to izvaja pri pripravi podatkov za rutinsko napovedovanje plemenskih vrednosti iz preizkusa mladic in merjascev. Slika 6: Ocenjene srednje vrednosti za kondicijo in debelino slanine ob prasitvi, odstavitvi in pregledu na brejost Kondicija se je tekom reprodukcijskega ciklusa spreminjala. Razlike v kondiciji med posameznimi dogodki so značilne (slika 6). Ocena za kondicijo se je od prasitve do odstavitve zmanjšala za -0,89±0,05 točke. Kondicija ob pregledu na brejost je bila za -0,37±0,05 točke manjša kot ob prasitvi. Od odstavitve do pregleda na brejost se je ocena kondicije popravila za 0,51±0,04 točke. Podobno, kot se je spreminjala ocena za kondicijo med dogodki, se je spreminjala tudi debelina slanine, izmerjena z instrumentoma Renco in Agroscan (slika 6; skala na desni osi). Debelina slanine ob prasitvi, izmerjena z instrumentom Renco, je bila 19,8 mm in pa 20,5 mm z instrumentom Agroscan. Izmerjena slanina ob odstavitvi z instrumentom Renco je bila 14,4 mm in z instrumentom Agroscan 15,1 mm. Ob pregledu na brejost je bila izmerjena debelina slanine z instrumentoma Renco 16,5 mm ter z instrumentom Agroscan 17,2 mm.
9 Debelina hrbtne slanine, izmerjena z instrumentom Renco, se je od prasitve do odstavitve zmanjšala za -5,36±0,41 mm (slika 6), med prasitvijo in pregledom na brejost pa je bila razlika -3,26±0,43 mm. Razlika med debelino hrbtne slanine ob odstavitvi in med pregledom na brejost je bila 2,11±0,35 mm. Nekoliko večje razlike so bile pri meritvah, opravljenih z instrumentom Agroscan. Debelina hrbtne slanine se je od prasitve do odstavitve zmanjšala za -5,40±0,38 mm ter od odstavitve do ponovnega pregled na brejost povečala za 2,12±0,34 mm. Tako je bila slanina ob pregledu na brejost še vedno tanjša za -3,28±0,41 mm kot ob prasitvi. Podkožno maščobno tkivo je kot zaloga energije pomembna za reprodukcijo svinje. Za rejce, ki nimajo instrumenta za merjenje DS pri starih svinjah, smo pripravili regresijske enačbe za napovedovanje DS na podlagi ocene kondicije (preglednica 5; slika 7). Preglednica 4: Napovedne enačbe za debelino slanine in kondicijo (p-vrednost <0,0001) Dogodek Lastnost (y) Neodvisna sprem. Enačba RSD (x) Prasitev DS-R Kondicija y=1,20+5,37*x 4,50 mm Kondicija DS-R y=1,82+0,08*x 0,56 točke Odstavitev DS-R Kondicija y=4,35+3,94*x 3,64 mm Kondicija DS-R y=1,22+0,09*x 0,56 točke Pregled na DS-R Kondicija y=-0,67+5,57*x 3,58 mm brejost Kondicija DS-R y=1,47+0,10*x 0,48 točke DS-R debelina slanine merjena z instrumentom Renco; RSD - standardni odklon za ostanek Pri spremembi ocene kondicije za eno točko, se je DS, izmerjena z instrumentom Renco ob prasitvi povečala za 5,4 mm, DS ob odstavitvi za 3,9 mm ter ob pregledu na brejost za 5,6 mm (preglednica 4). Pri spremembi DS za 1 mm ob prasitvi se kondicija spremeni za 0,08 točke. Podobni so bili tudi regresijski koeficienti pri kondiciji ob odstavitvi in pregledu na brejost. Rejci bodo lahko na podlagi kondicije ocenili debelino slanine pri svojih živalih (slika 7). Če je ocena za kondicijo večja za eno točko, je debelina slanine večja za 5,4 mm pri prasitvi, za 3,9 mm ob odstavitvi ter za 5,6 mm ob pregledu na brejost.
10 Slika 7: Povezava med kondicijo in debelino hrbtne slanine ob odstavitvi Uravnavanje prehrane plemenskih svinj tekom reprodukcijskega ciklusa Svinja s telesno maso 120 kg je sposobna zaužiti 5 kg krme s 70 % prebavljivostjo in 11 kg pri masi 250 kg (Kyriazakis in Whittemore, 2006: 428). Svinja lahko mobilizira tudi od 25 do 30 kg telesnih beljakovin, da ohranja produkcijo mleka. Pozorni moramo biti na prvesnice, saj te praviloma v pri laktaciji lahko bolj shujšajo ker je njihova konzumacijska sposobnost manjša in v tem času še rastejo (Scharlach, 2001). Vendar pa ima prekomerno črpanje telesnih rezerv v obliki beljakovin hujše posledice na plodnost kot črpanje maščobe (King, 1987). Pri svinjah, ki v času laktacije preveč shujšajo pogosteje prihaja do plodnostnih motenj. Uporaba popolnih krmnih mešanic Poznavanje prehranskih potreb je osnova za pripravo dnevnih krmnih obrokov in krmljenje plemenskih svinj. Nizko breje plemenske svinje krmimo s 2,0 do 2,4 kg popolne krmne mešanice na dan in pri tem upoštevamo kondicijo posamezne svinje. Svinjam v pripustišču popravimo kondicijo in jih pripravimo na skupinsko rejo. Visoko breje plemenske svinje krmimo s 3,0 do 4, kg popolne krmne mešanice na dan. V času visoke brejosti povečana količina krme ne povzroči zamastitve ampak poskrbi za boljšo rast plodov in tkiva mlečne žleze ter s tem pripravo svinje na laktacijo.
11 Plemenske svinje 3 do 4 dni pred prasitvijo krmimo s 2,0 do 2,5 kg krme na dan. Na ta način bo svinja ob prasitvi imela manj polna prebavila, kar olajša prasitev, preprečuje zaprtje ter nepotrebna vnetja prebavil in vimena svinj po prasitvi. Plemenske svinje po prasitvi prvi dan krmimo s 2,0 kg krme na svinjo, v naslednjih petih dneh pa povečujemo po 0,5 kg krme na dan. Od 5. dne po prasitvi krmimo plemenske svinje po volji. Osnova je 2,5 kg za vzdrževalne potrebe svinje ter 0,7 kg na vsakega pujska v gnezdu. Na ta način skrbimo, da svinje ne zgubijo preveč na telesni kondiciji. Potrebno je večkratno krmljenje, dobra oskrba z vodo in primerna temperatura v prasilišču, ki je pod 20 C, da stimulira ješčnost svinj. Plemenske svinje v času po odstavitvi krmimo s 3,0 kg krme na dan, svinjam, ki so po laktaciji izčrpane, je priporočljivo, da obrok povečamo, da popravimo kondicijo in tako vplivamo na obrejitev in na velikost naslednjega gnezda. Kakovost krme je za plemenske svinje zelo pomembna. V času brejosti naj vsebuje popolna krmna mešanica 13,0 MJ prebavljive energije in 5,5 do 6,0 g lizina na 1 kg krme in v času laktacije 14,0 do 14,5 MJ prebavljive energije in 9,0 do10,0 g lizina na 1 kg krme Na ta način se približamo potrebam plemenskih svinj po hranljivih snoveh. Krmljenje svinj z doma pridelano krmo (dokup beljakovinskih komponent) Krmljenje plemenskih svinj v kmečkih rejah z lastno osnovno krmo in dokupom beljakovinskih komponent in kakovostnimi mineralno vitaminskimi dodatki, obogatenimi s aminokislinami. V tabeli 6 so navedene okvirne količine. Pri nizko brejih plemenskih svinjah je priporočljivo vključevanje kakovostne voluminozne krme, da se živali najedo do sitega, s čimer preprečujemo tako stres kot zamastitev. Tabela 6: Dnevna količina krme za nizko breje, visoko breje in doječe plemenske svinje Komponenta (v kg/ dan) Nizko breje svinje Visoko breje svinje Doječe svinje Siliran koruzni zdrob 2,0 2,5 4,0 Pšenični otrobi 0,2 0,2 0,5 Ječmen 0,2 0,2 2,0 Sojine tropine 0,2 0,3 0,6 MVD 0,03 0,04 0,06 MVD mineralno vitaminski dodatek
12 Zaključki Rejcem priporočamo uvedbo tako ocenjevanja kondicije kot tudi sinhronizacije odstavitev med redna rejska opravila. S spremljanjem kondicije lahko tekom reprodukcijskega ciklusa prilagajamo krmljenje, krmni obrok pravočasno povečamo ali zmanjšamo glede na oceno kondicije. Sinhronizacija odstavitev rejcu olajša delo v toliko, da vseh rejskih opravil ne počne prav vsak dan, temveč le na določene dneve, in to za večjo skupino živali naenkrat. Da panoga ponovno zaživi, pa morajo, rejci, organizatorji proizvodnje in strokovnjaki s področja selekcije in prehrane strniti vrste ter sebi in panogi povrniti ugled. Da se število prašičev v Sloveniji vrne na stalež izpred desetletja pa je potrebno dati večji poudarek reji plemenskih svinj. Svinje morajo biti v primerni kondiciji, saj le svinje v primerni kondiciji dajejo dobre proizvodne rezultate. Viri Christiansen J.P The basic of pig production. 2nd edition. Aarhus, Knowledge Center for Agriculture Landbrugsforlaget: 216 str. Close W.H., Cole D.J.A Nutrition of sows and boars. Nottingham, Nottingham University Press: 377 str. Coffey R.D., Parker G.R., Laurent K.M Assessing sow body condition. University of Kentucky, College of Agriculture, Cooperative extension service: ASC-158 DLG Futterwertabellen - Schweine Frankfurt am Main. DLG-Verlag, 71 str. Dourmad J.Y., Etienne M., Valancogne A., Dubois S., van Milgen J., Noblet J InraPorc: A model and decision support tool for the nutrition of sows. Animal Feed Science and Technology, 143: King R.H Nutritional anoestrus in young sows. Pig News and Information, 8: Kovač M., Malovrh Š Rejski program za prašiče SloHibrid. Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 394 str. (13. nov. 2015) Krogh K.D., Pedersen K.S., Nielsen J.P., Kaiser M., Stege H Body condition in Danish sows, in the lactations period. Landbrugets.
13 (15. mar. 2015) Kyriazakis I., Whittemore C.T Whittemore's Science and Practicle of Pig Production. 3rd edition. Blackwell Publishing, Oxford: 704 str. Scharlach W Improving reproduction through nutrition. Spesfeed. (14. mar. 2015) Whittemore C.T The science and practice of pig production. London, Longman Scientific Technical: 661 str.
Pasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Spletno orodje \(KOKRA\) za ra\350unanje obrokov za krave molznice [Samo za branje] [Zdru\236ljivostni na\350in])
Spletno orodje (KOKRA) za računanje obrokov za krave molznice Drago BABNIK, Jože VERBIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Janez JERETINA, Janez JENKO, Tomaž PERPAR, Boris IVANOVIČ Interaktivni spletni program za načrtovanje
Prikaži večod_la_nuk.eps
Poglavje 1 Pietrain Karmen Ložar 1, Irena Ule 1, Špela Malovrh 1, Milena Kovač 1,2 1.1 Pregled rej V poročilo je vključena populacija pasme pietrain (44). Status smo konec leta 2005 podelili dvema vzrejnima
Prikaži večMicrosoft Word - mlecnost_koze_2018_final.doc
Oddelek za zootehniko Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Slovenija telefon: 01 320 38 47 fax: 01 724 10 05 www.bf.uni-lj.si Druga priznana organizacija pri reji drobnice MLEČNOST KOZ V KONTROLIRANIH TROPIH
Prikaži večRejski program za prašiče Milena Kovač
Rejski program za prašiče Milena Kovač Selekcijski program Opis sistema proizvodnje Postavitev selekcijskih ciljev Izbira pasem in selekcijske piramide ( w ) Izračun parametrov populacije in ekonomskih
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večTehnološka kakovost prašičjega mesa za predelavo v izdelke višje kakovosti
CRP V4-1417 Delavnica s predavanji:»pitanje prašičev na višje teže in predelava v izdelke višje kakovosti«ekološka prašičereja Slika: M. ŠKRLEP Dejan ŠKORJANC, Maja PREVOLNIK POVŠE in Maksimiljan BRUS
Prikaži večNa podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja
Prikaži večFunkcionalni hlevi: vzreja in pitanje
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši
Prikaži večŠtevilka:
OSNUTEK 5. 11. 2015 Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o ukrepu Dobrobit
Prikaži večBiometrija 1 Poglavje 1 PORAZDELITVE NAKLJUČNIH SPREMENLJIVK Porazdelitve nam predstavljajo pogostnost posameznih vrednosti. Predstavimo jih lahko s š
Biometrija 1 Poglavje 1 PORAZDELITVE NAKLJUČNIH SPREMENLJIVK Porazdelitve nam predstavljajo pogostnost posameznih vrednosti. Predstavimo jih lahko s številom posameznih vrednosti (dogodkov) ali z deleži
Prikaži večMain14.dvi
Poglavje 8 Uporaba informacijskega sistema v praksi Janja Urankar 1,2, Sonja Vahen 1, Darja Čop Sedminek 1, Špela Malovrh 1, Milena Kovač 1 Izvleček Dosedanji centralni vnos podatkov želimo prenesti v
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Miha ŠTULAR VPLIV TELESNE KONDICIJE KRAV MOLZNIC PO TELITVI NA MLEČNOST, ZDRAVSTVENO STANJE IN TRAJANJE POPORODNEGA PREMORA DIPLOMSKO DELO
Prikaži večLaTeX slides
Model v matri ni obliki ena ba modela Milena Kova 13 november 2012 Biometrija 2012/13 1 Nomenklatura Skalarji: tako kot doslej, male tiskane, neodebeljene Vektorji: male tiskane, odebeljene rke (y) ali
Prikaži večKME-DEC SEZNAM VPRAŠANJ IN NAVODILA, KI VAM BODO V POMOČ PRI TELEFONSKEM ANKETIRANJU ZA LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE ŽIVINOREJE IN POSEJANIH POVRŠIN
KME-DEC SEZNAM VPRAŠANJ IN NAVODILA, KI VAM BODO V POMOČ PRI TELEFONSKEM ANKETIRANJU ZA LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE ŽIVINOREJE IN POSEJANIH POVRŠIN V JESENSKI SETVI, DECEMBER 2013 Namen statističnega
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 007-16/2016 Ljubljana,
Prikaži večNASLOV
Relacija oskrbovalec žival Ravnanje s prašiči Odnos do živali Oskrbovalec Obnašanje & ravnanje Hemsworth and Coleman (1998, 2011) Žival Stres Produktivnost Strah & dobrobit Špela Malovrh, Milena Kovač,
Prikaži večPoglavje 1 Izbor ustreznih hibridov za gospodarno rejo prašičev Milena Kovač 1,2, Špela Malovrh 1, Stanka Pavlin 1 Izvleček V prispevku želimo prikaza
Poglavje 1 Izbor ustreznih hibridov za gospodarno rejo prašičev Milena Kovač 1,2, Špela Malovrh 1, Stanka Pavlin 1 Izvleček V prispevku želimo prikazati sheme križanja ter kriterije za izbor pasem in hibridov.
Prikaži večMicrosoft Word - ZAKLJUČNO POROČILO-OBRAZEC HRANA_ _MS.docx
ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP)»ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI«2011 2020«I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega
Prikaži večUporabnost termovizije
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 86(3): 77-82, 2019 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uporabnost termovizije za blagor prašičev Igor Pušnik 1, Marina Štukelj 2 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Jože TURK ANALIZA NAČINOV REJE KRAV DOJILJ DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Breda GERJOLJ VZREJA TELIC IN PLODNOST KRAV NA KMETIJI GERJOLJ DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BREEDING OF HEIFERS AND THE
Prikaži večG01
visoka življenjska proizvodnja visoka vitalnost boljša plodnost mineralne krmne mešanice za uspešno prirejo mleka S specialnimi priporočili za različne sisteme krmljenja Stanje Vaše živine v dobrih rokah
Prikaži večOptimizacija krmnega obroka s pomočjo linearnega programa
MODEL ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH POTREB PREŽVEKOVALCEV IN OPTIMIRANJE KRMNIH OBROKOV Jaka Žgajnar*, Ajda Kermauner in Stane Kavčič Globalne spremembe močno vplivajo na upravljavske procese v kmetijstvu,
Prikaži večAvstrija ekskurzija
Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večMicrosoft Word - Biovarnost.doc
BIOVARNOST Dr. Marina Štukelj, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Inštitut za zdravstveno varstvo prašičev, Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana, e-mail: marina.stukelj@vf.uni-lj.si Pod pojmom
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večPoročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16
Poročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Emisije v
Prikaži večSIQHA Slovensko Združenje Quarter Konja, PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvod
PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvodne določbe Za zagotavljanje rejskega napredka se izvajajo ukrepi iz rejskih programov za pasme ameriški quarter konj, ameriški
Prikaži večLogar, A. in sod. Plodnost in mlečnost krav v čredah na območju Bohinja. Zb. Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika, 76(2000)2 htt
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/zbornik 119 Strokovni prispevek Professional paper PLODNOST IN MLEČNOST KRAV V ČREDAH NA OBMČJUO BOHINJA * Alojz LOGAR a), Andrej OREŠNIK b) in Milena KOVAČ c)
Prikaži večUradni list RS - 031/2019, Uredbeni del
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Anja HORVAT ANALIZA REZULTATOV MLEČNO PROFILNEGA TESTA NA OSNOVI TEDENSKO ODVZETIH BAZENSKIH VZORCEV MLEKA DIPLOMSKO DELO Univerzitetni
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.10.2018 C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 22.10.2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večQ1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA
Q1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA 49 93 53% 93 53% 49 53% Q1b NE 7 93 8% 93 8% 7 8% Q1c
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večZDRAVSTVO PREHRANA IN DIETETIKA Manica Radivo Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši, kot verjameš; in bistrejši, kot misliš. Uvajanje novih izobraževal
ZDRAVSTVO PREHRANA IN DIETETIKA Manica Radivo Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši, kot verjameš; in bistrejši, kot misliš. Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Etološki-seminar-2010-Dobro pocutje.ppt
Pomen zagotavljanja dobrega počutja domačih živali prof. dr. Ivan ŠTUHEC Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko 1230 DOMŽALE Kaj je dobro počutje živali? Angleška besedna zveza
Prikaži večTVEGANJE MIKOTOKSINOV ŠIROKO-SPEKTRNI VEZALEC TOKSINOV DIAGNOSTIČNA ORODJA TEHNIČNA PODPORA
TVEGANJE MIKOTOKSINOV ŠIROKO-SPEKTRNI VEZALEC TOKSINOV DIAGNOSTIČNA ORODJA TEHNIČNA PODPORA www.olmix.com TVEGANJE MIKOTOKSINOV Mikotoksini so strupene kemične molekule, ki jih proizvajajo glive. Odporne
Prikaži večREZULTATI KONTROLE PRIREJE MLEKA IN MESA Slovenija 2017 Results of Dairy and Beef Recording Slovenia 2017 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Druga priznana
REZULTATI KONTROLE PRIREJE MLEKA IN MESA Slovenija 2017 Results of Dairy and Beef Recording Slovenia 2017 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Druga priznana organizacija v govedoreji Hacquetova ulica 17, Ljubljana
Prikaži več(Igor Pravst [Združljivostni način])
Kongresni center Brdo, 17. oktober 2017 2. nacionalna konferenca o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje NACIONALNI PORTAL O HRANI IN PREHRANI WWW.PREHRANA.SI PROF. DR. IGOR PRAVST INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO
Prikaži večMicrosoft Word - AGRA_2017_zaključno porocilo_ avtohtone_pasme.docx
Ozaveščanje javnosti o slovenskih avtohtonih pasmah domačih živali in njihovi uporabni vrednosti prispeva k njihovemu ohranjanju Na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni AGRA 2017,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Ervin LEBAR VPLIV LASTNOSTI NOG NA GOSPODARNOST PRIREJE MLEKA PRI LISASTI PASMI GOVED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij EFFECT
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Bojana POROČNIK TRENDI V GOVEDOREJI NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE RADLJE OB DRAVI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij TRENDS IN CATTLE PRODUCTION
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Metod JAGODIC OBDOBJE OD PRESUŠITVE DO PONOVNE OBREJITVE KRAV MOLZNIC Z VIDIKA PRIREJE MLEKA IN ZDRAVJA ŽIVALI DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski
Prikaži večKmetijski inštitut Slovenije Druga priznana organizacija v govedoreji Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana DELOVNI KATALOG BIKOV črno-bele pasme za leto 2
Kmetijski inštitut Slovenije Drua priznana oranizacija v ovedoreji Hacquetova 1, -1000 Ljubljana DELOVNI KATALOG BIKOV črno-bele pasme za leto 201 Ljubljana, junij 201 Delovni katalo smo pripravili: ma.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večPriloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 I
Priloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / 3. 2. 2017 / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 Ime in priimek kandidata: Datum rojstva kandidata: Vrsta
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večRaziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:
Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večTekaški program in vaje za prijeten 10 km tek
Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večOPOMNIK
OPOMNIK Za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti za potrebe postopka revidiranja OCENA VREDNOSTI NEPREMIČN ZA POTREBE RAČUNOVODSKEGA POROČANJA OPOZORILO Pregled poročila o oceni vrednosti
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Sašo KOSTRIC POSTAVITEV ARK KMETIJ V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. s
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Sašo KOSTRIC POSTAVITEV ARK KMETIJ V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večPRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, s
PRILOGA II OSNOVNA SESTAVA NADALJEVALNIH FORMUL ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti, določene v Prilogi, se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večasist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra
4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski program je osnovan na individualni obravnavi posameznika in namenjen vsem ki se spopadajo z izgorelostjo, vsem ki bi
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Andrej JEZERNIK OCENA INVESTICIJE V IZGRADNJO HLEVA ZA KRAVE MOLZNICE ŠTUDIJA PRIMERA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA
Prikaži večPosvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu
Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,
Prikaži večPRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno
PRILOGA I OSNOVNA SESTAVA ZAČETNIH FORMUL ZA DOJENČKE, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILIH PROIZVAJALCA Vrednosti določene v tej prilogi se nanašajo na končno pripravljeni obrok, ki se kot tak daje v promet ali
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večPred nočno izmeno grem spat v trajanju:
Vpliv nočnega dela na počutje in zdravje zaposlenih v DARS in v policiji Helena Pleslič Srečanje promotorjev zdravja Slovenije 9. december 2016 Cirkadiani ritem pri človeku 00.00 (polnoč) 2.00 najgloblji
Prikaži večUradni list RS - 27/2000, Uradne objave
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 27 Ljubljana, torek 28. 3. 2000 Cena 1400 SIT ISSN 1318-0576 Leto X PREDSEDNIK REPUBLIKE 1247. Ukaz
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večZasnova diplomske naloge
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Blaž ŠTRANCAR ANALIZA KMETOVANJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večNOVALIS
ŠVICARSKE HIBRIDNE IN SORTNE TM, TDM IN DTM Slovenski trg oskrbujemo z: KWS hibridi semenske koruze, prezimno oljno ogrščico, krmni sirek, sončnicami OH Semenskimi TM, TDM in DTM Predstavitev podjetja
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večMicrosoft Word - si-52 Stevilo zivine doc
14. FEBRUAR 2005 14 FEBRUARY 2005 št./no 52 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO AGRICULTURE AND FISHING ŠTEVILO ŽIVINE, SLOVENIJA, 1. 12. 2004 LIVESTOCK NUMBER, SLOVENIA, 1. 12. 2004 št./no 8 ZAČASNI PODATKI PROVISIONAL
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večbiki_2008a.p65
PRIZNANI REJSKI ORGANIZACIJI V GOVEDOREJI DRUGE PRIZNANE ORGANIZACIJE V GOVEDOREJI ODOBRENE ORGANIZACIJE V GOVEDOREJI KATALOG BIKOV RJAVE, LISASTE, ^RNO-BELE, CIKASTE IN MESNIH PASEM ZA OSEMENJEVANJE V
Prikaži večMicrosoft Word - PRzjn-2.doc
Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V
Prikaži več60 Uradni list Evropske unije SL 03/Zv R2316 L 289/4 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2316/98 z dne 26. ok
60 SL 03/Zv. 24 318R2316 L 28/4 URADNI LIST EVRPSKIH SKUPNSTI 28.10.18 UREDBA KMISIJE (ES) št. 2316/8 z dne 26. oktobra 18 o dovolitvi novih dodatkov in spremembi pogojev za dovolitev več dodatkov, ki
Prikaži večOŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0
OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 Kazalo poglavij 1. Uvod...2 2. Osnovno o astmi...3 Slika 1: Sapnica zdrave osebe in osebe, ki boleha za astmo...3
Prikaži več