Strojni{ki vestnik 46(2000)5, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)5, ISSN ISSN UDK UDC

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Strojni{ki vestnik 46(2000)5, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)5, ISSN ISSN UDK UDC"

Transkripcija

1 Strojni{ki vestnik 46(2000)5, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)5, ISSN ISSN UDK UDC Strokovni ~lanek (1.04) J. Urí~ek - V. Poppeová - R. Zahoranský: [olski robot Speciality - The Training paper (1.04) Robot [olski robot SLR razvoj in simulirni program The SLR 1500 Training Robot - Development and Simulation Program Juraj Urí~ek - Viera Poppeová - Róbert Zahoranský Šolski robot SLR 1500 je bil razvit na Univerzi v Žilini in na IQM Zvolen (Slovaška) za pouk robotike na visokih šolah in univerzah. Njegov razvoj povezuje programiranje, tehnièno kibernetiko, reševanje problemov vodenja, razvoj krmilnih sistemov za industrijske robote in delovanje numerièno krmiljenih strojev. Šolski robot SLR 1500 ima rotacijske èlenke. Ima pet prostostnih stopenj, tri od njih so namenjene za zagotavljanje lege orodja v prostoru, preostali dve doloèata njegovo usmeritev glede na predmet, ki ga premika Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Kljuène besede: roboti uèeèi, razvoj robotov, programi simulacijski, kinematika robotov) The SLR 1500 training robot was developed at the University of Žilina and at IQM Zvolen (Slovakia) for the teaching of robotics at high schools and universities. Its design incorporates assistance with the programming, the technical cybernetics, solving the drive control problems, the design of the control system for industrial robots and operation of NC machines. The SLR 1500 training robot has an angular design. It has five degrees of freedom and three of them serve to position the end effector in space and the remaining two determine its orientation with respect to the object being manipulated Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: training robots, development of robots, simulation programs, robot kinemtics) 0 UVOD Kinematièna struktura šolskega robota SLR 1500 je sestavljena iz rotacijskega telesa, dveh roèic in zapestnega mehanizma. Vsi deli so povezani z rotacijskimi èlenki, tako da roèici nista v isti ravnini, ampak se premikata ena glede na drugo. Takšna konstrukcija dovoljuje izjemno veliko obmoèje vrtenja posamezne roèice (sl. 1). Parametri robota: - število prostostnih stopenj: 5 - ponovljiva natanènost lege : 0,25 mm za ponovni gib roèice v eni smeri - najveèji vodoravni doseg od rotacijske osi enote: 640 mm - najveèji rotacijski kot vrtilne enote: najveèji rotacijski kot spodnje roèice: najveèji rotacijski kot zgornje roèice: najveèji rotacijski kot zapestja: najveèji preèni rotacijski kot zapestja: najveèja delovna hitrost vrtilne enote, spodnje roèice: 130 /s - zgornje roèice: 130 /s - preèna rotacija zapestja: 130 /s - rotacije zapestja: 300 /s - pozicioniranje: koraèni števci 0 INTRODUCTION The kinematic structure of the SLR 1500 robot consists of a rotational waist, two arms and a wrist mechanism. All parts are connected with rotational joints in such a way that the arms are not in the same plane but are moved with respect to each other. Such a design allows an extremely large rotational range of the individual arms (Fig. 1). The robot parameters: - number of degrees of freedom: 5 - repeatable positional accuracy: 0.25 mm for repeated arm movement in one direction - maximum horizontal range from the axis of the rotational unit: 640 mm - maximum rotation angle of the rotational unit: maximum rotation angle of the lower arm: maximum rotation angle of the upper arm: maximum rotation angle of the wrist: maximum lateral rotation angle of the wrist: maximum operational speed of the rotational unit, lower arm: 130 /s - upper arm: 130 /s - wrist pitch: 130 /s - wrist rotation: 300 /s - positioning: incremental counters stran 309

2 Sl. 1. Dimenzije in obmoèja vrtenja elementov kinematike šolskega robota SLR 1500 Fig.1. Dimensions and ranges of the SLR 1500 training robot kinematic elements rotation Sl.2. Šolski robot SPL 1500 Fig. 2. The SPL 1500 training robot Krmilni sistem robota obsega raèunalnik z vmesnikom RS 232C. Za raèunalnik je bila potrebna posebna programska oprema za upravljanje krmilnega sistema. Zahtevam krmilnega sistema je ustrezal programski jezik RAMAS [2]. Ta programski jezik je bil razvit v VUKOV Prešov družbi (Slovaška) za programiranje APR-20 The control system of the robot consists of a computer with an RS 232C interface. For this computer, special software was required for the functions of the control system. The needs of the control system were satisfied with the RAMAS programming language [2]. This programming language was developed in the VUKOV Prešov company (Slovakia) stran 310

3 industrijskega robota s krmilnim sistemom RS-4A. Njegovi ukazi se lahko delijo v veè skupin: urejevalnik ukazov, navodila in ukazi za gibanja, tehnološki, krmilni, aritmetièni, logièni, èakalni ukazi, nato ukazi, ki so namenjeni za ustavljanje, pomožni ukazi in drugi. 1 SIMULIRANJE Izraz simuliranje obièajno pomeni opazovanje in študij obnašanja sistema in temelji na modelu sistema. Sistem sestoji iz urejenega para množic, pri katerem ena od množic pomeni predmete (toèke, komponente itn.), druga pa opisuje razmerja med njimi. Grafièni model, ki bi predstavljal obnašanje resniènega robota zelo natanèno, bi bil zelo zahteven in neuèinkovit. Za simuliranje ne potrebujemo informacij o barvi, hrapavosti ali materialu. Vse bolj pa zahtevamo podatke o izmerah, obliki in znaèilnosti kinematiènih elementov in seveda o kinematiènih znaèilnostih razmerja med njimi. Kar je pomembno za simuliranje robota, je torej opis lege elementov glede na dejavnosti robota, za katere je namenjen. Najsi bo to pobiranje predmeta, premikanje zadnjega elementa z ene toèke k drugi (z nedoloèeno potjo ali z linearno interpolacijo) ali simuliranje njegovega roènega krmilja. Za simuliranje robota je bila potrebna informacija o izmerah in znaèilnostih njegovih kinematiènih elementov. Po poenostavitvi zapletenega simulirnega problema smo opravili naslednje poddejavnosti: doloèitev kinematiène sestave konènih toèk v prostoru, tridimenzionalno predstavitev posameznih komponent robota na raèunalniškem zaslonu, rešitev interpolacije za prostorske premike robota in problem urejanja programa v posebnem jeziku. Za predstavitev komponent robota so bila uporabljena mnogokotna telesa. Gibanje se izvede po vstopu v programski ukaz s parametri koordinat premika konène toèke. Iz teh koordinat so najprej izraèunane koordinate robota (rotacije posameznih èlenkov) in nato se vsi elementi zaènejo premikati v ustrezno smer z najveèjo hitrostjo. Èe je tirnica doloèena, potem jo tvori interpolator. Interpolacija nadomesti dano tirnico s sistemom koraènih premikov v smeri koordinatnih osi tako, da se izraèunana tirnica najbolje ujema z izvirno zahtevano tirnico. Ta tirnica mora zadostiti zahtevam po natanènosti. Še veè, od interpolacijske metode prièakujemo zanesljivost, natanènost, preprostost in hitrost interpolacije. Poznamo dva standardna interpolacijska postopka: digitalno diferencialno interpolacijo (DDI - DDA), ki temelji na diferencialnih enaèbah krivulje, for programming the APR-20 industrial robot with the RS-4A control system. Its commands can be divided into several groups: editing commands, move instructions and commands, technological, control, arithmetical, logical, waiting, interruption serving, help commands and others. 1 SIMULATION By simulation, we generally understand the observation and study of a system s behaviour based on its model. The system consist of an ordered pair of sets, where one of the sets represents the objects (items, components and so on) and the other describes the relations between them. A graphical model, which would represent the behaviour of a real robot in great detail would be very difficult and also ineffective. For a simulation we do not need information about the colour, roughness, or material. Rather we require information about the dimension and shape and the character of the kinematic elements and of course about the kinematic character of the relationship between them. What is important for a robot simulation is therefore the depiction its element position with respect to activities the robot is performing. Either the picking up of an object, moving the end element from one point to another (with no trajectory specification or with linear interpolation) or the simulation of its manual control. For the simulation of the robot information about the dimensions and the characteristics of its kimenatic elements was required. After the simplification of the complex simulation problem, the following main subtasks were encountered: determination of the kinematic structure end points in space, 3D representation of the individual robot components on the computer screen, the interpolation solution for the robot s 3D movement, and the problem of program editing in a special language. Polygonal bodies were used for the representation of the robot components. The movement is executed after entering a program instruction with the coordinate parameters of the movement end point. From these coordinates the robot coordinates are first calculated (rotations of individual joints) and then all the elements start to move with the maximum speed in the appropriate direction. If the trajectory is specified, then it is generated by interpolator. The interpolation replaces a given trajectory with a system of incremental movements in the direction of the coordinate axes in such a way that the resulting trajectory is in maximum accordance with the originally requested trajectory. This trajectory must satisfy the requirements for precision. Moreover, from the interpolation method we expect the reliability, accuracy, simplicity and speed of interpolation. We recognise two standard interpolation procedures: digital differential interpolation (DDA) which is based on the differential equation of the stran 311

4 ki pomeni tirnico, in neposredno raèunanje funkcije (NRF - DFC), ki temelji na analitiènih izrazih krivulje. Za simuliranje rokovanja s predmetom mora biti omogoèeno odpiranje in zapiranje prijemala. Za predstavitev te operacije uporabljamo vrednost notranjega parametra, ki je namenjen za odpiranje / zapiranje prijemala in hkratno sprostitev / prijemanje predmeta. Stavèni prepis v jezik RAMAS bo torej: FLAG + F0, da se prijemalo zapre in FLAG F0, da se odpre. Simuliranje roènega krmiljenja daje obèutek o robotovem gibanju v delovnem okolju. To je vrtenje robota okrog vodoravne osi, vrtenje posameznih roèic okoli lastnih osi, vrtenje prijemalnega mehanizma okoli stranske in vzdolžne osi in tudi odpiranje in zapiranje prijemala. Dalje, roèno krmiljenje robota dovoljuje, da si predstavljamo delovni doseg robota in njegove mejne lege. Gibanje v posamezno smer se sproži s pritiskom na tipke raèunalniške tipkovnice. Po poenostavitvi zapletenega simulirnega problema naletimo na naslednje glavne podnaloge: - doloèitev kinematiène zgradbe konènih toèk v prostoru; - prostorska predstavitev posameznih komponent robota na raèunalniškem zaslonu (transformacija prostora v ravnino z ohranitvijo vidnosti); - rešitev z interpolacijo za robotove prostorske gibe; - problem urejanja programa v jeziku RAMAS, njegov zapis, shranjevanje, nalaganje in izvajanje simuliranja. Ustvarjanje algoritma sledi razèlembi problema v manjše in preprostejše podprobleme, za katere je laže najti rešitev. Podproblemi so opisani v diagramu poteka. Domnevati je bilo mogoèe, da je glavni simulirni program zmožen izpeljati nalogo. Kasneje so bila ta dela do potankosti izvedena v programskem jeziku PASCAL. Težava se pojavi pri razumevanju programa, ker krmilni jezik RAMAS in programski ukazi za simulirni program niso združljivi. Program RAMAS je ASCII tekstovna datoteka urejena v poljubnem urejevalniku besedila. Morali smo razviti komponento, ki bo rabila za prilagoditev (prevod) programa RAMAS seznamu ukazov, ki jih bo simulirni program razumel. Algoritem za ta prevajalnik temelji na diagramu poteka. Na temeljih tega diagrama poteka smo izdelali podprogram v jeziku PASCAL, ki prebere program RAMAS, vrstico za vrstico, odkriva ukaz in sledeè njegovim znaèilnostim in parametrom, poklièe primeren postopek, ki izvede dejavnost natanko po navodilih. Kot interpolacijski postopek, ki najbolj ustreza našim potrebam, je bila izbrana metoda DDI. Glede na neposredno raèunanje iz funkcije je njena curve which represents the trajectory and DFC (Direct functional calculation), which is based on the analytical expression of the curve. For the simulation of object manipulation it must be possible to ensure opening and closing of the end effector. For the representation of this operation we use a value of internal flag, which will stand for opening / closing of the gripper and at the same time, release / pick-up of the object. The syntactical transcription in the RAMAS language will be then: FLAG +F0 to close the gripper and FLAG -F0 to open the gripper. The simulation of manual control gives an idea about the robot s movement in the working area. This is the robot s rotation around the horizontal axis, the individual arms rotation around their axes, the gripper mechanism rotation around the lateral and transverse axes and also the opening and closing of the gripper. Further, the manual control of the robot allows us to imagine the robot s working range and its boundary positions. The movement in an individual direction is realised by pressing keys on the computer keyboard. After the simplification of the complex simulation problem we encounter the following main sub-tasks: - determination of the kinematic structure end points in space; - 3D representation of individual robot components on the computer screen (space transformation to a plane with visibility preservation); - interpolation solution for robot 3D movement; - problem of program editing in RAMAS language, its writing, saving, loading and execution of the simulation. The algorithm creation follows the practice of problem decomposition into smaller and simpler sub-problems, for which the solution is easier to find. The sub-problems are described in the flow diagram. The main simulation program was supposed to be able to execute these tasks. Later, these tasks were in detail worked out in the PASCAL programming language. Since the controlling language is RAMAS and the language instruction for the simulation program are not compatible, we have a problem of program interpretation. The RAMAS program is an ASCII text file edited in an arbitrary text editor. We have had to develop a component, which would serve for adaptation (translation) of the RAMAS program to a list of instructions understandable by the simulation program. The algorithm for this translator is based on a flow chart. On the basis of this flow chart we have created a subprogram in the PASCAL language, which reads the RAMAS program, line by line, detects the instruction and following its character and parameters, it calls an appropriate procedure, which executes an action particularly for this instruction. As an interpolation procedure, which best suits our needs, the DDA method was chosen. Its advantage with respect to direct functional calculation is that the DDA stran 312

5 prednost v tem, da interpolator DDI neposredno izraèuna funkcijo s stalnimi koraki tirnice. S tem naèinom nastaja gibanje iz sunkov in njihovo pogostnost, ki so poslani posamezni osi. Èe imamo dve toèki, A(x A, y A, z A ) in B(x B, y B, z B ), mora interpolator tvoriti tirnico med njima z delitvijo tirnice na n odsekov. Na enak naèin tudi deli na n odsekov tirnico v posamezni osi. Izmere posameznih korakov po osi i x, i y, i z so doloèene. Interpolator doseže konèno toèko giba v vsako smer po izvedbi ustreznega števila korakov. Veèje ko je število sunkov na èasovno enoto, manjši je korak (inkrement) in natanènost premika je potem veèja. Krmilni sistem mora tudi rešiti obratno transformacijo z interpolacijo karteziènih koordinat v robotske koordinate z visoko frekvenco. Manj zahteven primer je, èe naj bi konèni element dosegel konèno toèko brez opisa tirnice. Za zaèetne in konène toèke se izraèunajo lokalne koordinate robota A(j 1A, j 2A, j 3A, j 4A, j 5A ) in B(j 1B, j 2B, j 3B, j 4B, j 5B ). Za vsak èlenek se doloèita smer in kot giba. Èe vrednost spremenljivke doseže vrednost kota v konèni legi, se gibanje v tej toèki ustavi. Za programiranje robota potrebujemo razmerje med njegovimi lokalnimi koordinatami in globalnim koordinatnim sistemom in nasprotno in iz znanih globalnih koordinat moramo doloèiti lego interpolator directly calculates the function with constant trajectory increments. With this approach, the movement is derived from impulses sent to individual axes related to their frequency. If we have two points, A(x A, y A, z A ) and B(x B, y B, z B ), the interpolator must generate the trajectory between them by dividing the trajectory into n segments. In the same way, it also divides into n segments a trajectory in each individual axis. The dimensions of individual axes increments i X, i Y, i Z are determined. After the execution of the appropriate number of steps in each direction the interpolator reaches the end point of the movement. The higher the number of impulses per time unit, the smaller is the unit step (increment) and the movement precision is then also higher. The control system must also solve the inverse transformation from the interpolation Cartesian coordinates to robot coordinates with higher frequency. A less complicated case is when the robot end element is supposed to reach the end point without trajectory specification. For starting and ending points the robot local co-ordinates are calculated as A(j 1A, j 2A, j 3A, j 4A, j 5A ) and B(j 1B, j 2B, j 3B, j 4B, j 5B ). For each joint, the direction and the angle of the movement are determined. If the value of a variable reaches the value of the angle in the end position, the movement at this point is terminated. For the robot programming we need to know the relationship between its local coordinates and the Sl. 3 Kinematièna shema robota Fig. 3. The robot kinematic scheme stran 313

6 kinematiènih elementov lokalnih koordinat robota. Prvi primer se imenuje neposredna transformacija in drugi obratna transformacija. Za neposredno transformacijo potrebujemo razmerja med koti èlenkov in karteziènimi koordinatami, da bi izrazili lego konènega elementa v koordinatnem sistemu, ki je pripet na temelj robota. Zaènemo pri kinematièni sestavi robota. Slika 3 prikazuje komponente robota v koordinatnem sistemu, ki ima izhodišèe premaknjeno v preseèišèe med telo in prvo roèico. Izmere posameznih komponent in relativni koti zasukov èlenkov so pomembni za transformacijo. Vhodne spremenljivke so potem: - dolžina roèice (doloèena s konstrukcijo robota) R1, R2, R3 - relativni koti èlenkov - j 1, j 2, j 3, - zasuk robota okoli z osi y. Najprej moramo izraèunati absolutne kote med posameznimi roèicami in ravnino xy: d = j 1; b = j 1 - j 2; a = j 1 - j 2 - j 3 = b - j 3 in potem transformacijo v cilindriène koordinate: r = R 1 cosd + R 2 cosa, z = R 1 sind + R 2 sinb + R 3 sina, u = y in nato v karteziène koordinate: x = (R 1 cosd + R 2 cosa)cosy, y = (R 1 cosd + R 2 cosa)siny, z = R 1 sind + R 2 sinb + R 3 sina. Obratna sredstva transformacija robota je bolj zahtevna in rešitev je mogoèa samo za nekatere skupine sorazmerno preprostih kinematiènih sestav. Dokazati je mogoèe, da so to v glavnem tiste, pri katerih tri osi zadovoljujejo enega od naslednjih pogojev: - èe so translacijske, - èe so rotacijske z enim seèišèem sferni èlenek, - èe so rotacijske z vzporednimi osmi. Te omejitve vplivajo na oblikovanje mehanskih komponent sodobnih manipulatorjev. Za želeno lego in usmerjenost konènega elementa mehanskega sistema v koordinatnem sistemu, ki je povezan z izhodišèem, je treba doloèiti lokalne koordinate robota. Naèini, s katerimi lahko izpeljemo grafièno simuliranje, so lahko razlièni: - Najpreprostejša je simbolièna projekcija robota v tri ravnine: od spredaj, s strani in od zgoraj. - Bolj realistièen prikaz prostorskega objekta je aksonometrièna predstavitev. Kinematiène komponente robota lahko nadomestimo z osnovnimi prostorskimi telesi. Ta telesa so najpogosteje prizme ali telesa, doloèena s konènim številom ravnih površin poligoni. Èe so ta telesa zapletena in je njihova aksonometrièna projekcija nejasna, je treba model prikazati stvarno z upoštevanjem vidnosti robov in ploskev. Za grafièno upodobitev prostorskih global coordinate system, and also vice versa, and from the known global coordinates we need to determine the position of its kinematic elements - local robot coordinates. The first case is called the direct transformation and the second is the inverse transformation. For the direct transformation we need to use the relations between joint angles and Cartesian coordinates and to express the end element position in a coordinate system fixed to the robot base. We start from the robot kinematic structure. Fig. 3 shows the robot components in the coordinate system, the origin of which is translated to the intersection between the waist and the first arm. The dimensions of individual components and relative joint rotation angles are important for the transformation. Input variables are then: - arm length (determined by robot design) - R1, R2, R3, - relative joint angles - j 1, j 2, j 3, - robot rotation around z axis y. First we have to calculate the absolute angles between the individual arms and the plane xy: d = j 1; b = j 1 - j 2; a = j 1 - j 2 - j 3 = b - j 3 and then a transformation to cylindrical coordinates: r = R 1 cosd + R 2 cosa, z = R 1 sind + R 2 sinb + R 3 sina, u = y and then to Cartesian coordinates: x = (R 1 cosd + R 2 cosa)cosy, y = (R 1 cosd + R 2 cosa)siny, z = R 1 sind + R 2 sinb + R 3 sina. The inverse transformation of the robot is more complicated and the solution is possible only for a certain class of relatively simple kinematic structures. It is possible to prove that they are mainly those, in which the three axes satisfy one of the following conditions: - they are transitional, - they are rotational with one intersection - a spherical joint, - they are rotational with parallel axes. These constraints influence the design of mechanical components of contemporary manipulators. For the required position and orientation of the end element of the mechanical system in the coordinate system connected with the origin, it is necessary to determine the robot s local coordinates. Ways in which one can realise a graphical simulation can be different: - The simplest one is a symbolical projection of the robot to three planes from the front, the side and the top. - A more realistic representation of 3D object is an axonometric representation. Kinematic components of the robot can be replaced by the basic 3D bodies. Such bodies are frequently the prisms or bodies specified by a finite number of plane surfaces - polygons. If these bodies are complex and their axonometric representation is unclear, it is necessary that the model is represented realistically respecting visible and invisible edges and surfaces. stran 314

7 objektov na ravnini (kot raèunalniški zaslon) uporabljamo razliène metode predstave. Veèinoma so središène, vzporedne ali pravokotne projekcije. Za prikaz komponent robota uporabljamo poligonalna telesa (stranice so prikazane s poligoni). Raèunalnik mora delovati enako kakor dejanski objekt v dejanskem okolju, z drugimi besedami, njegova komponenta se mora gibati skladno s kinematiènimi zvezami med njimi. Zato moramo poznati transformacije, ki dovoljujejo telesu, da se giblje v katerokoli toèko prostora in vrtenje telesa okoli katerekoli koordinatne osi. Kinematiène komponente robota SLR 1500 so telesa splošne oblike, omejena z ravnimi in krivimi ploskvami. Èe simuliranje teèe v realnem èasu, moramo dovoliti nekatere poenostavitve: - ravne ploskve so prikazane kot poligoni s poljubnim številom oglišè, - krive ploskve (sferiène in cilindriène) so prikazane s poljubnim številom ravnih ploskev. Èe želimo podati dovolj informacij o telesu, moramo prepoznati vsako njegovo stranico, robove in oglišèa. S takim sistemom lahko ustvarimo sestavo vhodnih informacij o telesu. Zato je sestavljenja pomembno za raèunalniško grafiko. Da bi se grafièni model gibal enako kakor dejanski robot, moramo doloèiti kinematiène odvisnosti za grafièno prikazovanje roèic. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: - Rotacija roèice 1 spremeni relativni kot (koordinate robota) in absolutni kot med roèico 1 in ravnino xy. Druge roèice (2, 3) se vrtijo skupaj z roèico 1. - Samo njuna absolutna kota a in b se z ravnino xy spremenita. Njuna relativna kota z roèico 1 se ne spremenita. - Vrtenje roèice 2 spremeni relativni kot j 1 v èlenku in absolutni kot b. Roèica 3 se vrti skupaj z roèico 2. Samo absolutni kot a se spremeni, relativni kot z roèico 2 se ne spremeni. - Enako velja tudi za roèico 3 (zapestje) z razliko, da nobeno telo veè ne rotira, èe ni v zapestju nobenega predmeta. 3 PRINCIPI GRAFIÈNEGA PRIKAZA MODELA NA RAÈUNALNIŠKEM ZASLONU Ker smo hoteli ohraniti vidnost teles, so prikazana samo oglišèa, pri katerih sta usmerjenost in projekcija enaki kakor usmeritev vhodnih podatkov (samo vidne strani). Toèke, ki ustvarjajo posamezne ravnine, se najprej preraèunajo (glede na toèko opazovanja) na ravnino zaslona (3D v 2D). Za prikaz celotnega modela se moramo odloèiti o vidnosti in potem narisati 61 poligonov na zaslon. For graphical depiction of the 3D object in 2D space (such as computer screen) we use several representation methods. Most of the time they are centre, parallel and right angle projection. For the robot component representation we use polygonal bodies (their sides are represented by polygons). The computer must behave in the same way as the real object does in the real world, in other words its component must move in accordance with the kinematic relation between them. Therefore, we have to know the transformations, which allow the body to move to any point in space and rotation of the body around any coordinate axis. The kinematic components of the SLR 1500 robot are bodies of a general shape bounded by planar and curved surfaces. If the simulation is running in real time, we must allow several simplifications: - planar surfaces are represented by polygons with an arbitrary number of vertices, - curved surfaces (spherical and cylindrical) are represented by an arbitrary number of planar surfaces. If we want to present sufficient information about the body, we need to encode each of its sides, edges and vertices. With the help of such a system we can create the structure of input information about the body. Therefore, the structuring is important for computer graphics. In order to keep the graphical model moving in the same way as the real robot, we need to determine the kinematic relationships of graphical objects representing the arms. The following conditions must be satisfied: - The rotation of the arm 1 changes the relative angle (robot coordinate) and absolute angle, between the arm 1 with the plane xy. The remaining arms (2, 3) rotate together with the arm 1. - Only their absolute angles a and b with the plane xy are changed. Their relative angles with arm 1 do not change. - The rotation of the arm 2 changes the relative angle j 1 in the joint and the absolute angle b. The arm 3 rotates together with the arm 2. Only the absolute angle a is changed and the relative angle with arm 2 does not change. - The same holds also for the arm 3 (wrist), with a difference when no object is picked up, no body rotates any more. 3 PRINCIPLES OF GRAPHICAL MODEL REPRESENTATION ON THE COMPUTER SCREEN Because we wanted to keep the visibility of the bodies, only the vertices in which the orientation in the projection is same as the orientation of input data are shown (only visible sides). The points which create individual planes are first recalculated (according to the given viewpoint) to the plane of the screen (3D to 2D). For the depiction of the whole stran 315

8 tloris plan view koordinate coordinate axis Hitrost risanja je odvisna od hitrosti raèunalnika in velikosti in hitrosti njegovega slikovnega pomnilnika. 4 SKLEP Simulirni program omogoèa tvorbo programov za šolski robot SLR 1500 ali z izvajanjem programskih ukazov v jeziku RAMAS ali roèno z uèenjem gibanja robota. Tak program je mogoèe kasneje urediti z urejevalnikom programov. Odkar deluje simulirni program s programskim jezikom RAMAS, ki ga uporablja veèina robotov slovaške proizvodnje, ga je mogoèe uporabiti za pouèevanje programiranja industrijskih robotov. Simuliranje se izvede v aksonometrièni projekciji in upošteva vidnost robov in ploskev, kar pomaga pri prikazu konkretnega stanja. Po tem, ko je razvoj krmilnika za robota SLR 1500 konèan, je mogoèe razširiti te simulirne programe s komunikacijskim modulom. To omogoèa pošiljanje razvitih in s simuliranjem preskušenih programov naravnost v pomnilnik krmilnega sistema s serijskim vmesnikom. Sl. 4. Simuliranje šolskega robota SLR 1500 Fig.4. The simulation of SLR 1500 training robot model we have to decide about the visibility and then draw 61 polygons to the screen. The speed of drawing depends on the speed of the computer and size and speed of its video memory. 4 CONCLUSION toèke / points toèka štev. / point No. simulacija / simulation zapis toèke / point s record konec / end linearno / linear koordinate telesa body s coordinates zaèetno stanje body s reset The simulation program allows us to create the programs for the SLR 1500 training robot either by executing RAMAS language commands or by manually teaching the robot movement. Such a program can be later edited in the program editor. Since this simulation program works with the RAMAS programming language, which is used in the majority of robots of Slovak production, it is possible to use it for the teaching of industrial robots programming. The simulation is realised in an axonometric view and respects the visibility of the edges and surfaces, which helps us to visualise the concrete situations. After the development of the hardware control system for the SLR 1500 robot is finished, it is possible to extend this simulation software with a communication module. This would allow as to send the created and simulation verified programs directly to the memory of the control system via a serial interface. stran 316

9 5 LITERATURA 5 REFERENCES [1] Poppeová, V., Uríèek, J., M. Máca (1998) Simulation program of training robot SLR Proceedings of the 9th Internationalle DAAAM Symposium. Cluj-Napoca, Romania. [2] Programming language RAMAS. (1985) VUKOV Prešov, Slovakia. [3] Mañas, S., Sýkora, P., J. Behalová (1994) Automatizované konstruování II. ÈVUT Praha. [4] Kolíbal, Z. (1992) Prumyslové roboty I. VUT Brno. [5] Demeè, P., K. Madáè (1990) Automatizácia inžinierskych prác pri návrhu komponentov progresívnej výrobnej techniky. Zborník vedeckých prác VŠT Košice, Alfa Bratislava. Naslov avtorjev: Dr. Juraj Uríèek, Dr. Viera Poppeová Róbert Zahoranský Oddelek za meritve in avtomatizacijo Fakulteta za strojništvo Univerze v Žilini Žilina, Slovak Republic Authors Address: Dr. Juraj Uríèek, Dr. Viera Poppeová Róbert Zahoranský Department of Measurement and Automation Faculty of Mechanical Engineering University of Žilina Žilina, Slovak Republic Prejeto: Received: Sprejeto: Accepted: stran 317

CpE & ME 519

CpE & ME 519 2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621.

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621. Strojni{ki vestnik 50(2004)10,487-493 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10,487-493 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.224:62-226.3 UDC 621.224:62-226.3 Strokovni ~lanek (1.04) Krotec S.: Parametrizacija

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536. Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

3dsMax-Particle-Paint

3dsMax-Particle-Paint PARTICLE PAINT Gola pokrajina je v najbolj ekstremnih okoljih arktike ali puščave. Pa še v tem delu je pokrajina posejana s kamenjem. Povsod drugod pa naletimo na gosto posejanost rastlinja, od trave,

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1 Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK :531.36/.38:681.51

Strojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK :531.36/.38:681.51 Strojni{ki vestnik 48(2002)5,267-282 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5,267-282 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.867.8:531.36/.38:681.51/.52 UDC 621.867.8:531.36/.38:681.51/.52 Izvirni Uran

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem

Prikaži več

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62 Strojni{ki vestnik 47(2001)3,129-139 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3,129-139 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.171:531.4/539.62 UDC 620.171:531.4/539.62 Pregledni M. znanstveni Kalin -

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 48(2002)6, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6, ISSN ISSN UDK :534.1:519.61/.64:

Strojni{ki vestnik 48(2002)6, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6, ISSN ISSN UDK :534.1:519.61/.64: Strojni{ki vestnik 48(2002)6,302-317 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6,302-317 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 UDC 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 Jak{i}

Prikaži več

Strojna oprema

Strojna oprema Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V

Prikaži več

Microsoft Word - ABB Robotski sistem za varjene osnove kontejnerja ASM-13.doc

Microsoft Word - ABB Robotski sistem za varjene osnove kontejnerja ASM-13.doc Posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2013 Ljubljana, 4.december 2013 ABB ROBOTSKI SISTEM ZA VARJENJE OSNOVE KONTEJNERJA, Robert LOGAR POVZETEK Robotski sistemi se pogosteje uporabljajo za izdelavo izdelkov

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN ISSN UDK 519.2: UDC 519.2:621.

Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN ISSN UDK 519.2: UDC 519.2:621. Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 519.2:621.039.58 UDC 519.2:621.039.58 Pregledni A. Pro{ek znanstveni - B. Mavko: ~lanek

Prikaži več

E__Gradbena fizika_SKRIPTA_TISK.pdf

E__Gradbena fizika_SKRIPTA_TISK.pdf . VIRI Kazalo Vsebina I. Prenos toplote in energijska uèinkovitost stavb 7 II. Navlaževanje gradbenih konstrukcij 121 III. Svetlobno ugodje in osvetlitev stavb IV. Akustika in zavoèna zašèita stavb V.

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P9 doc. dr. Matej Zajc QWERTY 1870 Christopher Latham Sholes Uporaba: tipkarski stroj: Remington Pozicija črk upočasni uporabnika Pogosto uporabljane črke so narazen The popular

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

UDK : Analiza kakovosti Izdelka pri postopku frezanja z uporabo kibernetskega modela Analysis of Product Quality In Milling Procedure by

UDK : Analiza kakovosti Izdelka pri postopku frezanja z uporabo kibernetskega modela Analysis of Product Quality In Milling Procedure by UDK 519.71:621.914 Analiza kakovosti Izdelka pri postopku frezanja z uporabo kibernetskega modela Analysis of Product Quality In Milling Procedure by Means of a Cybernetic Model EDVARD KIKER - FRANC TRŽAN

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

FGG13

FGG13 10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS UČNI NAČRT PREDMETA COURSE SYLLABUS Predmet Course title INTELIGENTNI STREŽNI IN MONTAŽNI SISTEMI INTELLIGENT HANDLING AND ASSEMBLY SYSTEMS Študijski program in stopnja Study programme and level Doktorski

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

VIDEOANALIZA GIBANJ Za kratke projektne naloge lahko dijaki z domačimi digitalnimi fotoaparati posnamejo nekaj sekundne videofilme poljubnih gibanj. U

VIDEOANALIZA GIBANJ Za kratke projektne naloge lahko dijaki z domačimi digitalnimi fotoaparati posnamejo nekaj sekundne videofilme poljubnih gibanj. U VIDEOANALIZA GIBANJ Za kratke projektne naloge lahko dijaki z domačimi digitalnimi fotoaparati posnamejo nekaj sekundne videofilme poljubnih gibanj. Uporabni so skoraj vsi domači digitalni fotoaparati.

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www.

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www. Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) 8055150; Fax: (02)8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si; www.cresnjevec.si POROČILO NACIONALNEGA UNESCO PROJEKTA

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani Uporabniški vmesnik načrtovanje in izdelava Interaktivni mediji Doc. dr. Aleš Hladnik Načrtovanje uporabniškega vmesnika (UV) Načrtovanje oz. zasnova UV (User( interface design or engineering) je načrtovanje

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini

Prikaži več

Hartmann-SI.indd

Hartmann-SI.indd Petruzalek d.o.o. Tržaška cesta 43, 2000 Maribor www.petruzalek.si Podjetje GHD Georg Maschinenbau GmbH je vodilno na podroèju rezalnih strojev, strojev za porcioniranje kruhov ter pakirnih strojev. Prav

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 49(2003)1,28-40 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)1,28-40 ISSN ISSN UDK : UDC

Strojni{ki vestnik 49(2003)1,28-40 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)1,28-40 ISSN ISSN UDK : UDC Strojni{ki vestnik 49(2003)1,28-40 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)1,28-40 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 658.52.011.56:004.94 UDC 658.52.011.56:004.94 Perme Izvirni znanstveni T.: Na~rtovanje

Prikaži več

Registrirajte svoj izdelek in dobite podporo na strani LFH0612 LFH0617 LFH0632 LFH0633 SL Priroènik za uporabnika

Registrirajte svoj izdelek in dobite podporo na strani   LFH0612 LFH0617 LFH0632 LFH0633 SL Priroènik za uporabnika Registrirajte svoj izdelek in dobite podporo na strani www.philips.com/welcome LFH0612 LFH0617 LFH0632 LFH0633 SL Priroènik za uporabnika Kazalo vsebine 1 Dobrodošli 3 Glavne lastnosti izdelka 3 2 Pomembno

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A

Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

Teorija kodiranja in kriptografija 2013/ AES

Teorija kodiranja in kriptografija 2013/ AES Teorija kodiranja in kriptografija 23/24 AES Arjana Žitnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 8. 3. 24 AES - zgodovina Septembra 997 je NIST objavil natečaj za izbor nove

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620.

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620. Strojni{ki vestnik 47(200)0,593-604 Journal of Mechanical Engineering 47(200)0,593-604 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.78.3:004.94 UDC 620.78.3:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek (.0) J. Klemenc -

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 1 Course title: Data bases 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 1 Course title: Data bases 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 1 Course title: Data bases 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

Prikaži več

Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k

Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v k Space Invaders Opis igre: Originalna igra: Space Invaders je arkadna igra, ki so jo ustvarili leta 1978. Bila je ena izmed prvih streljaških iger, v kateri je igralec vodil laserski top ali vesoljsko ladjo,

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Procesorji Model računalnika, mikrokrmilnik CPE = mikrosekvenčnik + podatkovna

Prikaži več

Matematika 2

Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo

Prikaži več

UDK 539.3/.4:519.61/.64 Napetosti v vzdolžno prerezanem rotirajočem votlem valju Stresses in Hollow Rotating Cylinder with Longitudinal Split MILAN BA

UDK 539.3/.4:519.61/.64 Napetosti v vzdolžno prerezanem rotirajočem votlem valju Stresses in Hollow Rotating Cylinder with Longitudinal Split MILAN BA UDK 539.3/.4:519.61/.64 Napetosti v vzdolžno prerezanem rotirajočem votlem valju Stresses in Hollow Rotating Cylinder with Longitudinal Split MILAN BATISTA - FRANC KOSEL Raziskava vpliva radialnega vzdolžnega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17178111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Četrtek, 1. junij 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več