UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBREMENJENOST MEDICINSKIH SESTER S KRČNIMI ŽILAMI (Diplomsko delo) Maribor, 2018 Melita Oros

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBREMENJENOST MEDICINSKIH SESTER S KRČNIMI ŽILAMI (Diplomsko delo) Maribor, 2018 Melita Oros

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBREMENJENOST MEDICINSKIH SESTER S KRČNIMI ŽILAMI (Diplomsko delo) Maribor, 2018 Melita Oros

4 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Doc. dr. Mateja Lorber

5 ZAHVALA V prvi vrsti bi se rada zahvalila moji mentorici Doc. dr. Mateji Lorber za potrpljenje, pomoč, strokovno vodenje in spodbudo pri pisanje diplomskega dela. Zahvala gre tudi eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji, da so mi omogočili izvedbo raziskave. Zahvaljujem se tudi vsej moji družini, še posebej sestri in možu, da sta popazila na mojo hčerkico in mi tako omogočila nekaj miru za pisanje diplomskega dela. Vsem se zahvaljujem za potrpljenje spodbudne besede in pomoč v kakršnokoli obliki.

6

7

8 POVZETEK Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno. Ključne besede: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost I

9 ABSTRACT Theoretical Background: Every second adult in the developed world has difficulties with varicose veins, which occur because of weakened vascular walls. The most common factors associated with the formation of varicose veins are: being of the female sex, long years of service a long working history, a genetic predisposition, lack of exercise, constipation, sitting and standing for more many hours, increased BMI. The purpose of the diploma work is to determine the prevalence of varicose veins in healthcare workers in one of the general hospitals in Slovenia. Research Methods: Descriptive method of work and quantitative research methodology were used. A survey was conducted using a survey questionnaire. Descriptive statistics were used. Results: 78 health workers participated in the study. The majority of respondents were aged between 31 and 40 years. Most respondents walk for more than 4 hours, sit less than 2 hours and stand for more than 4 hours of their working hours. 45% of respondents have an elevated BMI or are obese. Most women gave have given birth two or more times. 38% of respondents do not exercise enough. A little over a third of respondents have varicose veins. Only 12% of the surveyed wear compression stockings. Discussion and Conclusion: We found that more than a third of respondents have varicose veins, but among those who have not developed varicose veins, some already have a problem that indicates a predisposition to the formation of varicose veins. Keywords: varicose veins, healthcare workers, obesity, female sex, genetic predisposition II

10 KAZALO 1 UVOD NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen Cilji KRČNE ŽILE Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil Preprečevanje nastanka in napredovanja krčnih žil EMPIRIČNI DEL Raziskovalna vprašanja Metodologija raziskovanja Raziskovalne metode Raziskovalno okolje Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Etični vidik REZULTATI INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA SKLEP LITERATURA PRILOGE... 1 III

11 KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol anketirancev Graf 2: Starost anketirancev Graf 3:Delovna doba Graf 4: Izobrazba anketirancev Graf 5: Hoja med delovnim časom Graf 6: Sedenje med delovnim časom Graf 7: Stanje med delovnim časom Graf 8: ITM anketirancev Graf 9:Število porodov Graf 10: Jemanje hormonske kontracepcije Graf 11: Zadostna telesna aktivnost Graf 12: Zaprtost anketirancev Graf 13: Prisotnost krčnih žil v družini Graf 14: Prisotnost krčnih žil pri anketirancih Graf 15: Prisotni simptomi Graf 16: Zdravljenje zaradi varic Graf 17: Načini lajšanja težav Graf 18: Nošenje kompresijskih nogavic Graf 19: Spremembe ob nošenju kompresijskih nogavic IV

12 1 UVOD Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami. Številni jih podedujejo od svojih staršev. Bolezen še poslabša današnji način življenja, predvsem dolgotrajno stanje na istem mestu, dolgo sedenje (za računalnikom, delovnim strojem, v avtu, letalu), premalo hoje in pretirano gretje nog. (Planinšek Ručigaj, 2008) Krčne žile so razširjene, zapletene, podolgovate površinske žile, ki so po navadi vidne na nogah. Krčne žile imenovane tudi varice se kažejo najpogosteje na nogah, čeprav jih je mogoče najti tudi na drugih delih telesa. Najbolj pogosto so prikazane kot vozličasto vijugane žile tik pod površino kože. Poznamo tri vrste ven, to so površinske vene, ki so tik pod kožo, globoke vene, ki jih najdemo globoko v mišicah in tiste žile, ki te dve skupini povezujeta. Površinske vene so tiste žile, ki najpogosteje postanejo varikozne in te vene lahko vidimo tudi s prostim očesom ko se začnejo oblikovati varice (Fundakian, 2011). Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, starejše medicinske sestre, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM, stanje za več kot 4 ure in veliko nadur (Sharif Nia, Chan, Haghdoost, Soleimani, Beheshti, & Bahrami 2015). K tem rizičnim dejavnikom (Kontošić, Vukelić, Dreščik, Mesaroš-Kanjski, Materljan, & Jonjić, 2000) dodajajo še višjo življenjsko dobo in delovno mesto. Ziegler (2006) pa ugotavlja, da premalo gibanja, zaprtost, večurno stanje in sedenje ne štejejo kot najpomembnejši rizični dejavnik, štejejo pa jemanje kontracepcijskih tabletk in pogosto obiskovanje savne ter solarija. V Iranski raziskavi so sodelovale 203 medicinske sestre, od tega je 73,9 % imelo razvite krčne žile različnih stopenj (Sharif Nia, et al., 2015). Hrvaška raziskava je pokazala, da je izmed 1324 udeležencev v raziskavi imelo razvite krčne žile 28,3 % ljudi, od tega bistveno več žensk (34,6 %) kot moških (18,9 %). Prevalenca krčnih žil je bila znatno višja pri zaposlenih v gostinstvu (44,2 %) in trgovstvu (33,3 %) še posebej v primerjavi z 1

13 zaposlenimi v pisarnah (21,3 %) (Kontošić, et al., 2000). Danska raziskava je pokazala da se pri tisti, ki v službi ¾ svojega delovnega časa sedijo ali hodijo poveča možnost nastanka krčnih žil, pri ženskah za 22,6 % pri moških pa za 22,5 % (Tüchsen, Hannerz, Burr, & Krause, 2005). Ziegler (2006) je v raziskavi kjer je sodelovalo 209 udeležencev ugotovila da ima razvite krčne žile 31 % medicinskih sester in zdravnikov, 23 % zdravstvenih tehnikov in znanstvenikov ter 46 % čistilcev in ostalih delavcev. Leta 2015 so znanstveniki iz Šrilanke ugotovili da je približno 30,7 % izmed 114 medicinskih sester imelo boleče krčne žile v času anketiranja. Izmed vseh anketirancev pa je imelo 78 % medicinskih sester mišično-skeletne motnje (Madawala & Warnakulasuriya, 2015). V študiji ki so jo izvajali v Italiji so ugotavljali kako se venski tlak v spodnjih okončinah spreminja, če zdravstveni delavci nosijo kompresijske nogavice. Ugotovili so, da v kolikor zdravstveni delavci ne nosijo kompresijskih nogavic se tlak na koncu delovnega dne v njihovih nogah znatno poviša, če pa jih le ti nosijo pa ostane na podobni ravni kot na začetku delovnega dne (Flore, Gerardino, Santoliquido, Catananti, Pola, & Tondi 2007). Za preprečevanje nastajanja in napredovanja krčnih žil je gibanje eden izmed najpomembnejših ukrepov. Najbolj priporočljivo se je ukvarjati s hojo, plesom, vsemi skupinskimi športi (nogomet, košarka, rokomet ), tenisom, joggingom, plavanjem, golfom in gimnastiko. Priporoča se, da ljudje ki večino svojega delovnega časa stojijo ali sedijo uporabljajo kompresijske nogavice. Če je le mogoče je dobro če lahko, naj sedijo z dvignjenimi nogami, dobro je, če med sedenjem tu in tam vstanejo in razgibajo noge. Priporočljivo je vsakodnevno izvajati vaje za noge. V kolikor imajo prevelik ITM, je prav tako koristno, da ga zmanjšajo (Campbell, 2005b). Iz prej opisanih raziskav je razvidno da so krčne žile resen problem ki pogosto prizadene medicinske sestre ter tudi ostale zdravtvene delavce, kar nakazuje, da je obravmavana tema diplomskega dela aktualna. 2

14 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. 2.2 Cilji Cilji diplomskega dela so: Predstaviti kaj so krčne žile in najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek. Predstaviti načine preprečevanja nastajanja in napredka krčnih žil. Ugotoviti koliko zdravstvenih delavcev ima krčne žile. Ugotoviti dejavnike tveganja za nastanek krčnih žil pri zdravstvenih delavcih. 3

15 3 KRČNE ŽILE Krčne žile so razširjene, večinoma tipljive subkutane vene z povratnim pretokom krvi. Največkrat jih najdemo na nogah, lahko se pa pojavijo kjerkoli po telesu. (Varicose Veins Full Guideline, 2013) Krčne žile se pojavijo v nogah zato, ker sila gravitacije, pritisk teže telesa in naloga žil prenašanja krvi iz spodnjih okončin do srca naredi svoje (Devi & Aathi, 2014). Na začetku se pojavijo metličaste in mrežaste vene (telangiektazije, retikularne vene). Te žilice so v podkožju, so tanke in presevajo modro ali vijoličasto skozi kožo. To je predvsem estetska težava in pacienti večinoma nimajo težav, le občasno se pojavijo bolečine na mestu metličastih ven. V naslednji stopnji pride do okvare venskih zaklopk, kar privede do razširjenja povrhnjih ven, do tako imenovanih krčnih žil ali varic. (Kafel- Jere, n.d) Varice pogosto ne povzročajo nobenih težav in ljudem grenijo življenje kvečjemu zaradi slabšega estetskega videza. Med stanjem so bolj izrazite, se napolnijo s krvjo pod tlakom in napnejo, v ležečem položaju pa spet uplahnejo. Zlasti po daljšem stanju lahko povzročijo občutek težkih nog, napetost, bolečine in trganje v nogah, včasih pa oteče tudi gleženj. Bolezensko spremenjene vene povzročajo pri nekaterih ljudeh različne kožne spremembe kot sta ekcem in rjava obarvanost kože okoli gležnja zaradi povečanega krvnega pritiska v teh venah. Na tako spremenjeni koži se lahko v hujšem primeru razvije tudi venska razjeda, ki je sicer med pacienti s krčnimi žilami zelo redka. Zelo redko lahko nastanejo tudi krvni strdki (v globokih in povrhnjih venah), lahko noge trajno otekajo ter lahko pride tudi do tromboflebitisa. (Campbell, 2005a) Notranja stran venskih žil ima zaklopke, ki se odprejo in zaprejo na odgovor pretoka krvi. Ko levi ventrikel srca iztisne kri v aorto to privede do visokega (sistoličnega) krvnega tlaka in se kri požene po telesu. Med posameznimi srčnimi utripi je obdobje nižjega (diastoličnega) krvnega tlaka. Med obdobjem diastoličnega tlaka kri v venah zaradi vpliva gravitacije sili navzdol. Zaklopke, ki se nahajajo v venah preprečujejo le to. Krčne žile se začnejo ko ena ali več takih zaklopk začne popuščati oziroma se ne zapira. Krvni tlak v teh venah se poveča, kar povzroča dodatne okvare zaklopk. Stene prizadetih ven zgubijo 4

16 elastičnost in se odgovor na sistolični krvni tlak poslabša. Z slabenjem žilne stene se vedno več zaklopk ne zapira normalno. Vene postanejo večje in širše ter s časoma postanejo grudaste, nagubane in vijugaste tik pod kožo. Varikozne vene se lahko pojavljajo tudi v globokih venah. Krčne žile ki so vidne pod kožo se imenujejo primarne varice, medtem ko krčne žile globokih ven pa imenujemo sekundarne varice. (Fundakian, 2011) Varikozne spremembe ven se večinoma pojavijo na veliki veni safeni in redkeje se pojavijo na mali veni safeni. Zaklopke se lahko okvarijo v predelu perforantne vene v skoraj vsakem delu noge. Zaradi tega steče kri pod tlakom nazaj v povrhnje vene, ki se razširijo in postanejo varikozne. Krčne žile lahko prizadenejo vsako podkožno veno noge, tudi če zaklopke v veliki ali mali veni safeni delujejo normalno. Vendar so takšne varice navadno dokaj majhne in ne povzročajo znatnih težav. (Campbell, 2005a) 3.1 Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil V številnih delih sveta so izvedli številne raziskave, s katerimi so poskušali ugotoviti vzroke za nastanek krčnih žil. Najpogostejši dejavniki tveganja so ženski spol, starost, genetska nagnjenost k nastanku ter nosečnost oz. vaginalni porod (Campbell, 2005a; Gloviczki, Comerota, Dalsing, Eklof, Gillespie, Gloviczki et al. 2011; Kontošić et al,, 2000; Sharif Nia et al., 2015). Campbell (2005a), Kontošič et al. (2000), Sharif Nia et al. (2015), Devi in Aathi (2014) k najpogostejšim rizičnim faktorjem dodajajo še nepravilno delovanje črevesja oz. zaprtost. Prav tako pa so Campbell (2005a), Kontošič et al. (2000) in Sharif Nia et al. (2015) ugotovili, da k pogostejšim dejavnikom tveganja spadajo še dolgotrajno stanje in sedenje, debelost oz. povišan ITM. Med tem Kontošič et al (2000) dodaja še plosko stopalo, izpostavljenost visokim temperaturam kot so vroče kopeli, savne in solariji. Devi & Aathi (2014) pa sta ugotovila še, da so pomembni rizični faktorji tudi pomanjkanje telesne dejavnosti, nošenje obutve z visoko peto in večkratno dvigovanje težkih bremen. 5

17 3.2 Preprečevanje nastanka in napredovanja krčnih žil S primernim življenjskim stilom se lahko izognemo nastanku in razširitvi krčnih žil (Devi & Aathi, 2014). Na velikost in obliko obstoječih venskih varic žal ne moremo vplivati, lahko pa blažimo težave ki jih spremljajo (Kafel-Jere, n.d) Devi & Aathi, 2014 za preprečevanje krčnih žil priporočata redno telovadbo kot so kolesarjenje, lahkoten tek, jogo in plavanje. Izvajanje vaj za noge med dolgotrajnim sedenjem in sicer kroženje s stopali v obe smeri in izvajanje gibov fleksije in ekstenzije stopala; te vaje je potrebno izvajati vsako uro po 2-3 minute. Priporočata izogibanje dolgotrajnemu stanju in sedenju. Redno počivanje z dvignjenimi nogami nad raven srca, odsvetujeta sedenje z prekrižanimi nogami. Svetujeta uporabo kompresijskih nogavic, vzdrževanje normalne telesne teže, uživanje hrane z veliko vlakninami in malo soli. Priporočata izogibanje nošenja utesnjenih oblačil in čevljev z visoko peto. Kafel-Jare (n.d.) pa odsvetuje obiskovanje savn, solarijev in plavanje v bazenih s pretoplo vodo (nad 32 C), priporoča pa plavanje v športnem bazenu z temperaturo vode do 28 C. Priporoča udobno obutev s primerno peto (3-4 cm), ki naj bo udobna, zračna in ne pretesna. Med potovanjem priporoča večkratno vstajanje oz. ustavljanje med potjo, odvisno od prevoznega sredstva. Priporoča tudi tuširanje nog z mrzlo vodo v smeri od gležnjev proti kolenu, ter hojo v hladni vodi na primer v morju. Fiala (2011) razlaga, da je uporaba heparinskih preparatov priporočljiva, saj ima protivneten in antikoagulantni učinek. Predlaga tudi uporabo pripravkov iz divjega kostanja, ki imajo prav tako protivnetni učinek. Pacienti si lahko tudi pomagajo z ginko bilobo, borovnico in glogom, ki izboljšujejo krvni obtok med tem, ko kostanj in lobodika delujeta protivnetno in tonizirajoče. Priporoča tudi tuširanje nog z izmenično hladno in toplo vodo, ki se na izvaja 15 minut in se obvezno konča z hladnim intervalom. Predlaga tudi uravnoteženo prehrano bogato s sadjem in zelenjavo, vnos maščob, sladkorjev in soli pa je potrebno omejiti. Priporočljivo je prenehati kaditi. Velik poudarek daje tudi telovadbi. Najbolj priporoča sprehode, kolesarjenje ter plavanje. Med pretežno sedečim ali stoječim delom, je potrebno noge čim pogosteje razgibati in raztezati. Izogibati se je 6

18 potrebno sonca, savne ter tuširanja in kopanja v vodi z višjo temperaturo kot 30 C. Devi & Aathi (2014) pa navajata še, da je koristna lahko tudi hidroterapija kjer noge namakamo prvič v vroči vodi nato pa v mrzli. Izvajamo jo tako, da si izberemo dve posodi, ki nam segata do kolen, v eno nalijemo vročo vodo, v drugo pa mrzlo. Po želji lahko vodi dodamo tudi eterično olje. Noge namakamo v vroči vodi 3 minute nato za 30 sekund noge potopimo v mrzlo vodo. To naredimo trikrat zaporedoma in končamo z mrzlo vodo. Izvajate ta tretma enkrat na dan vsaj mesec dni, da vidite rezultate. Campbell (2005a) navaja, da si pacienti lahko pomagajo največ sami. Predlaga veliko gibanja, dvigovane in stiskanje nog oziroma nošenje medicinskih kompresijskih nogavic. Z kompresijskimi nogavicami spodbujamo delovanje mišične črpalke ter preprečujemo povratni pretok krvi v nogah. Campbell (2005b) pa dodaja, da kompresijske nogavice pomagajo lajšati simptome in upočasnijo napredovanje krčnih žil. So torej elastične nogavice, ki izvajajo pritisk na vene in s tem preprečijo refluks krvi navzdol. Priporočljivo je nogavice obleči vsako dan preden se zjutraj vstanemo iz postelje in jih nositi celi dan. Veliko pacientom je dovolj, če uporabljajo kompresijske nogavice za lajšanje simptomov. Poznamo preventivne kompresijske nogavice in medicinske kompresijske nogavice. Preventivne elastične nogavice lahko najdemo v trgovinah z medicinsko opremo, v drogerijah in nekaterih drugih trgovinah. Nogam nudijo oporo in so namenjene preprečevanju začetnih motenj v sistemu ven in lajšanju različnih nevšečnosti ki jih povzročajo krčne žile. Medicinske kompresijske nogavice so nogavice ki jih lahko kupimo le v trgovinah za medicinsko tehnične pripomočke. Narejene so tako, da največjo kompresijo izvajajo pri gležnju in njihova moč proti zgornjemu delu noge pojenja. Medicinske kompresijske nogavice stiskajo nogo bolj učinkovito kot preventivne in so po velikosti, obliki ter stopnji kompresije prilagojene pacientu. Zdravnik pa je tisti, ki pacientu predpiše stopnjo kompresije, glede na obseg in dolžino noge. 7

19 Medicinske kompresijske nogavice delimo glede stopnje kompresije v štiri razrede (Campbell, 2005b): 1. razred - najmanjša kompresija: preprečujejo bolezni ven in pomagajo mišični črpalki pri dolgotrajnemu stanju ali hoji ter lajšajo težave pri krčnih žilah. 2. razred srednja kompresija: blažijo znake hujših krčnih žil med nosečnostjo ali lažjih varic z oteklino noge; uporabljamo jih po tromboflebitisu, po sklerozacijskem zdravljenju ter po ozdravitvi manjših venskih razjed. 3. razred močnejša kompresija: priporočljive so za paciente z izrazitimi varikoznimi spremembami s hudim otekanjem goleni, po ozdravitvi večjih venskih razjed in pri izraziti kronični venski insuficienci. 4. razred najmočnejša kompresija: primerne so za bolnike s kožnimi spremembami, ki se nagibajo k razjedam, z močno oteklino ali pri hudem stanju po trombozi globokih ven. (Campbell, 2005b) 8

20 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 Raziskovalna vprašanja Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: Koliko zdravstvenih delavcev ima krčne žile? Ali obstaja razlika med zdravstvenimi delavci v pojavnosti krčnih žil glede na demografske podatke, delovno dobo ter dejavnike tveganja na nastanek krčnih žil? Koliko zdravstvenih delavcev nosi kompresijske nogavice? 4.2 Metodologija raziskovanja V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili domačo in tujo literaturo, katero smo uredili in sistematično predstavili. Izvedli smo anketo katere rezultate smo analizirali ter grafično in besedno te rezultate predstabili Raziskovalne metode Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali na podlagi podatkov pridobljenih iz tuje in slovenske literature, vezane na opisan problem. Strokovno literaturo smo iskali v domačih in tujih bibliografskih zbirkah (COBISS, PubMed, Google učenjak). Ključne besede s katerimi smo iskali literaturo so: krčne žile, krčne žile pri medicinskih sestrah, krčne žile pri zdravstvenem osebju, varicose veins among nurses, varicose veins, prevention of varicose veins. Vire, ki so uporabljeni pri izdelavi diplomskega dela so mlajši od leta V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 19 vprašanj, vprašanja so zaprtega, odprtega in mešanega tipa. Vprašalnik smo pripravili na osnovi že izvedenih raziskav in glede na teoretična izhodišča (Madawala & Warnakulasuriya, 2015; Sharif Nia, et al., 2015; Tüchsen et al., 2005; Ziegler, 2006). Dobljene podatke smo analizirali, grupirali in statistično obdelali z izračunom deleža. Dobljene rezultate smo predstavili opisno in grafično s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word ter Microsoft Office Excel. 9

21 4.2.2 Raziskovalno okolje Anketiranje je potekalo v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Pred izvedbo raziskave smo pridobili soglasje vodstva sodelujoče splošne bolnišnice Raziskovalni vzorec Anketirali smo zdravstvene delavce, ki so zaposleni v sodelujoči splošni bolnišnici. Razdelili smo 100 anketnih vprašalnikov, od tega smo dobili vrnjenih 78 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 78 % odzivnost Postopki zbiranja podatkov Anketiranje je potekalo anonimno. Ankete smo osebno dostavili v bolnišnico, kjer smo jih osebno razdelili zdravstvenemu osebju, nato smo jih osebno dvignili na v naprej dogovorjenem mestu. Anketiranje je potekalo jeseni Etični vidik Anketiranci so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave. V raziskavi so sodelovali prostovoljno, zagotovljena jim je bila anonimnost in podana možnost zavrnitve sodelovanja v raziskavi. Podatki ki smo jih z anketo pridobili, bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Upoštevali smo načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 10

22 5 REZULTATI V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev (srednje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, magistri/ce zdravstvene nege, fizioterapevtka ter dva zdravnika) ki so zaposleni v sodelujoči splošni bolnišnici. Graf 1: Spol anketirancev 79% 21% Moški Ženske Iz grafa je razvidno da je izmed vseh anketirancev (n=78), 79 % (n=62) anketirancev ženskega spola, med tem ko je bilo moških 21 % (n=16). Graf 2: Starost anketirancev 14; 18% 18; 23% 20; 26% Od let Od let Od let 26; 33% Nad 50 let Anketiranci so bili iz različnih starostnih skupin. Največ anketirancev je v starostnem obdobju let in sicer 33 % (n=26). Od let je starih 26 % anketirancev (n=20). 11

23 Število anketiranih 23 % anketirancev je starih od let. Najmanj anketirancev je v starostnem obdobju nad 50 let in sicer 18 %. Graf 3:Delovna doba let 6-10 let let let let let let let 41 let Starost Graf prikazuje delovno dobo anketirancev. 18 (23 %) anketirancev ima delovno dobo 1-5 let, 11 (14 %) anketirancev ima delovno dobo 6-10 let let delovne dobe ima (13 7 %) anketirancev. 10 anketirancev ima let delovne dobe let delovne dobe ima 5 (6 %)anketirancev. 9 (12 %) anketirancev ima let delovne dobe let delovne dobe ima 7 (9 %) anketirancev. 4 (5 %) anketiranci imajo let delovne dobe ter 1 (1 %) anketiranec ima 41 let delovne dobe. Graf 4: Izobrazba anketirancev 1% 4% 2% Diplomirana babica 35% Diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik Magister/magistrica zdravstvene nege 55% Srednja medicinska sestra/zdravstveni tehnik Višja fizioterapevtka 3% Zdravnik/zdravnica Večina anketirancev (55 % n=41) je srednjih medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov. 35 % (n= 27) jih je diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. 4 % 12

24 Število anketiranih Število anketiranih (n= 3) anketirancev je zdravnikov oz. zdravnic. Magistric oz. magistrov zdravstvene nege je 3 %. 2% (n= 2) jih je diplomiranih babic ter 1 višja fizioterapevtka. Graf 5: Hoja med delovnim časom Manj kot 2 uri Med 2 in 4 ure Več kot 4 ure Na vprašanje približno koliko ur svojega delovnega časa hodite je 61 (78 %) anketirancev odgovorilo, da hodi več kot 4 ure na 1 delovni dan, 14 (18 %) jih je odgovorilo da hodijo med 2 in 4 ure ter 3 (4 %) so odgovorili da hodijo manj kot 2 uri. Graf 6: Sedenje med delovnim časom Manj kot 2 uri Med 2 in 4 ure Več kot 4 ure Ugotovili smo da 60 (76,9 %) anketirancev med svojim delovnim časom sedi manj kot 2 uri, 14 (18 %) jih sedi med 2 in 4 ure ter 4 (5 %) sedijo več kot 4 ure. 13

25 Število anketiranih Graf 7: Stanje med delovnim časom Dvakrat ali večkrat Enkrat Nisem rodila Moški Manj kot 2 uri Med 2 in 4 ure Več kot 4 Več kot 4 ure Zanimalo nas je približno koliko ur svojega delovnega časa stojijo, in sicer je 36 (46 %) anketirancev odgovorilo, da več kot 4 ure svojega delovnega časa stojijo, 22 (28 %) jih je odgovorilo da stojijo manj kot 2 uri, 19 (25 %) jih je označilo da stojijo med 2 in 4 ure ter 1 (1 %) anketiranec je odgovoril da stoji več kot 4 ure. Graf 8: ITM anketirancev Debelost (nad 30); 6; 8% Zvišan ITM (25-29,9); 29; 37% Normalni ITM (18,5-24,9); 43; 55% Graf prikazuje da ima več kot polovica anketirancev normalen ITM (n=43, 55%), zvišan ITM ima 37% (n=29) anketirancev ter 8 % (n=6) anketirancev je debelih. 14

26 Število anketiranih Graf 9:Število porodov Nisem rodila Enkrat Dvakrat ali večkrat Moški V raziskavi je sodelovalo 16 (21 %) moških, zato oni na vprašanje koliko krat ste rodili niso odgovorili. 33 (42 %) anketirank je odgovorilo da so rodile dva ali večkrat, 15 (19 %) jih je odgovorilo da so rodile enkrat ter 14 (18 %) jih je odgovorilo da niso rodile. Graf 10: Jemanje hormonske kontracepcije 16; 21% 43; 55% 19; 24% Da Ne Moški Graf prikazuje, da 55 % (n=43) naših anketirank ne jemlje kontracepcijskih tablet, med tem ko jih 24 % (n=19) anketirank jemlje. 21 % (n=16) anketirancev pa je moških, zato na to vprašanje niso odgovorili. 15

27 Graf 11: Zadostna telesna aktivnost 30; 38% Da 48; 62% Ne 62 % (n=48) anketirancev meni da se gibljejo dovolj glede na priporočila WHO (vsaj 2 uri in pol zmerne telesne aktivnosti na teden ali 75 minut intenzivne vadbe na teden). 38 % (n=30)anketirancev pa meni, da njihova telesna dejavnost ni zadostna. Graf 12: Zaprtost anketirancev 73; 94 % Da Ne 5; 6 % Rezultati kažejo, da 94 % (n=73) anketirancev nima težav z zaprtostjo, med tem ko ima težave z zaprtostjo 6 % (n=5) anketirancev. 16

28 Graf 13: Prisotnost krčnih žil v družini 45; 58% 33; 42% Da Ne Graf prikazuje, da pri 58 % (n=45) anketirancev v družini ni prisotnih krčnih žil, pri 42 % (n=33) pa so v družini prisotne krčne žile. Graf 14: Prisotnost krčnih žil pri anketirancih 65% 35% Da Ne 65 % (n=51) anketirancev nima prisotnih krčnih žil, med tem ko 35 % (n=27) anketirancev že ima krčne žile. 17

29 Graf 15: Prisotni simptomi 20% nimam težav bolečine v predelu varic 33% hemoroide 8% napetost nedoločljivo bolečino nemirne noge 11% 8% 8% 10% 1% 1% nočne krče v nogah otekanje nog težke noge Na vprašanje ali občutite katere od naštetih simptomov, ki nakazujejo na težave s krčnimi žilami je 40 (33 %) anketirancev odgovorilo, da nimajo težav. Pri tem odgovoru so lahko anketiranci obkrožili več odgovorov, tako, da je 24 (20 %) anketirancev povedalo da občutijo težke noge, 13 (11 %) jih je obkrožilo da imajo nočne krče v nogah, prav tako 13 (11 %) jih je povedalo da občutijo napetost. 10 (8 %)anketirancev je obkrožilo da jim noge otekajo, prav tako 10 (8 %) da imajo nemirne noge ter še 10 (8 %) da občutijo nedoločljivo bolečino. 1 (1 %)anketiranec je dopisal da ima hemoroide, ter 1 (1 %) anketiranec je obkrožil da ima bolečine v predelu varic. 18

30 Število anketiranih Graf 16: Zdravljenje zaradi varic Da Ne Nimam krčnih žil Na vprašanje ali se zdravite zaradi krčnih žil je 43 (55 %)anketirancev odgovorilo, da nima krčnih žil, 33 (42 %)jih je obkrožilo da se zaradi njih ne zdravi, 2 (3 %) pa sta povedala da se zaradi krčnih žil že zdravita. Graf 17: Načini lajšanja težav 1 1 Hlajenje s hladno vodo Kompresijske nogavice Razne kreme in mazila Magnezijeve šumeče tabletke Masaže Nimam krčnih žil Počitek z dvignjenimi nogami Razgibavanje sprehodi Na vprašanje na katere načine si lajšate težave zaradi krčnih žil je 9 (11 %) anketirancev odgovorilo, da nosijo kompresijske nogavice, 8 (10 %) jih uporablja razne kreme in mazila, 4 (5 %) si pomagajo z masažami, 4 (5 %) si hladijo noge s hladno vodo, 3 (4 %) izmed anketirancev počivajo z dvignjenimi nogami, 1 (1 %)anketiranec hodi na sprehode ter 1 (1 %) si pomaga z razgibavanjem nog. 51 anketirancev pa krčnih žil nima 19

31 Število anketiranih Graf 18: Nošenje kompresijskih nogavic 12% Da Ne 88% 88 % (n=69) anketirancev je odgovorilo, da kompresijskih nogavic ne nosi, med tem ko 12 % (n=9) anketirancev nosi kompresijske nogavice. Graf 19: Spremembe ob nošenju kompresijskih nogavic manj bolečin, manjša oteklina, lahke noge Ne Noge ne bolijo tako in ne otekajo tako Občutek lažjih nog Zvečer noge niso tako težke in nemirne Zvečer noge niso tako težke, bolečine so manjše 69 (89 %) anketirancev ne nosi kompresijskih nogavic, zato tudi niso občutili nobenih sprememb ob nošenju le teh. Izmed tistih, ki nosijo kompresijske nogavice je 5 (7 %) anketirancev je napisalo da njihove noge zvečer niso tako težke in utrujene, 1 (1 %) anketiranec čuti manj bolečin, manjšo oteklino in lahke noge, 1 (1%) anketiranec je navedel da njegove noge ne bolijo tako in ne otekajo tako kot brez njih,,1 (1 %) je ima občutek lahkih nog ob nošenju kompresijskih nogavic, ter 1 (1 %) anketiranec je napisal da zvečer njegove noge niso tako težke in da so bolečine manjše. 20

32 6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v eni izmed slovenskih splošnih bolnišnic. 79 % anketirancev je bilo ženskih in 21 % moških, Anketiranci so bili iz različnih starostnih skupin. Največ anketirancev je bilo v starostnem obdobju let in sicer 33 %, najmanj anketirancev pa v starostnem obdobju nad 50 let in sicer 18 %. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji, zato smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, na katera smo pridobili odgovore z opravljeno raziskavo. Za prvo raziskovalno vprašanje smo si zastavili vprašanje, koliko zdravstvenih delavcev ima krčne žile? Z raziskavo smo ugotovili, da ima 35% anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil (n=51) ima 21 % anketirancev že kakšno težavo (težke noge,otekanje nog, napetost nedoločljiva bolečina v nogah), ki nakazuje na to, da je pri njih možnost, da se bodo razvile krčne žile velika. Sharif Nia et al. (2015)so v raziskavi ugotovili, da ima 74 % medicinskih sester izmed 203 krčne žile, med tem ko je Ziegler (2006) ugotovila, da ima varice 34 % zdravstvenih delavcev izmed 209, kar je dokaj podoben rezultat, kot smo ga dobili mi, kar pomeni, da so krčne žile razvite pri tretjini zdravstvenih delavcev. Za drugo raziskovalno vprašanje smo si zastavili vprašanje ali obstaja razlika med zdravstvenimi delavci v pojavnosti krčnih žil glede na demografske podatke, delovno dobo ter dejavnike tveganja na nastanek krčnih žil? Ugotovili smo, da ima krčne žile 39 % žensk, med tem ko ima krčne žile 19 % moških. S tem smo dokazali, da je v preiskovani populaciji ženski spol bolj nagnjen k nastanku varic. Podobne rezultate so dobili raziskovalci Kontošić et al. (2000) in sicer 35 % žensk izmed 794 in 19 % izmed 530 moških je imelo varice. Tudi Ziegler (2006), Tüschen, et al. 21

33 (2005) in Sharif Nia, et al. (2015) so ugotovili, da so krčne žile pogostejše pri ženskah kot pri moških. Ugotovili smo tudi, da so pri zdravstvenih delavcih v starostni skupini med let v 58 % in v starosti nad 50 let v 57 % prisotne krčne žile. Prav tako so Sharif Nia, et al. (2015) v raziskavi dobili podobne rezultate, in sicer, da so največ krčnih žil imeli anketiranci v starostnem obdobju let in sicer 79 % izmed 77 anketirancev, ter v starostnem obdobju nad 40 let (71 %) izmed 45. Pri tistih anketirancih, ki so označili, da hodijo manj kot 2 uri svojega delovnega časa je prevalenca najvišja, kar 66 %, tisti, ki hodijo med 2 in 4 ure svojega delovnega časa je pojavnost 35 %, med tistimi ki pa hodijo 4 ure med delom je pojavnost krčnih žil še nekoliko manjša, in sicer 32 %. Tako smo ugotovili, da je daljši čas hoje med delovnim časom povezana z razvoj krčnih žil negativno oz. da daljši čas hoje lahko pomaga k manjši pojavnosti nastanka krčnih žil. Sharif Nia, et al. (2015) pa so ugotovili, da imajo tisti, ki med svojim delovnim časom hodijo manj kot 2 uri krčne žile v 68 %, tisti, ki so hodili med 2 in 4 ure v 73 % in, tisti ki hodijo več kot 4 ure pa v 73 %. Tisti anketiranci, ki so označili, da sedijo manj kot 2 uri imajo v 35 % prisotne krčne žile. Med tistimi, ki sedijo med 2 in 4 ure ima varice 35 % anketirancev. Tisti ki pa sedijo več kot 4 ure, imajo krčne žile pri 25 % anketirancev. Sharif Nia et al. (2015) ugotavljajo, da pri tistih ki so sedeli manj kot 2 uri ima varice 69 % anketirancev, tisti ki sedijo med 2 in 4 ure svojega delovnega časa ima krčne žile 65 % in med tistimi, ki sedijo več kot 4 ure ima krčne žile kar 87 % sodelujočih. Ugotovili smo, da imajo največ varic tisti, ki sedijo med 2 in 4 ure. Kljub temu, da Sharif Nia et al. (2015), Devi & Aathi (2014) in Kafel Jare (n.d.) navajajo, da je sedenje dejavnik tveganja za nastanek varic. Med tistimi, ki so označili da stojijo manj kot 2 uri svojega delovnega časa ima krčne žile 30 % anketirancev. Tisti, ki stojijo med 2 in 4 ure, imajo prisotne krčne žile v 37 %. Med tistimi, ki pa stojijo več kot 4 ure pa ima krčne žile 38 % anketiranih. Tudi Sharif Nia et al. 22

34 (2015), so ugotovili, da imajo največ varic tisti, ki stojijo več kot 4 ure svojega delovnega časa in sicer 84 %, kar potrjujejo tudi Devi & Aathi (2014), Ziegler (2006) in Tüschen et al. (2005). Ugotovili smo tudi, da ima 50 % anketirancev, ki so debeli oz. imajo ITM nad 30 ima krčne žile. Med tistimi anketiranci, ki imajo zvišan ITM (med 25 in 29,9) jih ima 33,3 % varice. Tudi Sharif Nia (2005) so ugotovili, da ima krčne žile 80 % debelih in 80% tistih ki imajo ITM zvišan, kar potrjuje navedbe (Devi & Aathi (2014), Kafel-Jare (n.d), Kontošić et al. (2000)), da je zvišan ITM in debelost dejavnik tveganja za nastanek krčnih žil. Največ krčnih žil imajo ženske, ki so rodile dva ali večkrat in sicer so pri le-teh prisotne v 45,5 %, najmanj krčnih žil imajo tiste, ki niso rodile in sicer v 27 %. V 36 % so krčne žile prisotne pri tistih ženskah, ki so rodile enkrat. Tudi tukaj ugotavljamo, da s številom porodov narašča pogostost pojavnosti krčnih žil pri ženskah (Tüchsen et al. (2005, Kafel- Jare (n.d.)) Prav tako so v raziskavi, ki so jo izvajali Sharif Nia et al (2005) dobili podobne rezultate, in sicer, pri tistih ženskah, ki so rodile dva ali večkrat so bile krčne žile v 86,3 %, tiste ki so rodile enkrat so imele krčne žile v 77 %, tiste ki pa niso rodile so imele krčne žile prisotne v 73 %. Ni nam uspelo dokazati, da je jemanje hormonske kontracepcije rizični dejavnik nastanka krčnih žil, saj imajo tiste ženske, ki le-te ne jemljejo znatno več krnih žil (pri tistih, ki ne jemljejo hormonske kontracepcije, so krčnie žile prisotne v 49 %, pri tistih ki pa jemljejo hormonsko kontracepcijo, pa je pojavnost krčnih žil 16 %). Take rezultate smo dobili verjetno zaradi tega, ker večina naših anketirancev ne jemlje hormonske kontracepcije. Tudi Ziegler (2006) navaja podobno težavo pri vrednotenju svojih rezultatov. Izmed tistih, ki se dovolj gibajo imajo krčne žile v 29 %, pri tistih ki se pa ne gibljejo dovolj pa so krčne žile prisotne v 43,3 %. S tem smo ugotovili, da je gibanje ključnega pomena za preprečevanje nastanka varic, kot navaja tudi Devi & Aathi (2014). Sharif Nia 23

35 (2005) pa navaja, da so tisti, ki se dovolj gibajo imajo krčne žile v 52,3 %, tisti ki se pa ne gibajo dovolj pa imajo krčne žile v kar 78 %. 58 % tistih, ki so označili da imajo v družini nekoga ki ima varice, imajo tudi sami le te, medtem, ko je pojavnost krčnih žil pri tistih, ki krčnih žil v družini nimajo 18 %. S tem smo prav tako dokazali, da je prisotnost krčnih žil v družini eden izmed rizičnih dejavnikov za nastanek krčnih žil (Devi & Aathu, 2014; Ziegler, 2006; Kontošić, et al., 2000; Kafel-Jare, n.d). Prav tako so Sharif Nia et al. (2005) ugotovili, da je pojavnost krčnih šil pri tistih anketirancih, ki imajo krčne žile v družini večja. V okviru tretjega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo koliko zdravstvenih delavcev nosi kompresijske nogavice? Ugotovili smo, da kompresijske nogavice nosi le 12 % vseh anketirancev in od tega je le 33 % tistih, ki imajo krčne žile. Tisti, ki nosijo kompresijske nogavice so napisali, da njihove noge zvečer niso tako težke in utrujene, občutijo manj bolečin, manjšo oteklino in lahke noge. Flore et al. (2007) so ugotovili, da v kolikor zdravstveni delavci nosijo kompresijske nogavice je tlak na koncu delovnega dneva isti kot na začetku, če pa jih le ti ne nosijo se pa znatno poviša. Povišan tlak v nogah znatno pripomore k nastanku varic. 24

36 7 SKLEP Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima krčne žile. To so razširjene, zapletene, podolgovate površinske žile, ki so vidne na nogah. Krčne žile imenovane tudi varice lahko nastanejo kjer koli po telesu, največkrat pa jih najdemo na nogah. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom varic so ženski spol, starost, daljša delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, zaprtost, večurno stanje, povišan ITM in debelost. V diplomskem delu smo prišli do spoznanja, da ima več kot tretjina anketiranih zdravstvenih delavcev krčne žile. Ugotovili smo, da je k nastanku varic bolj podvržen ženski spol kot moški. Tisti, ki stojijo več kot 4 ure svojega delovnega časa imajo več krčnih žil od tistih ki stojijo manj. Na razvoj varic vpliva v veliki meri tudi zvišan ITM in debelost. Ženske, ki niso rodile in tiste, ki so rodile le enkrat imajo manj krčnih žil od tistih, ki so rodile dva ali večkrat. K nastanku krčnih žil so bolj podvrženi tisti, ki imajo v družini krčne žile oz. so gensko nagnjeni k nastanku le teh. Kompresijske nogavice nosi zelo malo anketiranih, kot kaže se zdravstveni delavci ne zavedajo, kako pomembno bi jih bilo nositi vsaj pri tistih, ki imajo že razvite krčne žile saj le te preprečujejo napredovanje varic v razjede na nogah. Glede na rezultate raziskave in pregled literature sklepamo, da so krčne žile velik problem razvitega sveta, ki ga je potrebno jemati resno in delati na tem, da bi jih preprečili nastanek in napredovanje le teh. Za preprečevanje nastanka je torej zelo pomembno, da če na svojem delovnem mestu veliko stojimo se vmes prehodimo in razgibamo. Priporočljivo je, da vzdržujemo normalno telesno težo tudi s tem da se veliko gibamo, se ukvarjamo s kakšnim športom ter se zdravo prehranjujemo. Za preprečevanje napredka in tudi nastanka, pa priporočamo nošenje kompresijskih nogavic, saj ugodno vplivajo na počutje nog ter zmanjšajo bolečine v le teh. 25

37 LITERATURA Campbell, B. (2005a). Kako razumeti krčne žile. Ljubljana, Slovenija: Pisanica d.o.o. Campbell, B. (2005b). Krčne žile. Ljubljana, Slovenija: Pisanica d.o.o. Devi, A. S., & Aathi, M. K. (2014). Prevention of Varicose Veins. International Journal of Advances in Nursing Management 2(1):, Pridobljeno 29. januar 2018 iz ion_of_varicose_veins/links/56c3e70108aeeaf199f9010d.pdf Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (2010). Pridobljeno iz Fiala, P. (2011). Krčne žile. Naša lekarna,51, Flore, R., Gerardino, L., Santoliquido, A., Catananti, C., Pola, P., & Tondi, P. (2007). Reduction of oxidative stress by compression stockings in standing workers. Occupational Medicine, 57, Fundakian, J. L. (2011). Gale Encyclopedia of Medicine (4 izd.). Cengage Gale. Pridobljeno 5.. maj 2016 iz Gloviczki, P., Comerota, A. J., Dalsing, M. C., Eklof, B. G., Gillespie, D. L., Lohr, J. M., et al. (2011). The care of patients with varicose veins and associated chronic venous diseases: Clinical practice guidelines of the Society for Vascular Surgery and the American Venous Forum. Journal of Vascular Surgery, 5, 2S-48S. Prevzeto 3. maj 2016, iz Kafel-Jere, N. (n.d). Krčne žile. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine. Prevzeto 3. maj 2016 iz Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. (2014). Prevzeto 17. april 2018 iz 26

38 zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/kodeks_etike_v_zdravstveni_negi_in_o skrbi_kodeks_etike_za_babice_ul_za_objavo_na_spletni_strani_2_2_2015.pdf Kontošić, I., Vukelić, M., Dreščik, I., Mesaroš-Kanjski, E., Materljan, E., & Jonjić, A. (2000). Work Conditions as Risk Factors for Varicose Veins of the Lower Extremities in Certain Professions of the Working Population of Rijeka. ActaMedica Okayama, 54, Madawala, S.G.M.L., & Warnakulasuriya, S.S.P. (2015). Occupational health problems and associated factors among nurses working in paediatric critical care setting in a tertiary care children hospital in Colombo, Sri Lanka. Boralesgamuwa, Šrilanka. Prevzeto 11. februar iz Ostojič, D. (2013). Preprečevanje in lajšanje težav pri krčnih žilah. Diplomsko delo. Maribor, Slovenija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. Planinšek Ručigaj, T. (21. april 2008). Pomoč venam s kompresijskimi nogavicami. Naša Lekarna, 21, Sharif Nia, H., Chan, Y. H., Haghdoost, A. A., Soleimani, M. A., Beheshti, Z., & Bahrami, N. (2015). Varicose veins of the legs among nurses: Occupational and demographic characteristics. International Journal of Nursing Practice, 21, Tüchsen, F., Hannerz, H., Burr, H., & Krause, N. (2005). Prolonged standing at work and hospitalisation due to varicose veins: a 12 year prospective study of the Danish population. Occupational and environmental medicine, 62, Varicose Veins Full Guideline. (2013). Varicose Veins in the Legs: The Diagnosis and Management of Varicose Veins. Ziegler, S. (2006). Suspicion of deep vein thrombosis - Diagnostic strategy at the interface of general practice and specialist care. Phlebology, 13,

39 PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK Pozdravljeni! Sem Melita Marton, absolventka Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Pripravljam diplomsko delo z naslovom Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami. Pred Vami je anonimni vprašalnik. Vljudno Vas prosim, da na zastavljena vprašanja odgovorite iskreno. Na vprašanja odgovarjajte z obkroževanjem črk pred ustreznim odgovorom ali odgovor napišite na črto. Prosim, da obkrožite samo en odgovor. Rezultati anketnega vprašalnika bodo uporabljeni izključno za potrebe izdelave diplomskega dela. Sodelovanje v anketnem vprašalniku lahko odklonite. Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem! Melita Marton 1. Starost: a) b) c) d) nad 50 let 2. Spol: a) ženski b) moški 3. Koliko let delate v zdravstvu (napišite na črto)? 1

40 4. Izobrazba: a) bolničar-negovalec b) srednja medicinska sestra/zdravstveni tehnik c) diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik d) magister/magistrica zdravstvene nege e) drugo: 5. Približno koliko ur svojega delovnega časa hodite? a) manj kot 2 uri b) med 2 in 4 ure c) več kot 4 ure 6. Približno koliko ur svojega delovnega časa sedite? a) manj kot 2 uri b) med 2 in 4 ure c) več kot 4 ure 7. Približno koliko ur svojega delovnega časa stojite? a) manj kot 2 uri b) med 2 in 4 ure c) več kot 4 ure 8. Vaša telesna teža in višina: Telesna teža: kg Telesna višina: cm 9. Koliko krat ste rodili (odgovorijo samo ženske)? a) nisem rodila b) enkrat c) dvakrat ali večkrat 10. Ali jemljete kontracepcijske tabletke ali uporabljate katero drugo hormonsko kontracepcijo (odgovorijo samo ženske)? a) da 2

41 b) ne 11. Ali ste telesno dovolj aktivni (vsaj 2 uri in pol zmerne telesne aktivnosti na teden ali 75 minut intenzivne vadbe na teden)? a) da b) ne 12. Ste velikokrat zaprti? a) da b) ne 13. Ali ima kdo v vaši družini krčne žile? a) da b) ne 14. Ali imate krčne žile? a) ne b) da 15. Ali občutite katere od naštetih simptomov? (lahko obkrožite več odgovorov) a) težke noge, b) otekanje nog, c) napetost, d) nedoločljivo bolečino, e) nočne krče v nogah, f) nemirne noge, g.) drugo 16. Ali se zdravite zaradi krčnih žil? a) da b) ne c) nimam krčnih žil 17. Na katere načine si lajšate težave zaradi krčnih žil? 3

42 a) Nimam krčnih žil b) Na naslednje načine: 18. Ali nosite kompresijske nogavice? a) da b) ne 19. Ali občutite kakšne spremembe kadar nosite kompresijske nogavice? a) ne, b) da. Prosim navedite kakšne: 4