Microsoft Word doc

Transkripcija

1 PP - PRIMERJALNI PREGLED TRAJANJE SODNIH PREISKAV Pripravila: Marjana Križaj Janez Blažič Številka naročila: 41/2013 Descriptor/Geslo: sodna preiskava/judicial inquiry Datum: Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2 I UVOD Slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP) predvideva sodno preiskavo, katere namen je, da se v njej zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bi bila njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Preiskava se opravi na zahtevo državnega tožilca, začne pa se na podlagi sklepa o preiskavi, ki ga izda preiskovalni sodnik. Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik preiskavo konča, ko spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno. Če preiskava ni končana v šestih mesecih, mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodišča, zakaj še ni končana. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se preiskava konča (185. člen ZKP). V tem pregledu bomo na željo naročnika prikazali morebitne omejitve trajanja sodne preiskave v primerljivih državah Evropske unije. Uvodoma je treba pojasniti, da številne države EU posebne sodne preiskave sploh ne poznajo ali pa o njej govorijo v smislu predkazenskega postopka, ki ga vodi državno tožilstvo, sodnik pa le bdi nad zakonitostjo postopka. Omeniti velja, da je nekaj držav s sicer primerljivim kazenskim sistemom sodno preiskavo ukinilo (Nemčija leta 1975, Italija leta 1988, Avstrija leta 2008 in Švica ter Hrvaška leta 2011), zato smo bili pri izboru prikazanih držav precej omejeni. Iz tega razloga smo dodali še prav kratek pregled omejitev trajanja preiskav, ki jih izvajajo državna tožilstva oz. policija v t.i. predobravnavni fazi (pre-trial). Podatke smo dobili iz zakonodaj posameznih držav, s spletnih strani Evropske komisije in EUROJUST ter z mreže ECPRD. Za dodatna pojasnila smo se v nekaterih primerih obrnili tudi na pristojne institucije - zlasti na pravosodna ministrstva zadevnih držav. II OMEJITEV TRAJANJA SODNE PREISKAVE V DRŽAVAH EU Belgija Sodna preiskava ima nalogo, da se odkrije storilec kaznivega dejanja in da se zberejo vsi dokazi. Vodi jo preiskovalni sodnik (juge d'instruction), ki je odgovoren za to, da se raziščejo dejstva, ki so osumljenemu v korist in v škodo. Skrbi za to, da so dokazi pridobljeni zakonito in da so dopustni. Lahko sam opravi dejanja, ki so v pristojnosti sodne policije ali pa zahteva policijsko pomoč. Odloča o prisilnih ukrepih in o ukrepih, ki posegajo v človekove svoboščine in pravice (preiskava stanovanja, odreditev pripora, itd), imenuje lahko tudi izvedence. Sodna preiskava se začne na zahtevo državnega tožilca ali oškodovanca. Ko preiskovalni sodnik meni, da je zadeva dovolj raziskana, spis pošlje pristojnemu kraljevemu tožilcu (procureur du Roi). Preiskovalni sodniki delujejo pri prvostopnih sodiščih (le tribunal de première instance) - teh je trenutno 27 - za vsako sodno okrožje po eden (povzeto po spletni strani: Le tribunal de première instance de Bruxelles). Zakon ne omejuje trajanja sodne preiskave, pač pa vsebuje mehanizme, ki naj zagotovijo, da le-ta ne traja predolgo in da je spoštovana pravica do poštenega sojenja. Nad zakonitostjo sodne preiskave bdi tričlanski senat pri apelacijskih sodiščih (la chambre des mises en accusation), ki nadzoruje potek preiskave, saj lahko zahteva 2

3 poročilo o stanju zadeve, v določenih primerih pa jo lahko tudi prevzame oz. dodeli drugemu sodniku. Zakon o kazenskem postopku (Code d'instruction criminelle) v 136. členu določa, da se lahko osumljeni in oškodovanec obrneta na omenjeni tričlanski senat, če preiskava ni končana v enem letu. Ta senat mora o zahtevi odločiti s pisnim sklepom, ki ga pošlje državnemu tožilcu, pritožniku in zaslišani stranki. Kdor je tovrstno pritožbo vložil, je ne more ponoviti prej kot v šestih mesecih. Podobno morajo prvostopni državni tožilci (procureur du Roi) poročati generalnim državnim tožilcem (procureur-général), ki delujejo pri vsakem apelacijskem oz. višjem sodišču, o zadevah, v katerih ni odločeno o pregonu oz. obtožnem aktu v enem letu. Generalni državni tožilec lahko zaradi pravilnega poteka preiskave, zakonitosti in pravilnosti postopka od tričlanskega senata zahteva katerakoli dejanja, ki se mu zdijo potrebna (136bis. člen Code d'instruction criminelle). Podobno velja v zadevah, v katerih je odrejen pripor: če preiskava ni končana v 6 mesecih, se o tem obvesti ta senat (Povzeto po Code d'instruction criminelle in po dopisu belgijskega pravosodnega ministrstva). Francija Med redkimi državami, kjer sodno preiskavo poznajo, je tudi Francija. Sodna preiskava je obvezna le za najhujšo vrsto kaznivih dejanj (zločine 1 ), za katere je zagrožena kazen nad 10 let zapora. V drugih primerih se državni tožilec sam odloči, ali bo preiskavo zahteval ali ne. Sodno preiskavo opravlja preiskovalni sodnik (juge d'instruction) na zahtevo državnega tožilca. Preiskovalni sodnik zbira dokaze o obstoju kaznivega dejanja, o storilcih in o okoliščinah, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno. V ta namen zasliši osumljenega, priče, naroča ekspertize, zahteva telefonske prisluhe - vse, za kar meni, da bo prispevalo k ugotovitvi dejanskega stanja (povzeto po European e- Justice Portal in po Portalu Service-Public). Po preteku 18 mesecev v primeru hujših kaznivih dejanj in 1 leta v primeru lažjih kaznivih dejanj oz. po preteku 4 mesecev od zadnjega preiskovalnega dejanja imajo osumljeni in določene priče (t.i. témoin assisté) ter oškodovanec pravico zahtevati od preiskovalnega sodnika, da preiskavo zaključi. Slednji mora o tem odločiti v enem mesecu, sicer lahko omenjeni o tem obvestijo predsednika preiskovalnega senata 2 (la chambre de l'instruction). Če preiskovalni sodnik s sklepom obrazloži, da je treba preiskavo nadaljevati, lahko navedeni v roku 6 mesecev podajo ponovno zahtevo, da se preiskava konča (175-1 člen Code de procédure pénale, v nad: CPP). Zakon pa še določa, da mora biti preiskava končana v razumnem roku glede na resnost obtožb zoper osumljenega, zahtevnost potrebnih preiskovalnih dejanj in glede na pravice do obrambe. Če preiskava ni končana v 2 letih, mora preiskovalni sodnik 1 V Franciji se kazniva ravnanja delijo na tri stopnje oz. vrste: - kazniva dejanja oz. zločine (crimes), gre za najhujše kršitve (umor, posilstvo, genocid itd), predpisana kazen je zapor nad 10 let, - lažja kazniva dejanja (délits), za katera je predpisana denarna kazen nad 3750 EUR ali zaporna kazen do 10 let in na - prekrške (contraventions), za katere se praviloma izreče denarna kazen. 2 Gre za tričlanski senat, ki predvsem obravnava pritožbe na odločitve, sprejete v preiskavi na prvi stopnji. Chambre de l'instruction deluje pri apelacijskih sodiščih. 3

4 izdati sklep, v katerem glede na navedene kriterije obrazloži, zakaj preiskava traja tako dolgo, zakaj jo je treba nadaljevati in kdaj je predvideno, da bo končana. Sklep se predloži predsedniku preiskovalnega senata, ki lahko odredi, da zadevo prevzame ta senat ali drugi preiskovalni sodnik. Sicer pa mora preiskovalni sodnik v nadaljevanju preiskave tak sklep izdajati vsakih 6 mesecev (člen CPP). CPP pa še omogoča, da predsednik sodišča v resnih in kompleksnih zadevah preiskovalnemu sodniku, ki je zadolžen za zadevo in ki jo tudi koordinira, na začetku preiskave ali kasneje v pomoč dodeli še enega ali več preiskovalnih sodnikov. Državni tožilec pa lahko od predsednika sodišča zahteva, da zamenja preiskovalnega sodnika, če je to treba zaradi boljšega poteka postopka. Grčija Iz odgovora grškega parlamenta izhaja, da od trenutka, ko državni tožilec izve za kaznivo dejanje, v zakonodaji obstaja več rokov, vendar pa noben od njih ni tak, da bi bila v primeru njegove prekoračitve predvidena kaka sankcija. Prvi rok, določen v tretjem odstavku 31. člena Zakonika o kazenskem postopku, 3 znaša tri mesece; gre za dovoljen rok od trenutka, ko tožilec izve za kaznivo dejanje, pa do takrat, ko sproži postopek; gre za fazo predhodne preiskave oziroma preučitve (preliminary inquiry), ki jo opravi tožilec sam. V izjemnih primerih se lahko ta rok podaljša še za tri mesece, lahko pa se podaljša tudi za več mesecev, če tožilec utemeljeno oceni, da je to potrebno in s tem v zvezi izda obrazložen akt (deloma povzeto po spletnih straneh E- justice in po Eurojustice). Skrajšana preiskava (summary investigation) 4 ne sme presegati treh mesecev. Glede na naravo zadeve se lahko ta rok podaljša za tri mesece, lahko pa tudi za več mesecev, če tožilec pri pritožbenem sodišču utemeljeno smatra to za potrebno in s tem v zvezi izda obrazložen akt (četrti odstavek 243. člena Zakonika o kazenskem postopku). Navadna (sodna) preiskava, ki jo opravlja preiskovalni sodnik, ne sme presegati osmih mesecev; če Sodni svet (Judiciary Council) odredi dodatno preiskavo, se lahko podaljša še za dva meseca. V izjemnih primerih se oba tako določena roka lahko podaljšata še za dva meseca, o čemer Sodni svet izda obrazložen akt. 5 Glede na naravo primera ali dejanja sme trajati podaljšanje razumno obdobje (četrti odstavek 248. člena Zakonika o kazenskem postopku). V večjih mestih so dopuščena še daljša obdobja podaljšanja trajanja preiskave. V skladu z določbo posebnega zakona 6, ki se nanaša na zelo pomembne zadeve in na hujša kazniva dejanja, ki jih storijo ministri, poslanci, direktorji državnih podjetij ali 3 ΚΩ ΙΚΑΣ ΠΟΙΝΙΚΗΣ ΙΚΟΝΟΜΙΑΣ, spletna stran. 4 Skrajšana preiskava se opravi v primeru prekrškov ter kadar je storilec zaloten pri storitvi dejanja ali kadar bi odlašanje lahko povzročilo neposredno tveganje (npr. izbrisa odtisov obuval ali prstnih odtisov itd.). Je v pristojnosti posebnih preiskovalcev, med katerimi so sodniki, policijski preiskovalci in tudi nekateri drugi specializirani uradniki (povzeto po spletnih straneh E- justice in Eurojustice). 5 Iz portala E-justice in tudi iz originalnega zakona s pomočjo orodja za prevajanje pa je mogoče razbrati, da lahko navadna preiskava skupaj traja največ 18 mesecev, dodatna preiskava pa največ 5 mesecev. 6 Law 4022/

5 voljeni funkcionarji, navadna preiskava ne sme presegati štirih mesecev, z možnostjo podaljšanja za dva meseca po obrazloženem aktu Sodnega sveta. Luksemburg Luksemburg spada med države, ki še poznajo sodno preiskavo oz. predhodno preiskavo (l'instruction préparatoire), v kateri je osrednji akter preiskovalni sodnik (juge d'instruction). Državni tožilec jo sproži v skladu z določbami Zakonika o kazenskem postopku 7 in je obvezna v primeru kaznivih dejanj oz. zločinov (crimes) ter fakultativna v primeru lažjih kaznivih dejanj (délits). Za izvedbo predhodne preiskave imenuje preiskovalnega sodnika, ki zbere in preveri vsa dejstva ter okoliščine, ki so za obtoženca obremenilni ali razbremenilni. Ko zaključi z delom, preda zadevo tožilcu, ki predlaga ustavitev postopka ali sojenje (delno povzeto po E-justice). Pri pregledu luksemburške zakonodaje in drugih virov ni bilo mogoče najti določb v zvezi z omejitvijo trajanja sodne preiskave oziroma roki za njeno izvedbo 8. Portugalska Zakonik o kazenskem postopku 9 iz leta 1987 določa, da preiskavo (inquérito) opravlja tožilstvo, preiskovalni sodnik (juiz de instrução) pa ima določene naloge v zvezi z varovanjem človekovih pravic (izdajanje odredb, dovoljenj...). Na zahtevo obdolženca ali oškodovanca pa lahko sledi še sodna preiskava (instrução), ki lahko privede do razveljavitve odločitve tožilstva o vložitvi obtožnice oziroma o odstopu od pregona. Preiskava, ki jo opravlja tožilstvo, je omejena na 8 mesecev, če pa je bila komu odvzeta ali omejena prostost, traja omejitev 6 mesecev. Osemmesečni rok za zaključek preiskave se lahko podaljša na 14, 16 ali 18 mesecev glede na naravo kršitve (terorizem, organiziran kriminal) ali glede na kompleksnost posamezne zadeve (če npr. obstaja veliko število obdolžencev). Iz enakih razlogov se lahko podaljša tudi šestmesečni rok za zaključek preiskave, in sicer na 8, 10 ali 12 mesecev (276. člen Zakonika o kazenskem postopku). Sodna preiskava je neke vrste sodni nadzor tožilskega dela v preiskavi in po njej se lahko opravljeno delo v preiskavi potrdi ali ovrže. Sestavljena je iz dveh faz: prva ni obvezna in je preiskava v strogem pomenu besede, ki jo opravlja preiskovalni sodnik ob pomoči policije, pri čemer lahko ponovno izvaja dokaze, ki so bili izvedeni v tožilski preiskavi, druga faza pa je obvezna in jo predstavlja nejavna obravnava. Sodna preiskava je omejena na 4 mesece, če je obdolženec na prostosti, če pa mu je bila odvzeta ali omejena prostost, je omejitev 2 meseca oziroma v primeru posebno hudih kaznivih dejanj 3 mesece (306. člen Zakonika o kazenskem postopku) (povzeto po Francoski Senat, spletna stran). Posebnih sankcij za prekoračitev navedenih rokov na Portugalskem ni. 7 Code d'instruction criminelle, spletna stran. 8 Na izrecno vprašanje, ki smo ga posredovali na luksemburško pravosodno ministrstvo po elektronski pošti, pa nismo dobili odgovora. 9 DL n.º 78/87, de 17 de Fevereiro, Código de processo penal. 5

6 Španija Španija ima sodno preiskavo, vendar pa v tej državi že dlje časa poskušajo izvesti reformo, po kateri naj bi bilo za njeno vodenje pristojno tožilstvo, pri čemer bi policija imela vodilno vlogo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Leta 2011 so bile dejansko predlagane spremembe Zakona o kazenskem postopku, 10 vendar pa še niso bile sprejete. Preiskavo (instrucción) lahko v rednem postopku (zagrožena kazen zapora nad 9 let) vodi in nadzoruje izključno preiskovalni sodnik (juez de instrucción), v skrajšanem postopku pa je lahko preiskovalna funkcija razdeljena med sodnika in tožilca. Obstajajo tudi nekatere specialne preiskave (Blažič in Križaj, 2012). Omejitve trajanja preiskave v Španiji ni, treba je paziti samo na splošne zastaralne roke za posamezna kazniva dejanja. 11 Obstaja sicer obveznost poročanja o razlogih, zakaj preiskava še ni zaključena (324. člen Zakona o kazenskem postopku), vendar roki niso predvideni, pa tudi sankcije ne. V zakonu so samo splošna napotila za to, da se dejanja v postopku odvijajo brez zastojev, ni pa posebej določenih rokov za končanje preiskave. III OMEJITEV TRAJANJA PREISKAVE V NEKATERIH DRŽAVAH EU Sodna preiskava na Hrvaškem je bila ukinjena junija Preiskavo vodi državni tožilec (državni odvjetnik). Obvezna je v primerih, ko je predpisan dolg zapor (20-40 let) in če obstaja sum, da je storilec storil dejanje v neprištevnosti. Opravi pa se lahko tudi, kadar je za kaznivo dejanje predpisan redni postopek. Namen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, potrebni za odločitev, da se vloži obtožnica ali da se postopek ustavi. Opravi se tudi, če je treba zbrati dokaze, za katere obstaja nevarnost, da se jih ne bo dalo izvesti na glavni obravnavi ali da bo to oteženo. Preiskavo mora državni tožilec končati v roku 6 mesecev, sicer mora višjega tožilca obvestiti o razlogih, zakaj ni končana. Višji tožilec mora ukreniti vse potrebno, da se preiskava konča. V zahtevnih zadevah lahko na obrazložen predlog državnega tožilca rok za izvedbo preiskave podaljša še za 6 mesecev oz. v posebno zahtevnih zadevah za 12 mesecev (povzeto po 230. členu Zakona o kaznenom postupku). Sodne preiskave, ki bi jo opravljal preiskovalni sodnik, ne poznajo tudi na Poljskem in na Madžarskem. Na Poljskem preiskavo v lažjih zadevah (t.i. inquiry) opravi policija pod nadzorom tožilca in mora biti končana v 2 mesecih. Tožilec lahko ta rok podaljša na 3 mesece, v določenih primerih pa za dlje. Vedno pa mora določiti dolžino podaljšanja. V težjih zadevah preiskavo (t.i investigation) opravlja državni tožilec, ki pa jo lahko v celoti ali delno prepusti policiji. Končana mora biti v 3 mesecih, lahko pa se jo podaljša za 1 leto, v zelo kompleksnih primerih pa celo za dlje, Tudi tukaj je treba točno določiti podaljšanje (povzeto po: European e-justice Portal). Na Madžarskem preiskavo opravlja državni tožilec ali policija, ki preiskujeta dejansko stanje kaznivega dejanja, zbirata dokaze in iščeta storilca. Ta dva organa zaslišujeta storilca, priče, pridobivata mnenja izvedencev itd. Preiskava mora biti končana v 2 mesecih, v upravičenih primerih pa se ta rok lahko podaljša na največ 2 leti od prvega zaslišanja (povzeto po: European e-justice Portal). 10 Ley de Enjuiciamiento Criminal, spletna stran Noticias Juridicas. 11 Povzeto po odgovorih španskega Senata (dne ) in Kongresa ( ). 6

7 IV ZAKLJUČEK Preiskava je namenjena odkrivanju storilca kaznivega dejanja in zbiranju dokazov o okoliščinah kaznivega dejanja. V tej prvi fazi postopka imajo najpomembnejšo vlogo policija in državno tožilstvo. Nekatere države pa poznajo tudi sodno preiskavo, ki jo opravlja preiskovalni sodnik. Med njimi je tudi Slovenija. V zadnjem času so številne države sodno preiskavo odpravile: npr. Nemčija, Italija, Avstrija in Švica ter Hrvaška. Med državami, kjer sodno preiskavo imajo, je tudi Belgija. Zakon o kazenskem postopku sicer preiskave ne omejuje neposredno, vendar pa vsebuje mehanizme, ki naj zagotovijo, da le-ta ne traja predolgo in da je spoštovana pravica do poštenega sojenja. Zakon tako določa, da se lahko osumljeni in oškodovanec obrneta na chambre des mises en accusation (to je poseben tričlanski senat pri apelacijskih sodiščih), če preiskava ni končana v enem letu. O zahtevi mora biti odločeno s pisnim sklepom, njen vložnik pa je ne more ponoviti prej kot v šestih mesecih. Prvostopni državni tožilci (procureur du Roi) pa morajo poročati generalnim državnim tožilcem (procureurgénéral), ki delujejo pri vsakem apelacijskem oz. višjem sodišču, o zadevah, v katerih ni odločeno o pregonu oz. obtožnem aktu v enem letu. Generalni državni tožilec lahko zaradi pravilnega poteka preiskave, zakonitosti in pravilnosti postopka od tričlanskega senata pri apelacijskih sodiščih zahteva katerakoli dejanja, ki se mu zdijo potrebna. Podobno velja v zadevah, v katerih je odrejen pripor: če preiskava ni končana v 6 mesecih, se o tem obvesti omenjeni senat. V Franciji imajo v sodni preiskavi po preteku 18 mesecev v primeru hujših kaznivih dejanj in 1 leta v primeru lažjih kaznivih dejanj oz. po preteku 4 mesecev od zadnjega preiskovalnega dejanja osumljeni in določene priče (t.i. témoin assisté) ter oškodovanec pravico zahtevati od preiskovalnega sodnika, da preiskavo zaključi. Slednji mora o tem odločiti v enem mesecu, sicer lahko omenjeni o tem obvestijo predsednika preiskovalnega senata (la chambre de l'instruction). Če preiskovalni sodnik s sklepom obrazloži, da je treba preiskavo nadaljevati, lahko navedeni v roku 6 mesecev podajo ponovno zahtevo, da se preiskava konča. Zakon pa še določa, da mora biti preiskava končana v razumnem roku glede na resnost obtožb zoper osumljenega, zahtevnost potrebnih preiskovalnih dejanj in glede na pravice do obrambe. Če preiskava ni končana v 2 letih, mora preiskovalni sodnik izdati sklep, v katerem glede na navedene kriterije obrazloži, zakaj preiskava traja tako dolgo, zakaj jo je treba nadaljevati in kdaj je predvideno, da bo končana. Sklep se predloži predsedniku preiskovalnega senata, ki lahko odredi, da zadevo prevzame ta senat ali drug preiskovalni sodnik. Sicer pa mora preiskovalni sodnik v nadaljevanju preiskave tak sklep izdajati vsakih 6 mesecev. Grčija ima sodno preiskavo in določeni so tudi roki za njen zaključek, vendar za njihovo prekoračitev niso predvidene sankcije. Glede na odgovor iz grškega parlamenta trajanje navadne preiskave ne sme presegati osmih mesecev, če pa Sodni svet odredi dodatno preiskavo, se lahko podaljša še za dva meseca. V izjemnih primerih se oba tako določena roka lahko podaljšata še za dva meseca, o čemer Sodni svet izda obrazložen akt. Po nekaterih drugih podatkih pa lahko navadna preiskava skupaj traja največ 18 mesecev, dodatna preiskava pa največ 5 mesecev. V večjih mestih so dopuščena še daljša obdobja podaljšanja trajanja preiskave. V skladu z določbo posebnega zakona, ki se nanaša na zelo pomembne zadeve in na hujša kazniva dejanja, ki jih storijo ministri, poslanci, direktorji državnih podjetij ali voljeni funkcionarji, navadna preiskava ne sme presegati štirih mesecev, z možnostjo podaljšanja za dva meseca po obrazloženem aktu Sodnega sveta. 7

8 Luksemburg tudi spada med države, ki še poznajo sodno preiskavo, ki se imenuje predhodna preiskava (l'instruction préparatoire) in v kateri je osrednji akter preiskovalni sodnik (juge d'instruction). Obvezna je v primeru kaznivih dejanj oz. zločinov (crimes) ter fakultativna v primeru lažjih kaznivih dejanj (délits). Za njeno izvedbo državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika. Rokov za zaključek preiskave nismo uspeli pridobiti, najverjetneje pa niti ne obstajajo. Zakonik o kazenskem postopku Portugalske določa, da preiskavo (inquérito) opravlja tožilstvo, preiskovalni sodnik (juiz de instrução) pa ima samo določene naloge v zvezi z varovanjem človekovih pravic (izdajanje odredb, dovoljenj...). Na zahtevo obdolženca ali oškodovanca pa lahko sledi še sodna preiskava (instrução), ki lahko privede do razveljavitve odločitve tožilstva o vložitvi obtožnice oziroma o odstopu od pregona. Obe preiskavi sta časovno omejeni. Sodna preiskava je sestavljena iz dveh faz: prva faza, ki je neobvezna, predstavlja preiskavo v strogem pomenu besede in jo opravlja preiskovalni sodnik ob pomoči policije, druga faza pa je obvezna in jo predstavlja nejavna obravnava. Sodna preskava je omejena na 4 mesece, če je obdolženec na prostosti, če pa mu je bila odvzeta ali omejena prostost, je omejitev 2 meseca oziroma v primeru posebno hudih kaznivih dejanj 3 mesece. Španija še pozna sodno preiskavo, vendar pa v tej državi že dlje časa poskušajo izvesti reformo, po kateri naj bi nadzor nad njo imelo tožilstvo. Preiskavo (instrucción) lahko v rednem postopku, ko je zagrožena kazen nad 9 let, vodi in nadzoruje izključno preiskovalni sodnik (juez de instrucción), v skrajšanem postopku pa je preiskovalna funkcija razdeljena med sodnika in tožilca. Omejitve trajanja preiskave v Španiji ni, treba je paziti samo na splošne zastaralne roke za posamezna kazniva dejanja. Med države, ki sodne preiskave ne poznajo, sodijo tudi Hrvaška, Madžarska in Poljska. Preiskavo opravlja policija ali državno tožilstvo. Na Hrvaškem jo mora državni tožilec končati v 6 mesecih, sicer mora višjega tožilca obvestiti, zakaj ni končana. Ta lahko v zahtevnih primerih na obrazložen predlog rok za preiskavo podaljša še za 6 oz. v posebno zahtevnih zadevah za 12 mesecev. Na Poljskem mora biti v lažjih zadevah policijska preiskava končana v 2 mesecih, a ta rok lahko državno tožilec podaljša na 3 mesece, v določenih primerih pa za dlje. V težjih zadevah preiskavo opravlja državni tožilec in jo mora končati v 3 mesecih, lahko pa se jo podaljša za 1 leto, v kompleksnih zadevah tudi za dlje. Podaljšanje je treba v vseh navedenih primerih časovno opredeliti. Na Madžarskem preiskavo opravljata policija in tožilstvo, končana mora biti v 2 mesecih, v upravičenih primerih pa se ta rok lahko podaljša na 2 leti od prvega zaslišanja. Pripravila: Marjana Križaj Janez Blažič 8

9 Viri in literatura: European e-justice Portal: spletna stran: Francoski senat: Étude de législation comparée n mars L'instruction des affaires pénales, spletna stran: Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/ /2013. Eurojustice, spletna stran: ECPRD, Request no. 520: Judicial Investigation, spletna stran: Belgija Le tribunal de première instance de Bruxelles, spletna stran zoek/001_frameset_onderzoek_rechter.htm (oktober 2013). Code d'instruction criminelle, spletna stran: (oktober 2013). Dopis belgijskega pravosodnega ministrstva z dne Francija Code de procédure pénale, spletna stran C1.tpdjo13v_3?cidTexte=LEGITEXT &dateTexte= (oktober 2013). Portal Service-Public.fr, spletna stran: Grčija E-justice, Greece 2 Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču: (oktober 2013). Eurojustice, poročilo za Grčijo: (oktober 2013). Odgovor iz grškega parlamenta z dne Zakonik o kazenskem postopku (ΚΩ ΙΚΑΣ ΠΟΙΝΙΚΗΣ ΙΚΟΝΟΜΙΑΣ): E%AE%CF%81%CE%B9%CE%BF/%CE%9A%CE%A9%CE%94%CE%99%CE%9A%CE%91 %CE%A3%CE%A0%CE%9F%CE%99%CE%9D%CE%99%CE%9A%CE%97%CE%A3%CE% 94%CE%99%CE%9A%CE%9F%CE%9D%CE%9F%CE%9C%CE%99%CE%91%CE%A3/tabi d (oktober 2013). Hrvaška Zakon o kaznenom postupku, spletna stran: Luksemburg Code d'instruction Criminelle: f E-justice, Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Luksemburg: 9

10 E-justice: 2 Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja - Luksemburg: Portugalska Francoski Senat: Étude de législation comparée n mars L'instruction des affaires pénales: Zakonik o kazenskem postopku DL n.º 78/87, de 17 de Fevereiro, Código de processo penal: Španija Blažič, J. in Križaj, M. (2012): Državna tožilstva; Raziskovalna naloga, št. 14/2012. Raziskovalni oddelek, Državni zbor Republike Slovenije. E-justice: 2 My rights during the investigation of a crime and before the case goes to court: E-justice: Rights of defendants in criminal proceedings - Spain: Odgovor španskega Senata z dne Odgovor Kongresa z dne Zakon o kazenskem postopku Real Decreto de 14 de septiembre de 1882, aprobatorio de la Ley de Enjuiciamiento Criminal: 10