UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA Petra Šinkovec UČINKOVITOST VADBENIH PROGRAMOV ZA PREPREČEVANJE POŠKODB SPREDNJE

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA Petra Šinkovec UČINKOVITOST VADBENIH PROGRAMOV ZA PREPREČEVANJE POŠKODB SPREDNJE KRIŽNE VEZI KOLENA PRI NOGOMETAŠIH Ljubljana, 2017

2

3

4

5 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA Petra Šinkovec UČINKOVITOST VADBENIH PROGRAMOV ZA PREPREČEVANJE POŠKODB SPREDNJE KRIŽNE VEZI KOLENA PRI NOGOMETAŠIH (pregled literature) EFFECTS OF TRAINING PROGRAMS ON THE PREVENTION ANTERIOR CRUCIATE LIGAMENT INJURIES IN FOOTBALL PLAYERS (literature review) Mentorica: doc. dr. Renata Vauhnik, dipl. fiziot. Somentorica: asist. dr. Daša Weber, dipl. fiziot., prof. šp. vzg. Recenzentka: izr. prof. dr. Darja Rugelj Ljubljana, 2017

6

7 ZAHVALA Velika zahvala je namenjena mentorici, somentorici ter recenzentki za strokovno pomoč in skrb med nastajanjem diplomskega dela. Iskrena hvala tudi mojim najbližjim, ki so mi med študijem stali ob strani, bili potrpežljivi, se z mano veselili uspehov, učili in mi pomagali zato iskrena hvala Davidu, mami in atu, staremu atu, sestri in bratu ter prijateljem in sošolcem. Hvala tudi fizioterapevtkam v Termah Topolšica, ki so me prijazno sprejele v svoj čudoviti tim in v času študentskega dela veliko naučile.

8

9 IZVLEČEK Uvod: med najpogosteje poškodovane sklepe sodi kolenski sklep, ki je eden od najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu. Pri poškodbi kolena je najpogosteje poškodovana sprednja križna vez (SKV). Večje število poškodb SKV pa je nekontaktnih. Visoko incidenco poškodb SKV imajo vsi športi, kjer so vključeni poskoki, hitro ustavljanje in hitre menjave smeri z nepremičnim stopalom, strižni gibi in vrtenje ter pristajanje iz skoka na eno nogo. Z ustreznimi preventivnimi vadbenimi programi se lahko pojavnost nekontaktnih poškodb SKV zmanjša za približno %. Namen: namen diplomskega dela je na osnovi pregleda objavljene strokovne in znanstvene literature analizirati učinkovitost preventivnih vadbenih programov za preprečevanje poškodb SKV pri nogometaših in nogometašicah. Metode dela: uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom ter analizo strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, PubMED, Springerlink in SAGE journals. Samostojno ali v kombinaciji so bile uporabljene naslednje ključne besede: ACL, ACL injury, football/soccer, neuro-muscular prevention program. Rezultati: deset raziskav, ki so primerjale število novonastalih poškodb SKV med raziskovalno in kontrolno skupino in v katerih so preiskovanci v raziskovalnih skupinah opravljali treninge po preventivnih vadbenih programih, je bilo vključenih v diplomsko nalogo. V večini raziskav so avtorji prikazali manjše število poškodb SKV v raziskovalni skupini, ki je izvajala preventivni trening. Razprava in sklep: na učinkovitost preventivnih programov in preprečevanje poškodb SKV vpliva več dejavnikov, še posebej vadbene komponente programa. Glede na pregled literature so bili učinkovitejši tisti vadbeni programi, ki so vključevali vsaj dve vadbeni komponenti od štirih: vadbo za mišično zmogljivost trupa in spodnjih udov, pliometrično vadbo, senzori-motorično vadbo ter povratno informacijo o pravilni izvedbi vaj. Intenziteta, trajanje ter pogostnost teh vadbenih komponent pa kljub velikemu številu raziskav o preventivnih programih in preprečevanju poškodb SKV še niso točno definirani. Preventivni vadbeni programi se morajo osredotočiti predvsem na zmanjševanje rizičnih dejavnikov za nastanek nekontaktnih poškodb SKV. Vplivati morajo na izboljšanje proprioceptivnega priliva, dobro mišično zmogljivost mišic spodnjih udov in trupa ter pravilne tehnike poskokov in pristajanja nogometašev in nogometašic. Ključne besede: ACL, ACL injury, football/soccer, neuro-muscular prevention program.

10

11 ABSTRACT Introduction: Knee is the most commonly injured joint and the most stress in the human body. In soccer is a high incidence of anterior cruciate ligament (ACL) injury. Most ACL injuries in athletes are noncontact injuries, with a mechanism of sudden deceleration, change in direction or landing from a jump. Studies have shown reductions in lower extremity injury rates using prevention protocols that can reduce ACL injury for 50%- 65%. Objectives: To analyse effects of training programs on the prevention anterior cruciate ligament injuries in football players based on the review of scientific literature. Methods: The used articles were collected from CINAHL, PubMED, Springerlink and SAGE journals. Articles were published between 2000 and 2016 and written in English. Results: Literature review of ten included studies demonstrated significantly greater knee injury reduction in footballers who were categorized in the preventive group compared with those who were in the control group. Conclusion: The effectiveness of prevention programs in the prevention of ACL injuries is influenced by several factors. Especially training and program components.better results have those programs who using training protocols that focus on land-ing mechanics, pliometric training, balance training, strength training, feedback and/or agility training. Intensity, duration and frequency of training component, despite the large number of studies on preventive programs in the prevention of ACL injuries, have not been precisely defined. Prevention programs should focus on reducing risk factors for the occurrence of non-contact ACL injuries. Key words: ACL, ACL injury, football/soccer, neuro-muscular prevention program

12

13 Izjava študenta Spodaj podpisani/-a študent/-ka, vpisna številka, avtor/-ica pisnega zaključnega dela študija z naslovom: 1. Obkrožite eno od variant a) ali b) IZJAVLJAM a) da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela; b) da je pisno zaključno delo študija rezultat lastnega dela več kandidatov in izpolnjuje pogoje, ki jih Statut UL določa za skupna zaključna dela študija ter je v zahtevanem deležu rezultat mojega samostojnega dela; 2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija; 3. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil/-a; 4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije; 5. soglašam, da se elektronska oblika pisnega zaključnega dela študija uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice; 6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL; 7. [za zaključna dela, sestavljena iz člankov] da sem od založnikov, na katere sem predhodno izključno prenesel/-la materialne avtorske pravice na člankih, pridobil/-a potrebna soglasja za vključitev člankov v tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela. Soglasja UL omogočajo neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno hranjenje avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranje ter dajanje zaključnega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL 8. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija. 9. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS. V/Na: Datum: Podpis študenta/-ke:

14

15 KAZALO 1 UVOD Biomehanika in funkcija SKV Mehanizmi nastanka poškodb SKV Dejavniki tveganja za nastanek poškodb SKV Poškodba SKV in njene posledice Preprečevanje poškodb SKV s preventivnimi vadbenimi programi NAMEN METODE DELA REZULTATI Značilnosti vključenih raziskav Značilnosti preventivnih vadbenih programov Rezultati raziskav RAZPRAVA Učinki preventivnih vadbenih programov Vadba za povečanje mišične zmogljivosti Pliometrična vadba Senzori-motorična vadba Povratna informacija ZAKLJUČEK LITERATURA... 20

16

17 KAZALO SLIK Slika 1: Shematski prikaz iskanja literature...9

18

19 KAZALO TABEL Tabela 1: Značilnosti vključenih raziskav Tabela 2: Rezultati raziskav... 14

20

21 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV SKV Sprednja križna vez

22

23 1 UVOD V svetu narašča število rekreativnih in profesionalnih športnikov, kar privede tudi do večjega števila poškodb med športnimi dejavnostmi. Med najpogosteje poškodovane sklepe sodi kolenski sklep, ki je med najbolj obremenjenimi sklepi v človeškem telesu. Pri poškodbi kolena je najpogosteje poškodovana sprednja križna vez (SKV) (Paszkewicz et al., 2012). Visoko incidenco poškodb SKV imajo vsi športi, kjer so vključeni poskoki, hitro ustavljanje in hitre menjave smeri z nepremičnim stopalom, strižni gibi in vrtenje ter pristajanje iz skoka na eno nogo. Na samem vrhu so ekipni športi, kot so nogomet, košarka, rokomet, odbojka, sledita smučanje in rugby (Shephard et al., 2015). Poškodba SKV lahko za športnika pomeni izgubo kariere oz. zmanjšano športno učinkovitost ter izgubo finančne podpore. Dolgoročno se poveča tveganje za nastanek zgodnje artroze kolenskega sklepa in zmanjša se funkcija kolena (Lohmander et al., 2007). Ženske so 2 8-krat bolj dovzetne za poškodbe SKV v primerjavi z moškimi kolegi, ki tekmujejo na isti ravni v istem športu (Agel et al., 2005; Bjordal et al., 1997). Z ustreznimi preventivnimi vadbenimi programi se lahko pojavnost nekontaktnih poškodb SKV zmanjša za %. Ti preventivni programi se morajo osredotočiti predvsem na izboljšanje proprioceptivnega priliva, dobro mišično zmogljivost in pravilno tehniko poskokov in pristajanja (Taylor et al., 2015). 1.1 Biomehanika in funkcija SKV SKV skupaj z zadnjo križno vezjo, lateralnim in medialnim meniskusom predstavlja intraartikularne strukture kolenskega sklepa. Skupaj z ostalimi kolenskimi vezmi je pasivni stabilizator kolenskega sklepa, dinamični stabilizatorji so mišice (Travnik in Košak, 2004). Poteka od notranje strani lateralnega kondila femurja in se narašča na sprednji medialni del platoja tibie, pri čemer se zavrti spiralno okrog osi za 110 (Palastanga et al., 2006). Ima multi-fascikularno sestavo kolagenskih vlaken, ki se delijo na vmesni, anteromedialni in posterolateralni del. Posterolateralni snop je postavljen najbolj vertikalno in je najkrajši. Najdaljši je anteromedialni snop. Snopi so med seboj prepleteni in pri različnih kotih 1

24 različno napeti. Posterolateralni del je najbolj napet med ekstenzijo kolena, medtem ko je anteromedialni pri fleksiji kolena (Travnik in Košak, 2004). Naloge SKV so vzdrževanje stabilnosti kolena: pri odprti kinetični verigi preprečuje sprednjo translacijo golenice, pri zaprti kinetični verigi preprečuje zdrs stegnenice nazaj (kadar je golenica nepremična), kontrola prekomerne golenične rotacije in kontrola varus ali valgus pozicije kolenskega sklepa (Sajovic, 2010). 1.2 Mehanizmi nastanka poškodb SKV Kadar so na SKV prisotne čezmerne natezne sile, je le-ta podvržena poškodbi. Mehanizem poškodbe nam pove, kako in na katero mesto so delovale sile na koleno ob nezgodi oz. kroničnih in ponavljajočih se obremenitvah, če gre za poškodbo zaradi preobremenjevanja. Sila, ki deluje na koleno, je lahko notranja (intrinzična nekontaktna), torej zaradi delovanja znotraj telesa, ali pa zunanja zaradi delovanja na telo od zunaj (ekstrinzična kontaktna) (Boden, 2000). Pri kontaktnem mehanizmu nastanka poškodbe pomeni, da je prišlo do poškodbe zaradi trčenja z nekom oz. neko stvarjo, ki je potisnila koleno v abnormalen položaj in povzročila veliko silo na SKV. Takšnih poškodb se na žalost ne da zlahka preprečiti, še posebej, če športnik sodeluje pri kontaktnih športih. Te poškodbe prevladujejo pri nogometu ter ameriškem nogometu (Shepherd et al., 2015). Drugi mehanizem nastanka poškodbe, ki je pogostejši, je nekontakten. Poškodbe nastanejo predvsem zaradi situacij, ki postavijo koleno v ranljiv položaj; tako povzročijo večjo natezno silo na SKV in lahko nastanejo poškodbe (Shepherd et al., 2015). Nekontaktne poškodbe prevladujejo pri smučanju, nogometu, odbojki in košarki. So posledica različnih mehanizmov. Ponavadi se zgodijo pri siloviti rotaciji kolenskega sklepa v trenutku, ko je stopalo v kontaktu s podlago, pri doskoku, ko je koleno v hiperekstenziji, pri nenadnem in sunkovitem ustavljanju na eni nogi, ko je koleno v hiperekstenziji, ter pri vrtenju v kombinaciji s hitro menjavo ritma ali nenadnim zmanjševanjem hitrosti gibanja (Boden, 2000). Najpogosteje so nekontaktne poškodbe SKV posledica kompleksnih 2

25 interakcij več dejavnikov tveganja. Za najpogostejši dejavnik tveganja nekontaktnih poškodb je bila ugotovljena močna aktivacija quadricepsa med ekscentričnim krčenjem. Najpogostejši mehanizem poškodbe pa je pri pristanku iz skoka (Griffin et al., 2006). Zato je posebno pozornost treba nameniti ravno tehnikam pravilnega pristanka. Ponavadi je kot v kolenskem sklepu pri začetnem dotiku tal in ob pristanku na tla premajhen. Prav tako se med pristankom pojavljajo povečana abdukcija distalnega dela noge oz. valgus položaj kolena, notranja rotacija kolena in visoke reakcijske sile tal (Favre, 2016). Opazovalec (trener/fizioterapevt/soigralec) mora biti pozoren na vse nepravilnosti postavitve telesa med pristankom iz skoka. Med pristankom mora športnik obdržati ravnotežje, pristati z obema stopaloma hkrati, aktivirati stabilizacijske mišice trupa in kolka, koleno ne sme pogledati čez prste na nogi, ob pristanku je teža na sprednjem delu stopala, nato se porazdeli nazaj (navodilo je pristani mehko), koleno mora biti ob pristanku na tla flektirano vsaj za 60 ali več, treba je pristati s flektiranim kolkom in trupom, nagnjenim naprej, ter se izogibati valgus položajem kolen (Favre, 2016; Griffin, 2006). Resnost poškodbe je odvisna od anatomske pozicije kolena, smeri delovanja sil in velikosti teh sil v trenutku poškodbe. Pri kompleksnejših mehanizmih poškodbe kolena ali direktnih udarcih v koleno so lahko prizadete tudi ostale vezi in kite, meniskusa, stik med sklepno ovojnico in meniskusom ter hrustanec na stegneničnem kondilu (Zupanc in Šarabon, 2003). 1.3 Dejavniki tveganja za nastanek poškodb SKV Dejavnike tveganja so Griffin in sodelavci (2006) razdelili v: okoljske/zunanje dejavnike, anatomske dejavnike, hormonske dejavnike, notranji dejavniki živčno-mišične dejavnike. Med zunanje dejavnike tveganja za nastanek poškodbe SKV uvrščamo vremenske vplive, umetno površino igrišča namesto naravne, čevlje z večjim koeficientom trenja ter kontakt z drugo osebo ali predmetom. 3

26 Notranji dejavniki tveganja so tisti, ki izvirajo iz športnika. Dejavniki tveganja so tako lahko širša medenica in posledično večji kvadriceps kot ožja interkondilarna zareza, različne faze menstrualnega cikla, povečana laksnost kolenskih vezi, zmanjšana moč stegenskih mišic in neravnovesje moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic, premajhen kot fleksije kolena pri pristanku iz skoka (< 45 ), šibka stabilizacija trupa, dinamični valgus v kolenu ter hkrati povečani kolčna notranja rotacija in zunanja rotacija golenice med izvajanjem športnih nalog (Alentorn-Geli et al., 2009). Prav tako so notranji dejavniki tveganja utrujenost športnika, nepazljivost, pretiranost ter psihično stanje športnika (Dervišević in Hadžić, 2005). Da je nastanek poškodbe večji pri ženskah, pa pripomorejo predvsem spremenjeni anatomski, hormonalni in živčno-mišični dejavniki, ki se razlikujejo od moških (Hewett et al., 2006). 1.4 Poškodba SKV in njene posledice Najpogostejša poškodba SKV je pri mladih športnikih, starih let. Ti predstavljajo kar 50 % vseh poškodovancev (Griffin et al., 2006). Po podatkih Swensonove raziskave s sodelavci (2013), kjer so ugotavljali razlike med srednješolci in srednješolkami, ki se ukvarjajo z istim športom, so ženske bolj nagnjene k poškodbi SKV. Po poškodbi SKV je bilo opravljenih več operacij pri ženskah. Prav tako se ženske redkeje vrnejo nazaj na šport, ki so ga trenirale pred poškodbo (Swenson et al., 2013). Nogomet je po podatkih Britanskega nacionalnega registra ligamentov (UK National Ligament Registry), ki je med decembrom 2012 in februarjem 2015 zbiral podatke o opravljenih operacijah na SKV, na samem vrhu po številu poškodb SKV, sledita ameriški nogomet in alpsko smučanje (Gabr et al., 2015). Posledice poškodb SKV razdelimo na kratkotrajne in dolgotrajne. Kratkotrajne so bolečina, oteklina ter zmanjšana funkcija kolenskega sklepa, ki lahko privedejo do operacije in najmanj 6 9 mesečne rehabilitacije. Prav tako je športnik na daljši športni odsotnosti (Dharamsi and LaBella, 2013). Dolgotrajne posledice poškodb SKV so resnejše od kratkotrajnih, saj za mnoge (mlade) športnike lahko pomenijo konec športne kariere. Šport mladostnikom pomaga pri boljši samozavesti, krepitvi kosti in mišic, pomaga zmanjševati dejavnike tveganja za nastanek debelosti ali pojav sladkorne bolezni in za 4

27 nastanek depresije in drugih psihičnih motenj. Resne posledice se lahko pokažejo tudi kasneje v življenju, saj so poškodovani bolj dovzetni za degenerativna obolenja kolenskega sklepa (Dishman et al., 2006). Rehabilitacija po rekonstrukciji SKV traja 6 9 mesecev. Kljub uspešnim operacijam pa raziskave kažejo, da lahko rekonstruirana poškodba SKV postane dejavnik tveganja za nastanek poškodbe SKV na ipsilateralni ali kontralateralni strani. Ponovitev poškodbe je med 6 in 27 % operiranih SKV. Zato je te poškodbe najbolje preprečiti (Wright et al., 2007). 1.5 Preprečevanje poškodb SKV s preventivnimi vadbenimi programi Na podlagi razumevanja anatomije kolenskega sklepa, biomehanike, poznavanja rizičnih dejavnikov in mehanizmov nastanka poškodbe SKV so se razvili različni preventivni vadbeni programi. Zasnovani so bili z namenom, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki povečujejo tveganja za nastanek nekontaktne poškodbe SKV (Voskanian, 2013). Večina programov daje poudarek na vadbi za povečanje proprioceptivnega priliva ter zmanjšanju obremenitve pri pristanku iz skoka. V nekatere programe so vključene še vadba za povečanje gibljivosti, vadba za krepitev mišic, vadba za prepoznavanje položajev z visokim tveganjem za nastanek poškodbe oz. vadba povratne informacije in specifična športna vadba za izboljšanje spretnosti ter tehnike posameznega športa (Donnell-Fink et al., 2015). Prva raziskava za ugotavljanje učinkovitosti preprečevanja poškodb SKV v nogometu je bila opravljena leta Caraffa in sodelavci (1996) so ugotovili, da vadba ravnotežja s stojo na eni nogi trikrat na teden po 20 minut zmanjšuje število poškodb SKV med profesionalnimi igralci nogometa. Vadbo so začeli izvajati 30 dni pred začetkom sezone. V kontrolni skupini so po koncu sezone zabeležili 70 poškodb SKV, med raziskovalno skupino pa 10 poškodb (Caraffa et al., 1996). Prvo raziskavo med žensko populacijo pa so opravili Hewett in sodelavci (1999), kjer so opazovali učinke vadbenega programa na odbojkaricah, košarkaricah in rokometašicah. Program so izvajale 6 tednov pred sezono, 3- krat na teden min. Vanj je bilo vključenih veliko različnih vaj s poskoki, vadba za povečanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih udov ter učenje pravilnih tehnik 5

28 pristajanja iz skoka. Rezultati so pokazali, da imajo športnice v kontrolni skupini za 3,6- krat večjo možnost za pojav poškodbe kolena kot tiste, ki so opravile preventivni program (Hewett et al., 1999). Ta program je bil spremenjen in posodobljen in je zdaj znan pod imenom Sportsmetrics (Voskanian, 2013). Razvilo pa se je še nekaj drugih preventivnih programov znanih pod različnimi imeni. Nekateri so preko raziskav predstavljeni v nadaljevanju diplomske naloge. 6

29 2 NAMEN Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda objavljene strokovne in znanstvene literature analizirati učinkovitost preventivnih vadbenih programov za preprečevanje poškodb SKV pri nogometaših in nogometašicah. 7

30 3 METODE DELA Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom ter analizo strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, PubMED, Springerlink in SAGE journals. Samostojno ali v kombinaciji so bile uporabljene naslednje ključne besede: ACL, ACL injury, football/soccer, neuro-muscular prevention program. V pregled literature so bile vključene raziskave, ki so izpolnjevale naslednja vključitvena merila: raziskave izvedene med leti , randomizirane kontrolne raziskave in prospektivne kohortne raziskave, raziskave, ki vključujejo vadbo za povečanje proprioceptivnega priliva in je program vadbe opisan, raziskave, ki so učinkovitost svojih vadbenih programov preverjale s številom novonastalih poškodb SKV raziskave, v katere so vključeni nogometaši/nogometašice. Izključitvena merila za pregled literature so bila: raziskave izvedene pred letom 2000, sistematični pregledi literature, pilotske in navzkrižne raziskave, klinične raziskave, poročila o primeru, raziskave, ki so vključevale ostale poškodbe spodnjih udov, in ne poškodb SKV, raziskave, v katerih ni bil opisan/naveden preventivni program raziskave, ki so vključevale preiskovance po rekonstrukciji SKV, raziskave, ki v rezultatih navajajo biomehanske meritve kolenskega sklepa, ne pa števila poškodb SKV. 8

31 4 REZULTATI Po zgoraj navedenih ključnih besedah smo po bazah podatkov našli 565 raziskav. Omejili smo jih glede na vključitvene kriterije. 10 raziskav je ustrezalo vsem vključitvenim in izključitvenim kriterijem in so vključene v diplomsko nalogo odstranili dvojnike - omejili na celotno dostopna besedila - umestili v časovni okvir omejili na raziskovalne študije -da so imele opisan preventivni program 52-9,v raziskavo vključeni drugi športniki in športnice (rokomet, florbal, košarka ali odbojka) 43 Odpravili glede na prebrane povzetke raziskav: - 12, vsebovale preiskovance po rekonstrukciji SKV - 21, v rezultatih biomehanske meritve kolena in ne število poškodb SKV Slika 1: Shematski prikaz iskanja literature 4.1 Značilnosti vključenih raziskav V diplomsko nalogo je vključenih 7 randomiziranih kontrolnih raziskav (Soderman et al., 2000; Heidt et al., 2000; Gilchrist et al., 2008; Steffen et al., 2008; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015) in 3 kohortne prospektivne raziskave (Mandelbaum et al., 2005; Pfeiffer et al., 2006; Kiani et al., 2010). 9

32 Raziskave so se razlikovale po številu, starosti, spolu preiskovancev in preventivnem vadbenem programu, ki so ga opravljali preiskovanci v raziskovalni skupini. Velikost vzorca je bila od 221 preiskovancev (Soderman et al., 2000) pa do preiskovancev (Walden et al., 2012). Starost preiskovancev se je gibala od 12 (Walden et al., 2012) do 25 let (Silvers-Granelli et al., 2015). Vse raziskave so vključevale ženske nogometašice, razen Silvers-Granelli in sod. (2015), ki je edina raziskava z moškimi nogometaši. Trajanje raziskav je bilo različno. Najdlje sta trajali raziskavi Waldna in sod. (2012) ter Kiani in sod. (2010), 36 tednov. Najkrajša je bila raziskava Heidta in sod. (2000), ki je trajala 7 tednov. Podatki preiskovancev so zajeti v naslednji tabeli (Tabela 1). Tabela 1: Značilnosti vključenih raziskav Raziskava Spol Starost (let) Število preiskovancev Soderman povprečna K: 78 et al. (2000) Ž 20,4 R: 62 Heidt et al K: 258 (2000) Ž R: 42 Mandelbau Sezona 2000 m et al. Ž K: 1905 (2005) R: 1041 Sezona 2001 K: 1913 R: 844 Pfeiffer et K: 862 al. (2006) Ž R: 577 Gilchrist et povprečna K: 852 al. (2008) Ž 19,9 R: 583 Steffen et povprečna K: 947 al. (2008) Ž 15,4 R: 1073 Kiani et al K: 729 (2010) Ž R: 777 LaBella et povprečna K: 755 al. (2011) Ž 16,2 R: 737 Walden et K: 2085 al. (2012) Silvers- Granelli et al. (2015) Ž M R: K: 850 R: 675 Preventivni vadbeni program Specifičen program vaj na ravnotežni deski Frappier Acceleration PEP program KLIP pogram PEP program FIFA 11+ HarmoKnee Specifičen vadbeni program Specifičen vadbeni program FIFA

33 K: kontrolna skupina preiskovancev R: raziskovalna skupina preiskovancev M: moški Ž: ženske PEP program: Prevent injury and enhance performance program KLIP program: Knee ligament injury prevention 4.2 Značilnosti preventivnih vadbenih programov Soderman in sod. (2000) so pri svojem treningu uporabljali ravnotežne deske in priročnike z vajami, ki so jih razdelili med raziskovalno skupino. Program je trajal 6 mesecev in je zajemal 5 progresivno naraščajočih ravnotežnih vaj, ki so jih prvih 30 dni preiskovanke v raziskovalni skupini izvajale vsak dan, kasneje pa 3-krat tedensko. Trajal je min. Program so izvajale doma. Program je vključeval ravnotežne vaje, pri katerih je preiskovanka stala na eni nogi in različno postavljala roke, metala žogo v zrak/ob tla in nazadnje še nestojno nogo premikala naprej, nazaj ter vstran. Pri tem je poskušala na ravnotežni deski ostati čimbolj pri miru. Vsaka vaja se je morala ponoviti 3-krat, po 15 s, na vsaki nogi. Heidt in sod. (2000) so 7 tednov izvajali 75-minutni program, ki je temeljil na izboljšanju kardiovaskularnega sistema, spretnosti, izboljševanju nogometnih tehnik, povečanju hitrosti in pliometričnem treningu. Program so izvajali 3-krat tedensko; 2-krat na teden je bil poudarek na spretnosti in povečanju hitrosti, 1-krat na teden pa se je izvajal pliometrični trening. Mandelbaum in sod. (2005) in Gilchrist in sod. (2008) so v svoj trening vključili PEP program (ang. Prevent Injury and Enhance Performance). PEP program je sestavljen iz petih komponent in traja približno min. Prva komponenta je ogrevanje, ki ga predstavljajo različne tehnike teka. Druga komponenta so raztezne vaje, sledile so vaje za povečanje zmogljivosti mišic, pliometrične vaje ter na koncu še trening spretnosti. Vse pravilne izvedbe vaj in izogibanje rizičnim položajem med vadbo so predhodno predstavili in razdelili kot video material raziskovalni skupini. Program so v prvi raziskavi izvajali tri mesece na sezono (skupno 6 mesecev, saj je raziskava trajala dve sezoni), v drugi raziskavi pa štiri mesece (eno sezono). V obeh raziskavah po 3-krat na teden. Pfeiffer in sod. (2006) so uporabili KLIP program (Knee Ligament Injury Prevention), ki je temeljil na pliometričnem treningu in pravilnem pristajanju iz skoka na eno ali obe nogi. 11

34 Program je trajal približno 20 minut. Vaje so bile razdeljene v 4 faze. Vsaka faza je trajala 2 tedna. Skozi faze so se vaje progresivno povečevale. Po 7. tednu, ko je nastopila 4. faza, se je ta sklop vaj ohranil do konca sezone. Vaje so zajemale različne vrste poskokov. Opravljali so ga 2-krat na teden prvih 15 tednov, zadnjih 5 tednov pa 1-krat na teden. Raziskava Kiani in sod. (2010) je za preventivni program uporabljala HarmoKnee program, ki je namenjen ogrevanju telesa ter izboljšanju ravnotežja in mišične zmogljivosti, za boljšo stabilnost kolenskega sklepa, vključuje tudi pliometrično vadbo. Program se je začel z ogrevanjem (različnimi tehnikami teka), nadaljeval z aktivacijo mišic nog (izometrična kontrakcija posameznih mišic, s fokusiranjem na določeno skupino mišic), pliometrično vadbo z različnimi poskoki, vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti ter vajami za izboljšanje stabilnosti trupa. Program je trajal približno 20 min. Poudarjali so tudi, da je bolje izvesti manjše število ponovitev določene vaje in le-te pravilno. Program so izvajali prve tri mesece (pred sezono) 3-krat na teden, naslednjih 6 mesecev (nogometna sezona) pa 1-krat tedensko. LaBella in sod. (2011) so v raziskavo vključili 20-min progresivni program, ki je vključeval vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti, pliometrično vadbo ter vaje za ravnotežje. Pred treningom so za preiskovance izvedli seminar, kjer so predstavili rizične dejavnike za nastanek poškodb, pravilne tehnike pristajanja ter izogibanje valgus položaju kolena. Program so izvajali 13 tednov 1 3-krat na teden. Walden in sod. (2012) so v raziskavi uporabili 15-minutni vadbeni program, ki je vseboval vadbo za ravnotežje, pliometrično vadbo ter trening spretnosti. Pred začetkom izvajanja treningov so trenerja in njegovega pomočnika seznanili s pravilno izvedbo vaj in najpogostejšimi napakami. Vsaka vaja se je 4-krat progresivno povečala in nato izvedla še v paru preiskovancev je ta program izvajalo 9 mesecev, 2-krat na teden pred sezono in 1-krat na teden v sezoni. FIFA 11+ je program, ki so ga izvajali v raziskavah Steffen in sod. (2008) ter Silvers- Granelli in sod. (2015). Temu programu so v raziskavi Steffen in sod. (2008) dodali pet minut ogrevalnega teka pred začetkom programa ter vadbo na ravnotežnih blazinah. Tako je program trajal približno 20 min. Program FIFA 11+ prvotno vsebuje vadbo za povečanje mišične zmogljivosti, vadbo ravnotežja, pliometrično vadbo in vadbo za izboljšanje stabilnosti celega telesa ter zadnji 2 min teka za dobro pripravo preiskovanca na 12

35 športno udejstvovanje. Prvotno program traja približno 15 min. V prvi raziskavi so program izvajali 1 3-krat na teden, 8 mesecev, v drugi pa 3-krat na teden, 4 mesece. 4.3 Rezultati raziskav V vseh raziskavah je bilo po opravljenem preventivnem programu prikazano število poškodb SKV. Večina jih je prikazovala tudi incidenco poškodb v raziskovalni in kontrolni skupini ter P vrednosti, ki so prikazane v spodnji tabeli (Tabela 2). Incidenca poškodb preiskovancev je bila izračunana na podlagi števila ur treningov in tekem nogometaša. Tri raziskave (Walden et al., 2010; Silvers-Granelli et al., 2015; LaBella et al., 2011) so v rezultate vključile tudi število preiskovancev, ki morajo opraviti preventivni vadbeni program, da preprečimo eno poškodbo SKV. V prvi raziskavi bi moralo za preprečevanje 1 poškodbe SKV opravljati preventivni program 14 nogometašev, v drugi 70, v tretji pa 191. Tako imata boljše rezultate raziskavi Silvers-Granelli in sod. (2015) ter LaBella in sod. (2011). Pet raziskav (Mandelbaum et al., 2005; Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015) je dokazalo, da lahko s pomočjo preventivnega vadbenega programa, ki vključuje učenje športnika, ki je multikomponenten in specifično usmerjen v posamezen šport, uspešno zmanjšamo število poškodb SKV pri nogometaših in nogometašicah. Ostale raziskave teh statistično pomembnih razlik niso dokazale (Soderman et al., 2000; Heidt et al., 2000; Pfeiffer et al., 2006; Steffen et al., 2008; Gilchrist et al., 2008). 13

36 Tabela 2: Rezultati raziskav Raziskava Št. poškodb SKV Incidenca poškodb SKV v kontrolni skupini Incidenca poškodb SKV v raziskovalni skupini P vrednost REZULTATI V % Soderman et al. (2000) K: 1 R: 4 Heidt et al. (2000) K: 8 R:1 Mandelbaum et al. Sezona 2000: (2005) K: 32 R: 2 Sezona 2001: K: 35 R: 4 Pfeiffer et al. (2006) K: 3 R: 3 Gilchrist et al. (2008) K: 18 R: 7 Steffen et al. (2008) K: 5 R: 4 Kiani et al. (2010) K: 5 R: 0 LaBella et al. (2011) K: 6 R: 2 Walden et al. (2012) K: 14 R: 7 Silvers-Granelli et al. K: 16 (2015) R: 3 0,12 1,36 P > 0.05 NSR / / / NSR Sezona 2000: 0,47 Sezona 2001: 0,51 Sezona 2000: 0,05 Sezona 2001: 0,13 Sezona 2000: P = Sezona 2001: P = ,078 0,167 P > 0.05 NSR 0,340 0,199 P > 0.05 NSR 0,2 0,11 P > 0.05 NSR 88 % (sezona 2000) in 77 % (sezona 2001) manj poškodb SKV v R / / / 100 % manj poškodb SKV v R 0,46 0,10 P = % manj poškodb SKV v R 0,57 0,05 P = % manj poškodb SKV v R 0,362 0,085 P = % manj poškodb SKV v R K: kontrolna skupina, R: raziskovalna skupina, NSR ni statistično pomembne razlike med raziskovalno in kontrolno skupino 14

37 5 RAZPRAVA Učinkovitost vadbenih programov se je pokazala v številu zmanjšanja poškodb SKV v raziskovalni skupini. V petih raziskavah niso uspeli dokazati statistično pomembne razlike. To se je pokazalo v pomankjanju motivacije preiskovancev, ki so jo občutili predvsem v raziskavi Steffena in sod. (2008). V raziskavi so namreč izračunali povprečno število treningov posameznika, ki je opravljal program. Preiskovanec v raziskovalni skupini je v povprečju izvedel le 15 treningov vadbenega programa, kar je predstavljalo premalo ponovitev za doseganje učinkov. Pomanjkanje motivacije so občutili tudi v raziskavi Soderman in sod. (2000), kjer so treninge ravnotežja preiskovanke opravljale doma in tako ni bilo zunanjega nadzora nad izvajanjem treningovi. Za neuspelo dokazanje statistično pomembne razlike so v raziskavi Heidt in sod. (2000) ter Soderman in sod. (2000) imeli premajhen vzorec populacije. Avtorji so navajali, da je potrebno pred raziskavo s pomočjo statistike izvesti analizo moči in oceniti populacijski parameter oz. oceniti velikost vzorca, saj le tako lahko dobimo statistično pomembno razliko (Soderman et al., 2000). Kljub dovolj velikemu vzorcu populacije ter dobri motivaciji v raziskavi Pfeiffer in sod. (2006) le-ti niso dobili statistično pomembnih razlik. Avtorji navajajo, da je razlog njihov preventivni program, ki je vključeval le pliometrično vadbo. Prav tako so v raziskavi Soderman in sod. (2000) opravljali le vadbo ravnotežja. To dokazuje, da imajo enokomponentni programi manjši učinek na preprečevanje poškodb SKV. Pomembna pa je ugotovitev raziskave Gilchrista in sod. (2008), ki je kljub nedokazani statistično pomembni razliki celotne raziskave dobila dobre rezultate v drugi polovici trajanja. Raziskava je trajala 12 tednov. Vse poškodbe SKV v raziskovalni skupini so se zgodile v prvih šestih tednih raziskave. Do konca, ko je bilo opravljenih več treningov preventivnega programa v raziskovalni skupini, pa nihče od preiskovancev, ki je izvajal preventivni program, ni utrpel poškodbe SKV. Ko so avtorji raziskave primerjali rezultate samo zadnjih 6 tednov trajanja raziskave, se je pokazala statistično pomembna razlika med kontrolno in raziskovalno skupino (P = 0,014). Tako so sklepali, da je njihov program kljub nedokazani statistično pomembni razliki celotne raziskave učinkovit. Glede na pregled literature so bili učinkovitejši tisti vadbeni programi, ki so vključevali vsaj 2 vadbeni komponenti od 4: vadba za izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in 15

38 spodnjih udov, pliometrična vadba, senzori-motorična vadba ter. povratna informacija o pravilni izvedbi vaj. Pomembno je, da je preventivna vadba usmerjena tudi v specifičnost športa. Za začetek se morajo vaje izvajati biomehanično pravilno, intenziteta, trajanje in pogostnost vadbe pa se progresivno nadgrajevati, da so učinki vadbe večji. Iz pregleda literature je tudi razvidno, da je več raziskav opravljenih na ženski populaciji, ki so bolj ogrožene od moških. Biomehanske raziskave so pokazale, da ženske iz skoka pristajajo v bolj pokončnem položaju kot moški, kar ogroža ravnovesje med aktivacijo kvadricepsov in hamstringov. Prav tako je pri pristanku iz skoka žensko koleno večkrat v valgus položaju, ki lažje privede do nekontaktne poškodbe SKV (Hewett, 1999). Večina raziskav je bila izvedena na mlajši populaciji (mladostniki, najstniki in mladi odrasli). Pomembno je, da se vadbeni programi začnejo izvajati v zgodnjem otroštvu oziroma na začetku športnega udejstvovanja mladih športnikov, saj tako lažje preprečimo neprilagojene biomehanske vzorce. Program je uspešen le, če se strategije gibanja uporabljajo pravilno ter z idealno izvedbo športnika, saj te naučene motorične sposobnosti postanejo trajne. Potrebujejo le sprotno vzdrževanje (Schmidt in Lee, 2014). 5.1 Učinki preventivnih vadbenih programov Pri pregledu literature smo ugotovili, da so bili učinkovitejši tisti preventivni vadbeni programi, ki so se začeli izvajati na predsezonskih treningih in so se izvajali čez celotno tekmovalno sezono. Trajali so vsaj min, po 2 3-krat na teden in so vključevali vsaj dve vadbeni komponenti (Mandelbaum et al., 2005; Gilchrist et al., 2006; Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015). V teh raziskav se je poškodba SKV zmanjšala za povprečno 78% v raziskovalni skupini Vadba za povečanje mišične zmogljivosti Vadba za povečanje mišične zmogljivosti je učinkovita, če se vaje izvajajo pravilno, varno, se progresivno nadgrajujejo in se skrbno načrtujejo za posameznika. Glavni cilj vadbe za povečanje mišične zmogljivosti je krepitev mišic. Za preprečevanje poškodb SKV je potrebno okrepiti mišice, ki prečkajo kolenski sklep (stegensko in golensko muskulaturo) ter stabilizatorje trupa (Mandelbaum et al., 2005; Gilchrist et al., 2006; Steffen et al., 2008; 16

39 Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015). Rezultati treninga za izboljšanje mišične zmogljivosti se pokažejo že po 2 3 tednih redne vadbe. V tem obdobju pride do nevralne adaptacije. Za specifične spremembe na mišici, kot sta hipertrofija in povečana vaskularizacija, pa je potrebno vsaj 6 12 tedensko treniranje. Poznamo različne oblike vadbe za izboljšanje mišične moči in zmogljivosti: izometrične in dinamične, koncentrične in ekscentrične, izokinetične, v odprti ali zaprti kinetični verigi, vadba z bremeni ali z lastno težo, z manualnim uporom ali mehaničnim uporom. Med izvajanem vaj proti uporu se je potrebno izogniti Valsalva manevru izdihovanju pri zaprtem glotisu (Kisner in Colby, 2007) Pliometrična vadba Pliometrična vadba je vadba, ki je namenjena izboljšanju sposobnosti eksplozivnega, hitrega mišičnega krčenja oz. vpliva na hitrejši razvoj sile v mišici. Vključuje zelo hitro menjavo ekscentrične kontrakcije v koncentrično kontrakcijo mišice, refleksne reakcije in funkcionalne gibalne vzorce. Priporočljivo je, da je pliometrični trening oblikovan na podlagi specifičnih gibov, ki veljajo za posamezen šport. Vadba vključuje skoke na mestu, levo/desno, čez različne ovire, iz višine na tla in takoj nazaj v zrak (Heidt et al., 2000; Mandelbaum et al., 2005; Gilchrist et al., 2006; Pfeiffer et al., 2006; Steffen et al., 2008; Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015). Pri progresivnosti vadbe povečujemo hitrost poskokov (da je amortizacijska faza čim krajša), intenziteto (s pomočjo uteži, poskokov na eni nogi, večjo oviro...) in s povečanjem števila posamezne vaje, dokler se vzdržuje pravilna izvedba vaje; ali pa večje število pliometričnih treningov v sezoni. Priporočljivo je od 48- do 72-urno obdobje okrevanja med posameznimi treningi (Kisner in Colby, 2007). Po pliometričnem treningu se Golgijev tetivni organ toliko adaptira, da lahko mišice opravijo večji razteg brez aktivacije Golgijevega tetivnega aparata, tako se elastična energija ohrani, moč koncentrične kontrakcije je večja, izboljša se eksplozivnost in mišična pripravljenost športnika ter dinamična stabilnost kolena, ki preprečuje nastanek poškodb (Hewett, 2000). 17

40 5.1.3 Senzori-motorična vadba Učinki senzori-motorične vadbe se pokažejo pri krepitvi avtomatske živčne kontrole mišic/nezavednega odgovora mišic v določeni situaciji. Senzori-motorična vadba vpliva na proprioreceptorje, aferentne in eferentne živčne poti ter na samo mišico (Kisner in Colby, 2007). Izboljša se periferna občutljivost, prevajanje po živčnih poteh je hitrejše, izboljša se koaktivacija in zviša se hitrost ter stopnja mišične aktivacije. Ti učinki vsekakor pripomorejo k boljšemu preprečevanju poškodb. Krajši reakcijski čas za aktivacijo mišice je bistvenega pomena za preprečevanje poškodb zunanjih sil in pripomore k večji stabilnosti sklepa pri nenadnih situacijah. Izboljšana medmišična kooperacija pripomore k boljšemu ravnotežju, ki že tako ali tako zmanjšuje možnosti za nastanek poškodb (Palma, 2005). Senzori-motorična vadba je energetsko nezahtevna ter dokaj varna. Na uspešnost take oblike vadbe pa lahko vplivata tudi posameznikova koordinacija in spretnost. V raziskavah so vadbo ravnotežja izvajali na travnatih površinah igrišča (Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015) ali pa s pomočjo ravnotežnih blazin (Soderman et al., 2000; Steffen et al., 2008). Tudi to obliko vadbe je potrebno progresivno stopnjevati. Ponavadi jo otežimo z uporabo mehkejših in čedalje bolj nestabilnih podpornih površin, z dodatno nalogo med izvajanjem vaj ali pa z izključitvijo organa za vid (Kisner in Colby, 2007) Povratna informacija Avtorji so pred pričetkom raziskav trenerjem/fizioterapevtom/raziskovalni skupini preiskovancev izročili pisne in video informacije z navodili za izvajanje preventivnega vadbenega programa ter napotke o pravilnem izvajanju vaj (Heidt et al., 2000; Soderman et al., 2000; Mandelbaum et al., 2005; Pfeiffer et al., 2006; Gilchrist et al., 2006; Steffen et al., 2008; Kiani et al., 2010; LaBella et al., 2011; Walden et al., 2012; Silvers-Granelli et al., 2015). Med izvajanjem preventivnih treningov je zelo pomembna povratna informacija trenerja/fizioterapevta/sotekmovalca, ki opazuje tehnike izvedbe določenih vaj ter skuša športnike čimbolj naučiti samokontrole in pravilne izvedbe posamezne specifične športne naloge. Biofeedback ali povratno informacijo pa lahko zagotovimo tudi z ogledali in tako športnik sam opazuje svoje gibanje. 18

41 6 ZAKLJUČEK Preventivni vadbeni programi so lahko učinkovit način zmanjševanja poškodb SKV pri nogometaših in nogometašicah. Ugotovitve pregleda literature so naslednje: učinkovite vadbene komponente so kombinacije: pliometričnega treninga, vadbe za izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih udov, vadba za povečanje proprioceptivnega priliva ter pravilne izvedbe vaj (izvajanje povratne informacije), nogometaši in nogometašice sodijo med najbolj ogrožene športnike za nastanek poškodbe SKV, bolj ogrožene so ženske športnice ter mladostniki (starost let), v nogometu je večja pojavnost nekontaktnih kot kontaktnih poškodb SKV, ni standariziranih preventivnih programov za nogometaše in preprečevanje poškodb SKV, multikomponentni programi so pokazali boljše rezultate kot enokomponentni, k boljši učinkovitosti preventivnih programov pripomorejo dobra motivacija trenerjev in preiskovancev ter načrtovanje specifičnega preventivnega programa, ki vključuje tudi spretnosti in nogometne tehnike, glavni učinki preventivnih programov za zmanjševanje poškodb SKV so: povečana učinkovitost aktivacije mišic, zmanjševanje obremenitve pri pristanku in zmanjševanje varus in valgus položajev kolen. Izvajanje preventivnih programov lahko poteka med sezono, v predtekmovalnem delu ali v obeh obdobjih. Pomembno pa je, da je program s strani trenerjev in ostalih sodelujočih v športu dobro sprejet in ga redno ter načrtno vključujejo v treninge. Intenziteta, trajanje ter pogostnost vadbenih komponent preventivnih programov pa kljub velikemu številu raziskav o preventivnih programih in preprečevanju poškodb SKV še niso točno definirani. Zato bi bilo to področje potrebno še posebej raziskati in te meje določiti. Večje število raziskav bi moralo določiti tudi podatke o število preiskovancev, ki morajo opraviti preventivni vadbeni program, da preprečimo eno poškodbo SKV, saj te številke predstavljajo pomembne podatke športni medicini, ki lahko potem na ogroženi populaciji opravičljivo izvaja preventivne programe za preprečevanje poškodb SKV v večjem obsegu. 19

42 7 LITERATURA Agel J, Arendt EA, Bershadsky B (2005). Anterior cruciate ligament injury in national collegiate athletic association basketball and soccer: a 13-year review. Am J Sports Med 33 (4): Alentorn-Geli E, Myer GD, Silvers HJ et al. (2009). Prevention of non-contact anteriorcruciate ligament injuries in soccer players. Part 1: Mechanisms of injury and underlying risk factors. Knee Surg Sports Traum Arthrosc 17 (6): Bjordal JM, Arnły F, Hannestad B, Strand T (1997). Epidemiology of anterior cruciate ligament injuries in soccer. Am J Sports Med 25(3): Boden BP, Dean GS, Feagin JA, Garrett WE (2000). Mechanisms of anterior cruciate ligament injury. Orthopedics 23(6): Caraffa A, Cerulli G, Projetti M, Aisa G, Rizzo A (1996). Prevention of anterior cruciate ligament injuries in soccer. A prospective controlled study of proprioceptive training. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc 4(1): Dervišević E, Hadžić V (2005). Športne poškodbe v Sloveniji. Šport 53(2): 2-9. Dharamsi A, LaBella C (2013). Prevention of ACL injuries in adolescent female athletes. Contemp Pediatr 7: Dishman et al. (2006). Physical self-concept and self-esteem mediate cross sectional relations of physical activity and sport participation with depression symptoms among adolescent girls. Health Psychol 25(3): Donnell-Fink, Klara, Collins et al. (2015). Effectiveness of Knee Injury and Anterior Cruciate Ligament Tear Prevention Programs: A Meta-Analysis. Public Library of Science 10(12): Favre et al. (2016). Modification of knee flexion angle has patient-specific effects on ACL risk factors during jump landing. Am J Sports Med 44(6):

43 Gabr et al. (2015). The UK National Ligament Registry repor t Knee 22(4): Gilchrist, Mandelbaum, Melancon et al. (2008). A randomized controlled trial to prevent noncontact anterior cruciate injury in female collegiate soccer players. Am J Sports Med 36(8): Griffin LY, Albohm MJ, Arendt EA et al. (2006). Understanding and preventing noncontact anterior cruciate ligament injuries: a review of the Hunt Valley II meeting, January Am J Sports Med 34(9): Heidt, Sweeterman, Carlonas (2000). Avoidance of soccer injuries with preseason conditioning. Am J Sports Med 28(5): Hewett T, Lindenfeld TN, Riccobene JV, Noyes FR (1999). The effect of neuromuscular training on the incidence of knee injury in female athletes. A prospective study. Am J Sports Med (6): Hewett T (2000). Neuromuscular and hormonal factors associated with knee injuries in female athletes: strategies for intervention. Sports Med 29: Hewett T, Myer GD, Ford KR (2006). Anterior cruciate ligament injuries in female athletes: Part 1, mechanisms and risk factors. Am J Sports Med 34(2): Kiani, Hellquist, Ahlqvist, Gedeborg, Michaëlsson, Byberg (2010). Prevention of soccerrelated knee injuries in teenaged girls. Arch Intern Med 170(1): Kisner K, Colby L (2007). Therapeutic exercise foundation and techniques. 5th edition. FA Davis Philadelphia, LaBella, Huxford, Grissom et al. (2011). Effect of neuromuscular warm-up on injuries in female soccer and basketball athletes in urban public high schools: cluster randomized controlled trial. Arch Pediatr Adolesc Med 165(11): Lohmander L, Englund PM, Dahl LL, Roos EM (2007). The long-term consequence of anterior cruciate ligament and meniscus injuries: osteoarthritis. Am J Sports Med 35(10):

44 Mandelbaum BR, Silvers HJ, Watanabe DS et al. (2005). Effectiveness of a neuromuscular and proprioceptive training program in preventing anterior cruciate ligament injuries in female athletes: 2-year follow-up. Am J Sports Med 33(7): Palastanga N, Soames RW, Field D, Soames R (2006). Anatomy and Human Movement. 5th edition. Amsterdam: Elselvier Palma P (2005). Vpliv števila stopenj prostosti pri proprioceptivni vadbi na posamezen sklep. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. Paszkewicz J, Webb T, Waters B, Welch McCarty C, Van Lunen B (2012). The effectiveness of injury-prevention programs in reducing the incidence of anterior cruciate ligament sprains in adolescent athletes. J Sport Rehabil 21(4): Pfeiffer RP, Shea KG, Roberts D, Grandstrand S, Bond L (2006). Lack of effect of a knee ligament injury prevention program on the incidence of noncontact anterior cruciate ligament injury. J Bone Joint Surg Am 88(8): Sajovic M (2010). Primerjava rezultatov rekonstrukcije sprednje križne vezi s presadkom iz kit mišic fleksorjev in presadkom iz dela kite pogačice. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru: Medicinska fakulteta. Schmid RA, Lee T (2014). Motor learning and performance. 5th edition. Ontario, Canada: Human Kinetics, Shephard, Hoover, Kurt (2015). Acl tears: Contributing factors and preventive strategies for the home health care professional part 1. Home Health Care Manag Pract 27(1): Silvers-Granelli, Mandelbaum, Adeniji et al. (2015). Efficacy of the FIFA 11+ injury prevention program in the collegiate male soccer player. Am J Sports Med 43(11): Söderman, Werner, Pietilä, Engström, Alfredson (2000). Balance board training: prevention of traumatic injuries of the lower extremities in female soccer players? A 22

45 prospective randomized intervention study. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc 8 (6): Steffen, Myklebust, Olsen, Holme, Bahr (2008). Preventing injuries in female youth football a cluster-randomized controlled trial. Scand J Med Sci Sports 18 (5): Swenson DM, Collins CL, Best TM, Flanigan DC, Fields SK, Comstock RD (2013). Epidemiology of knee injuries among U.S. high school athletes, 2005/ /2011. Med Sci Sports Exerc 45(3): Taylor JB, Waxman JP, Richter SJ, Shultz SJ (2015). Evaluation of the effectiveness of anterior cruciate ligament injury prevention programme training components: a systematic review and meta-analysis. Br J Sports Med 49(2): Travnik, Košak (2004). Anatomija in biomehanika kolenskega sklepa. Ljubljana: Ortopedska klinika, Voskanian (2013). ACL Injury prevention in female athletes: review of the literature and practical considerations in implementing an ACL prevention program. Curr Rev Musculoskelet Med 6(2): Waldén, Atroshi, Magnusson, Wagner, Hägglund (2012). Prevention of acute knee injuries in adolescent female football players: cluster randomized controlled trial. BMJ. Dostopno na: < > Wright et al. (2007). Risk of tearing the intact anterior cruciate ligament in the contralateral knee and rupturing the anterior cruciate ligament graft during the first 2 years after anterior cruciate ligament reconstruction: a prospective MOON cohort study. Am J Sports Med 35(7): Zupanc, Šarabon (2003). Poškodbe prednje križne vezi. Šport 51(4):