1

Transkripcija

1 Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov INTERES POTENCIALNIH UPORABNIKOV ZA VALUTNO TRGOVANJE V SLOVENIJI Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Somentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Rok Pintar Kranj, september 2013

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Alešu Novaku in somentorju dr. Goranu Vukoviču, ki sta mi pomagala pri nastanku moje magistrske naloge. Obenem se zahvaljujem Tamari Gerdej in družinama Hočevar in Pintar, ki so mi dajali moralno podporo in me spodbujali pri ustvarjanju magistrskega dela.

3 POVZETEK obravnava tematiko valutnega trgovanja. Prikazane so značilnosti valutnega trga, vrste poslov na valutnem trgu in informacije, potrebne za trgovalce pri sklepanju poslov na največjem finančnem trgu na svetu. V teoretičnem delu so opredeljene osnove marketinga in storitev, saj v nadaljevanju naloge ugotavljamo, kakšne so nove priložnosti za izboljšanje prepoznavnosti valutnega trgovanja v Sloveniji. Oglaševanje valutnega trga in ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov storitev valutnega trgovanja je pomembno za nadaljnji razvoj in tudi za ozaveščenost populacije o prednostih in slabostih takšnega načina investiranja sredstev. Opredeljeni in opisani sta tehnična in temeljna analiza, katerih osnove so ključne za lažje razumevanje valutnega trgovanja, podrobno so opisani tudi vsi elementi analiz. Predstavljena je tudi ideja o razvoju informacijskega sistema za poenostavitev valutnega trgovanja in vpeljava izobraževanja iz področja valutnega trgovanja ter uporabljanja trgovalnih platform. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o interesu potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji. Analizirani so podatki demografskih značilnosti potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja, prikazane so koristi in nevarnosti, ki bi potencialne uporabnike pritegnile ali odvrnile od dejanske uporabe. Raziskava prikazuje tudi interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja v Sloveniji. Ključne besede valutno trgovanje marketinški splet valutni trg informacijski sistem

4 ABSTRACT The following Master s thesis deals with currency or foreign exchange (forex) trading. It features the characteristics of the foreign exchange market, the types of transactions on it and the information required by traders for closing deals on the largest financial market in the world. The theoretical part defines the basics of marketing and services, which provides the basis for establishing new opportunities to improve the visibility of Slovenian currency trading in the continuation of the thesis. Advertising the foreign exchange market and establishing the user satisfaction is crucial for further development and awareness of population about the strength and weaknesses of such investments of funds. The thesis defines and describes the technical and basic analysis, the basics of which are vital for a better understanding of currency trading, along with all elements of the analyses. Furthermore, the thesis presents an idea about the development of an information system that would simplify foreign exchange trading and the introduction of training in foreign exchange trading and using the trading platforms. The empirical part presents the results of a research discovering the interest of potential users in currency trading in Slovenia. It analyses the data related to the demographic characteristics of potential currency trading users, revealing the benefits and threats that might attract or discourage potential users from the actual use. The research also reveals the interest for foreign currency trading training in Slovenia. Keywords foreign exchange trading marketing mix foreign exchange market information system

5 KAZALO VSEBINE 1 Uvod Opredelitev problema Namen in cilji Predpostavke in omejitve Metode dela Teoretične osnove marketinga Marketing Opredelitev trženja Marketinški splet Marketinški splet v medmrežju Raziskava trga Segmentacija trga Osnove segmentiranja trgov Ravni in postopek segmentiranja trga Pozicioniranje izdelka Izbira ciljnega trga Teoretične osnove storitev Storitev Življenjski cikel storitve Razvoj in uvajanje storitve na trg Oglaševanje in trženje storitev Modeli za obravnavanje storitev Ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov storitev Valutno trgovanje Valutni trg Vloga valutnega trga Vrste poslov na valutnem trgu Pridobitev pomembnih informacij pred sklepanjem poslov na valutnem trg Stroški in pogoji trgovanja Elementi valutnega trgovanja Namen investiranja in trgovanja na valutnem trgu Pravila trgovanja Trgovalne platforme Tehnična in temeljna analiza valutnega trgovanja Tehnična analiza Grafi tehnične analize Območja podpore in odpora Vzorci trendov na grafih Vrste naročil Najpogostejši indikatorji oziroma kazalniki Temeljna analiza Gospodarski kazalniki Razvoj informacijskega sistema za poenostavitev valutnega trgovanja Opredelitev problema Namen Razvoj informacijskega sistema - analiza... 43

6 6.4 Izvedba - programiranje ter realizacija aplikacij Izobraževanje končnih uporabnikov glede uporabe informacijskega sistema Razvoj informacijskega sistema v prihodnosti Raziskava Namen raziskave Raziskovalna vprašanja in hipoteze Opis metod raziskovanja Postopek zbiranja podatkov in anketni vprašalnik Postopek obdelave podatkov Analiza in interpretacija rezultatov raziskave Deskriptivna analiza vzorca Raziskovalno vprašanje 1 in raziskovalna hipoteza Raziskovalno vprašanje 2 in raziskovalna hipoteza Raziskovalno vprašanje 3 in raziskovalna hipoteza Raziskovalno vprašanje 4 in raziskovalna hipoteza Raziskovalne ugotovitve Kritična analiza in predlogi za delovanje v prihodnosti Zaključek Literatura in viri Priloge Kazalo slik Kazalo tabel... 96

7 1 UVOD Trgovanje z valutami je nedvomno eno izmed najbolj dinamičnih oblik investiranja na svetu. Valutni trg oziroma Forex je največji trg na svetu. Dnevno se na njem trguje z nepredstavljivimi količinami sredstev. Prikaz obsežnosti, likvidnosti in pomembnosti valutnega trga bomo predstaviti v magistrskem delu, saj lahko predpostavljamo, da večina ljudi v Sloveniji ne pozna valutnega trgovanja. Nahajamo se v obdobju silovitega tehnološkega napredka in tudi tako imenovane gospodarske krize. S pravimi odločitvami, primernim znanjem in motivacijo bi v Sloveniji lahko sledili nekaterim razvitejšim državam in poizkušali iskati rešitve za izhod iz težke situacije tudi z vlaganji na valutnem trgu. S tem bi na nek način povečali tudi raznolikost finančnih vlaganj med posamezniki in ponudili nove storitve zainteresiranim uporabnikom. Posledično to pomeni nastanek novih podjetij, ustanovitev novih delovnih mest in krepitev domačega gospodarstva. Da bi lažje približali valutno trgovanje potencialnim uporabnikom, moramo seveda dobro poznati osnove marketinga ter teoretične osnove storitev in jih povezati z osnovami valutnega trgovanja. Valutno trgovanje predstavlja storitve, ki imajo velik potencial pri uveljavitvi in prepoznavnosti v Sloveniji. Magistrskega dela z naslovom Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji smo se lotili z namenom, da učinkovito predstavimo potek valutnega trgovanja in ugotovimo zainteresiranost ljudi v Sloveniji za trgovanje na valutnem trgu. 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Nepoznavanje ali celo napačna interpretacija in razumevanje valutnega trga ima lahko za posameznika ali podjetje usodne posledice. Veliko ljudi naivno posluje in naseda spletnim prevaram, zato je za rešitev tega problema potrebno sistematično razdelati pojme valutnega trgovanja in vrste poslov na njem. Problem se pojavi tudi pri zapletenosti programov oziroma neznanja uporabljanja zapletenih platform za valutno trgovanje. Večina ljudi v Sloveniji namreč še vedno posega po bolj konzervativnih metodah varčevanja in plemenitenja premoženja. Potrebno je izboljšati sistem izobraževanja valutnega trgovanja in poenostaviti programsko opremo do stopnje, ko bo razumljiva vsakemu uporabniku. Z razvojem interneta, računalnikov in pametnih telefonov obstajajo še neizmerne možnosti trženja storitev valutnega trgovanja v Sloveniji. Problem predstavlja nezainteresiranost slovenske populacije za valutno trgovanje, saj je v tem segmentu slaba informiranost o pozitivnih učinkih te storitve. Trženje valutnega trgovanja je v Sloveniji še dokaj nerazvito, zato obstajajo še velike perspektive in možnosti na tem področju. Za reševanje problema je bila izvedena raziskava. Pri raziskavi so bila uporabljena različna raziskovalna vprašanja, ki so se nanašala na demografske podatke, koristi in nevarnosti valutnega trgovanja in zainteresiranost populacije za izobraževanje s področja valutnega trgovanja. Na podlagi raziskovalnih vprašanj so bile postavljene štiri splošne raziskovalne hipoteze: Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 1

8 H 1 : Moški so v povprečju bolj zainteresirani za valutno trgovanje kot ženske. H 2 : Najbolj pomembna korist za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je donosnost. H 3 : Najbolj pomembna nevarnost za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je možnost izgube premoženja. H 4 : V Sloveniji obstaja interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja. 1.2 NAMEN IN CILJI Osnovni namen magistrskega dela je predstaviti valutno trgovanje na razumljiv način in raziskati zainteresiranost populacije za valutno trgovanje v Sloveniji. Osredotočili se bomo na obrazložitev najpomembnejših segmentov valutnega trgovanja in predstavili namen investiranja ter trgovanja. Namen je tudi približati ljudem uporabnost trgovalnih platform in posredovati pomembne informacije pred sklepanjem poslov na valutnem trgu. Prek izvedbe raziskave želimo ovrednotiti odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in postavljene hipoteze, končni cilj pa je poiskati in ugotoviti pomisleke potencialnih uporabnikov ob vstopu v valutno trgovanje, ugotoviti samo prepoznavnost valutnega trgovanja in predstaviti predloge za izboljšave pri promoviranju valutnega trgovanja. Cilj je tudi ugotoviti, katere koristi valutnega trgovanja bodo potencialne uporabnike prepričale v dejansko uporabo in prikazati, kakšen je interes populacije za izobraževanje s področja valutnega trgovanja v Sloveniji. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavljamo lahko, da večina anketirancev ne pozna valutnega trgovanja. Pričakujemo lahko še manjši delež ljudi, ki se bodo opredelili, da se z valutnim trgovanjem dejansko tudi ukvarjajo. Predpostavljamo, da v Sloveniji obstaja velik potencial na področju trženja storitev valutnega trga in na področju izobraževanja iz tega področja. Omejitev predstavlja že celotno področje valutnega trgovanja, saj je v Sloveniji še dokaj neprepoznavno in neraziskano. Pri raziskavi je treba upoštevati, da smo omejeni na območje Slovenije, vseeno pa glavnino vrnjenih anket pričakujemo iz Gorenjske in osrednje regije. Kot omejitev se pojavlja tudi dejstvo, da je večina kvalitetne literature težko dostopne, ker si dobre napotke in metode poslovanja trgovalci med seboj le redko kdaj odkrito zaupajo. Zavedati se moramo, da ima vsak udeleženec na valutnem trgu svoje taktike, predpostavke, analize in način trgovanja. Zato je načeloma praktično nemogoče opisati univerzalne napotke za potencialni uspeh na največjem svetovnem trgu. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 2

9 1.4 METODE DELA je razdeljeno na teoretični in empirični del. Pri teoretičnem delu bomo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Informacije bomo pridobili s pomočjo študije strokovne literature, knjig, člankov in svetovnega spleta. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja bomo kot instrument raziskovanja uporabili anketo. S statističnimi metodami bomo rezultate raziskave analizirali s pomočjo programa SPSS. Na koncu bomo podali ugotovitve raziskave in predloge za izboljšave. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 3

10 2 TEORETIČNE OSNOVE MARKETINGA Kot smo že omenili v uvodu je za potrebe približevanja valutnega trgovanja potencialnim uporabnikom potrebno dobro poznati osnove marketinga in teoretične osnove storitev ter jih povezati z osnovami valutnega trgovanja. Zato začenjamo našo nalogo s to temo. 2.1 MARKETING Začetki marketinga segajo v industrijsko razvite kraje. Marketing je postal ključnega pomena za poslovno uspešnost tako podjetnika kot tudi posameznika šele po drugi svetovni vojni. Bistvo marketinga je v tem, da proučujemo potrebe oz. plačilno sposobno povpraševanje ter na tej osnovi razvijamo in proizvajamo tiste izdelke ter storitve, ki jih lahko ponudimo ugotovljenemu interesentu. Ko zadovoljimo plačilno sposobno povpraševanje, lahko s prodajo izdelkov in storitev dosežemo ustrezen dobiček za nadaljnji razvoj in zadovoljstvo zaposlenih. V sklopu marketinških aktivnosti moramo pravočasno, kakovostno in konkurenčno oblikovati marketinški splet: izdelek/storitev, ceno, razpečavo, promocijo, udeležence, procesiranje in fizične dokaze (Devetak, 2007, str. 16). Koncept marketinga temelji na štirih glavnih stebrih (Kotler, 1998, str. 19): Ciljni trgi: Podjetje ne more delovati na vseh trgih, saj na nekaterih ni dovolj kupcev, zato mora določiti svoje ciljne trge, kjer se bo tržilo. Podatke o demografskih značilnostih prebivalstva (način življenja, navade, kultura, kupna moč prebivalstva) podjetja dobijo z raziskavo trga in si tako lahko ustvarijo neko vizijo o uspešnosti svojega izdelka ali storitve na tem trgu. Kupčeve potrebe: Težko razberemo, česa si kupec želi, saj veliko potreb ne izrazi ali jih ne pojasni dovolj dobro. Prav te neizražene želje mora podjetje znati dobro razbrati in jih zadovoljiti bolje od konkurence. Ker podjetje na kupcih gradi svoj ugled, so le-ti njihova najboljše reklama. Koordinirano (usklajeno) trženje: Pri usklajenem trženju je pomembna usklajenost podjetja, kar pomeni, da morajo vse enote v podjetju med seboj dobro sodelovati. Prav tako mora podjetje izvajati notranje trženje pred zunanjim, kar pomeni, da je uspešno pri zaposlovanju, motiviranju in izobraževanju svojih zaposlenih, ker le uspešni kadri lahko dobro ustrežejo željam kupcev in jih zadovoljijo. Podjetje se mora zavedati, da so kupci ključ do uspeha. Dobičkonosnost: Vsako podjetje stremi k doseganju dobička, vendar je pomembno tudi, da je delo opravljeno kvalitetno. Zato se morajo podjetja osredotočiti na kupce in njihove potrebe. Ko se podjetje znajde v eni izmed naslednjih okoliščin: zmanjšana prodaja, počasna rast, spreminjajoče nakupovalne navade, vse večja konkurenca in naraščajoči izdatki za trženje, se odločijo za trženje. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 4

11 2.1.1 OPREDELITEV TRŽENJA Kotler (2004, str. 9) trženje opredeljuje kot»družbeni proces, s katerim posamezniki in skupine dobijo, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in z drugimi svobodno izmenjujejo izdelke in storitve, ki imajo vrednost«. Osnovni poudarki v definiciji trženja so (Kotler, 2004): v usmeritvi na potrebe in želje odjemalca (odjemalec ima osrednje mesto, ko gre za sprejemanje kakršnekoli odločitve v podjetju); v integriranem trženju (upoštevati je treba razmerje med trženjem in drugimi poslovnimi funkcijami ter njihove kombinirane učinke na odjemalce); v ciljih organizacije (po eni strani pomeni možnost aplikacije trženja oviro gospodarske dejavnosti, po drugi strani poudarja, da trženje ni samo sebi namen). Namesto osredotočenosti na izdelek (filozofija»naredi in prodaj«) se je trženjski koncept preusmeril k osredotočenosti na kupce (filozofija»zaznaj in odzovi se«). Trženjski koncept trdi, da je ključ za doseganje ciljev podjetja v tem, da je podjetje uspešnejše od konkurentov pri ustvarjanju, posredovanju in komuniciranju večje vrednosti na izbranih ciljnih trgih (Kotler, 2004, str. 19). 2.2 MARKETINŠKI SPLET Tako v teoriji kot tudi v praksi marketinga se je uveljavila formula 4 P, ki jo imenujemo marketinški splet. To je kombinacija marketinških spremenljivk, ki jih mora podjetje kontrolirati za dosego želene prodaje na ciljnem trgu. V novejšem obdobju se je marketinški splet razširil z dodatnimi tremi prvinami, zato govorimo o formuli 7 P (Devetak, 1995, str. 15). Prvine marketinškega spleta imajo v angleščini začetno črko P in so: product (izdelek), price (cena), place (kraj/distribucija), promotion (promocija), people (ljudje), processing (izvajanje), physical evidences (fizični dokazi) (Devetak, 1995, str. 16). P 1 - Izdelek/storitev (product) Storitev je vsako dejanje ali delovanje, ki ga nekdo lahko ponudi drugemu, je neopredmeteno ter ne pomeni lastništva nečesa (Kotler, 2004, str. 466). Podobno kot izdelek mora tudi storitev čez faze razvoja in uvedbe na trg. Te faze Potočnik (2004, str. 228) razdeli na: iskanje idej za nove storitve - identificiranje potreb in viharjenje možganov (brainstorming); poslovno tržna analiza - ugotavljamo, kakšne so tržne možnosti za storitev, ki bi jo razvili iz obetavne ideje; tehnološko-tehnični razvoj idej za nove storitve - ugotavljamo, ali lahko idejo za novo storitev vključimo v obstoječ storitveni proces, ali so za Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 5

12 izvedbo nove storitve potrebne nove naložbe in ali imamo za izvajanje nove storitve potrebna denarna sredstva; tržno razvijanje idej za nove storitve - obsega določitev: tržnih funkcij nove storitve, fizičnih dokazov, imena oziroma blagovne znamke, garancije za kakovost storitve in opredelitev poprodajnih aktivnosti; projekt izvedbe nove storitve - idejo preoblikujemo v dejansko storitev tako, da določimo projekt njene izvedbe (izberemo in pripravimo ustrezne izvajalce in opremo, oblikujemo sistem komuniciranja in oblikujemo fizične dokaze ter jih testiramo). Uvedba novih storitev pa ne pokaže vedno želenih rezultatov. Razlogi za neuspeh storitve so po Kotlerju (2004, str. 350) lahko: vodilni vztrajajo pri uresničitvi storitve kljub slabim rezultatom tržnih raziskav, precenjenost trga, napačno oblikovanje ponudbe na trgu, neuspešno in predrago oglaševanje, premalo zmogljivosti za izvedbo storitev, previsoki stroški razvoja, močan odziv konkurentov itd. P 2 - Cena (price) Cena je denarni izraz izdelka/storitve. Na oblikovanje cene vpliva zlasti konkurenca (ponudba in povpraševanje) (Devetak, 1995, str. 16). Ceno oblikujemo na osnovi koristi določenega blaga ali storitve. V ceno morajo biti zajeti vsi stroški, na osnovi katerih oblikujemo lastno in zatem prodajno ceno izdelka. V njej mora biti zajet tudi želen dobiček (Devetak, 2007, str. 128). Določanje prodajne cene poteka po utečenem postopku. Podjetje najprej točno določi svoje poslovne cilje (npr. preživetje, maksimiranje dobička na kratek rok, vodstvo v kakovosti, vodstvo glede tržnega deleža ipd.). Nato razišče, kolikšen je obseg povpraševanja, na podlagi katerega nato sklepa, kolikšen bo verjetno obseg prodaje v določenem časovnem obdobju pri različnih ravneh prodajnih cen. Podjetje nadaljnje ocenjuje tudi gibanje stroškov pri različnih ravneh izrabe svojih zmogljivosti ter cene glavnih konkurentov, da lahko oblikuje svoje cene. Nazadnje izbere eno od metod oblikovanja cen. Prodajno ceno podjetje določi tako, da ustreza njegovi politiki oblikovanja cen, da je prepričano, da bo s to ceno uspelo pri porabnikih storitve v primerjavi s konkurenti in da bo hkrati doseglo enega naslednjih cenovnih ciljev (Potočnik, 2000, str. 119): kratkoročni cilj preživetja, maksimiranje tekočega dobička, maksimiranje rasti prodaje, priznanost zaradi vrhunskih uspehov, vodstvo glede kakovosti storitev in zadovoljstva porabnikov,»socialne«cene v javnih storitvenih organizacijah. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 6

13 Določanje cene storitvam je težje opravilo. Storitveno podjetje mora točno določiti poslovne cilje in ugotoviti obseg povpraševanja. Hkrati mora oceniti gibanje stroškov pri različnih ravneh izrabe svoje zmogljivosti ter cene konkurentov. Nato storitveno podjetje izbere eno od metod oblikovanja cen (metodo pribitka, metodo ciljnega donosa, metodo zaznane vrednosti itd.). Pri ugotavljanju prodajne cene storitve je treba najprej preučiti tako ponudbo kot tudi povpraševanje. Pomembno je, da se upošteva tudi neposredna konkurenca, ki ponuja primerljive storitve, in naročnike, ki potrebujejo in so pripravljeni kupiti ponujene storitve. Storitveno podjetje se mora odločiti, kako naj umesti svojo storitev glede na kakovost in ceno (Kotler, 2004, str. 473). Preden ponudnik določi končno ceno, pa mora upoštevati tudi pet korakov (Kotler, 2004, str. 473): izbor cenovnih ciljev, opredelitev povpraševanja, ocenitev stroškov, analizo cen in ponudb konkurentov in izbiro metode določanja cen. Prodajna cena praviloma vsebuje naslednje prvine (Potočnik, 2004, str. 242): stroške razvoja storitve (od zbiranja idej do vseh oblik tehnološkega in tržnega razvijanja), stroške izvedbe storitve, stroške za tržno komuniciranje, zlasti stroške oglaševanja in vseh oblik neposrednega ali posrednega pospeševanja prodaje, stroške administracije (režijski stroški), načrtovani dobiček. Cene istovrstnih storitev se razlikujejo, ker podjetja ponujajo svoje storitve različnim porabnikom. Najbolj pogoste oblike razlikovanja cen storitve so (Potočnik, 2004, str. 243): razlikovanje cen po vrstah porabnikov - razlikovanje po kupni moči; razlikovanje cen po tržnih območjih - različna geografska območja; razlikovanje cen po času - velika nihanja v povpraševanju; popust za hitro plačilo - takojšnje plačilo pripomore k boljši likvidnosti, zmanjšujejo se tudi stroški opominjanja in izterjav. P 3 - Kraj/distribucija (place) Distribucija predstavlja organiziran prevoz izdelkov do ustreznih prodajnih mest in lahko poteka od proizvajalca do potrošnika neposredno, ali pa je med njima nek vmesni člen, npr. distributer (Devetak, 1995, str. 16). Konkurenca, s katero se srečujejo ponudniki storitev, ne dopušča, da bi se storitve prodajale same, celo tiste ne, ki so odlične. Sodobno trženje zahteva od podjetja več kot samo dober izdelek ali storitev, privlačno ceno in dostopnost storitve. Podjetja morajo komunicirati z obstoječimi in morebitnimi novimi porabniki storitev, pa tudi s Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 7

14 splošno javnostjo. Kupce je zaradi neopredmetenosti storitev težko prepričati, da se odločijo za točno določenega ponudnika (Beckwith, 2003, str. 195). Lokacija izvajanja storitev in posredniki sta dve ključni področji trženjskega spleta. Lokacija izvajanja storitve je odvisna od vrste storitve in vključenosti porabnika v proces izvajanja storitve. Razlikujemo tri načine prostorske interakcije med storitvenim podjetjem in porabnikom storitve (Potočnik, 2004, str. 270): porabnik pride k izvajalcu storitve, izvajalec storitve pride k porabniku, porabnik in izvajalec storitve nimata neposrednega stika. Dolžina tržne poti je določena s številom posrednikov, ki določajo število ravni na posamezni poti. Ničelna raven je tista, kjer med prodajalcem in končnim porabnikom ni nobenega posrednika. Tržna pot ene, dveh ali treh ravni ima eno, dve ali tri vrste posrednikov (Kotler, 2004, str. 508). P 4 - Promocija (promotion) Promocija predstavlja način komuniciranja s kupci zaradi pospeševanja in povečevanja prodaje. Potencialne kupce obveščamo, da bi se ti lažje in hitreje odločili za nabavo oz. naročilo določenega izdelka ali storitve. Načinov za promocijo izdelkov in storitev je več, npr. demonstracija izdelkov in storitev, degustacija prehrambnih izdelkov, tehnična svetovanja, poskusne vožnje, reklama v sredstvih javnega obveščanja ipd. Če so izdelki ali storitve slabši in dražji od konkurence, promocija ne bo odigrala bistvene vloge (Devetak, 1995, str ). Splet tržnega komuniciranja sestavlja pet poglavitnih načinov komuniciranja (Kotler, 2004, str. 563): oglaševanje - plačane oblike neosebne predstavitve in promocije zamisli, izdelkov ali storitev s strani znanega naročnika; pospeševanje prodaje - kratkoročne spodbude za spodbujanje preizkusa ali nakupa izdelka ali storitve; odnosi z javnostjo in publiciteta - programi za promocijo ali ohranjanje podobe podjetja ali njegovih izdelkov; osebna prodaja - osebni stik z enim ali več morebitnimi kupci z namenom opraviti predstavitev, odgovoriti na vprašanja in pridobiti naročila; neposredno in interaktivno trženje - uporaba telefona, telefaksa, elektronske pošte ali interneta za neposredno komuniciranje ali pridobivanje odziva dialoga določenih sedanjih in mogočih kupcev. P 5 - Ljudje (people) Pri izvajanju storitev sodelujejo: izvajalci storitev, posredniki storitev in porabniki storitev. Udeleženci pri trženju storitev so tudi zaposleni v podjetju. Zaposleni so nosilci izvajanja storitev, zato je za izvajalca pomemben njihov izbor, izobraževanje in motivacija. Storitveno podjetje mora natančno opredeliti, kaj pričakuje od zaposlenih pri njihovem komuniciranju s porabniki ali samem izvajanju storitev. Ob spoznanju, da zaposleni največ pripomorejo k privabljanju in ohranjanju porabnikov Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 8

15 storitev, lahko trdimo, da s tem zagotavljajo trajno konkurenčno prednost storitvenega podjetja (Potočnik, 2004, str. 273). Zaposleni, ki prihajajo v stik z naročniki storitev, morajo imeti primeren videz, biti morajo urejeni in čisti. Po osebju, s katerim komunicirajo, naročniki ocenjujejo, kakšno kakovost storitev lahko pričakujejo. Od vrste storitev je odvisno, v kakšni meri prihaja osebje izvajalca storitev v kontakt z naročniki. V podjetjih, kjer storitve izvaja več ljudi, so pomembni tudi medsebojni odnosi. Odnosi med posamezniki ali oddelki opredeljujejo tržno naravnanost podjetja. Pomembna je tudi vpletenost porabnika v procesu izvedbe storitev, ki je odvisna od narave storitev, usposobljenosti porabnika, razvitosti opreme in komunikacijskih zmožnosti (Zeithaml, Bitner, 2003, str. 371). P 6 - Izvajanje (processing) Izvajanje storitev (procesiranje) predstavlja bistvo storitve. Pri tem mora biti poskrbljeno za varnost, kakovost in ustrezno hitrost. Izvajalci storitev morajo v celoti obvladati stroko, tehnologijo, tehnološke postopke ter institucionalne oz. zakonske omejitve. Prav od strokovno usposobljenih kadrov je v večji meri odvisen končen uspeh storitve (Devetak, 2007, str. 186). Osrednji del na področju storitev je njihovo izvajanje. Zadovoljstvo naročnika je odvisno od uspešnosti, cene, kakovosti in pravočasne storitve, pomembno pa je tudi zadovoljstvo izvajalca (Devetak, 2007, str. 186). P 7 - Fizični dokazi (physical edvidences) Fizični dokazi pomenijo vse, kar kupec vidi, sliši ali občuti. Imeti morajo ustrezno kakovost, videz, sestavo, barvo itd., kar v celoti imenujemo fizično okolje. Prav fizično okolje nudi podporo pri izvajanju storitev. Od ustreznega fizičnega okolja storitvene organizacije je odvisen uspeh izvedene storitve (Devetak, 2000, str. 35). Neopredmetenost storitev naročnikom onemogoča, da jih vidijo, okusijo, občutijo ali slišijo. Kupec po nakupu in porabi pogosto nima v posesti ničesar opredmetenega (Potočnik, 2004, str. 31). Pa vendar v okolju, kjer nastajajo storitve, najdemo fizične dokaze, ki pomagajo pri oceni kakovosti storitve. Za večje zaupanje naročnikov v kakovost storitev morajo ponudniki zagotoviti ustrezne fizične dokaze, med katere spadajo npr. prostori, kjer se storitve izvajajo (Chaston in Mangles, 2002, str. 226). Pomembni fizični dokazi so tudi simboli, ki z imeni in znaki nakazujejo, za kakšno storitev gre. Prav tako je pomembna tudi sama cena storitve (Kotler, 2004, str. 446). 2.3 MARKETINŠKI SPLET V MEDMREŽJU Trenutno najbolj oblegan in zaželen marketinški kanal predstavlja prav medmrežje. Začetki množične uporabe interneta so se začeli ob koncu devetdesetih let, sama teorija marketinškega spleta pa je bila napisana v šestdesetih letih. Pri tem lahko Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 9

16 predvidimo, da takratni splet ni mogel predvideti fenomena, kot je medmrežje, in prav zaradi tega se poraja vprašanje o njegovi aktualnosti. Uporaba marketinškega spleta v virtualnem okolju se v veliki meri razlikuje od»osnovnega«marketinškega spleta. Uporaba medmrežja se iz leta v leto povečuje, pri tem pa je pomembno, da se skupaj z njegovim razvojem povečuje tudi uporaba marketinga in komuniciranje s strankami v virtualnosti (Potočnik in Pintar, 2012, str. 964). Nekateri strokovnjaki, kot so Lawrence, Corbitt, Fisher, Lawrence in Tidwell (1999), Bickerton, Bickerton in Pardesi (1996) in Constantinides (2006) se strinjajo, da bi marketinški splet lahko postal konceptualna platforma e-marketinga. Razlike med»osnovnim«marketinškim spletom in marketinškim spletom v virtualnem okolju so pri (Potočnik in Pintar, 2012, str ): oglaševanju: za razliko od»osnovnega«marketinškega spleta, kjer se izdelek predstavi s pomočjo reklamnih oglasov, je potrebno pri internetnem oglaševanju produkt naprej poznati, saj se ga lahko le tako kasneje s pomočjo različnih iskalnikov izsledi. Navadno uporabniki medmrežja želijo dobiti več informacij o izdelku ter ga bolje spoznati. Zato je pomembno, da je izdelek predstavljen celostno, torej z vsemi informacijami, ki bi potrošnika lahko zanimale. Kupcu pri tem ni omogočen fizični stik z izdelkom, ampak se ob pravem predstavljanju vsebine vzpostavi zaupanje kupca v izdelek. Poleg tega je pomembno tudi oglaševanje prek množično obiskanih spletnih strani, kjer se uporabnik v želji po pridobitvi neke druge informacije nehote seznani tudi z oglaševalno ponudbo. distribuciji: v marketinškem spletu distribucija poleg pozicioniranja izdelka predstavlja njegovo pot, ki jo porabi, da prispe do kupca. Pri virtualnih storitvah, glasbi, informacijah, filmih in ostali virtualni ponudbi, sama distribucija ni potrebna. Kupec lahko z uporabo medmrežja dobi vse želene podatke o samem izdelku, prav tako pa mu je brez dodatnih posrednikov omogočen tudi nakup in nalaganje določene vsebine na svoj računalnik, kar izniči pomen distribucije, ki je pri»osnovnem«marketinškem spletu. Prostor tako ne predstavlja nekega fizično oprijemljivega elementa, ampak le virtualni pripomoček za posredovanje produkta potrošnikom. vzpostavitvi odnosa: slabost, ki se kaže v virtualnem marketingu, je prav vzpostavitev odnosa. Marketinški splet ne vključuje nikakršnega interakcijskega elementa, kar pa je pravzaprav podlaga e-marketinga. Velika prednost e-marketinga je omogočen dostop in interakcija samih tržnikov s kupci. Za razliko od fizičnega sveta na virtualnem trgu elementi marketinškega spleta niso tako ločeni, ampak so enotni. Na vedenje kupca pri nakupu v veliki meri vplivajo ljudje, ki jim zaupamo. Takšno vedenje se izkorišča pri e-marketingu, saj s pomočjo elementa»predlagaj prijatelju«bodoči kupec podzavestno vzpostavi zaupanje v neki izdelek. Tako imajo Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 10

17 tržniki neposreden nadzor, s katerim lahko vplivajo na obnašanje potrošnikov in posledično na njihov nakup. 2.4 RAZISKAVA TRGA Raziskava trga je osnova za oblikovanje politike prodaje in spada med najpomembnejše funkcije marketinga. Je sistematično delo, ki temelji na znanstvenih metodah zbiranja, registriranja in analize vseh problemov v zvezi s prometom, prodajo in potrošnjo dobrin. Pri raziskavah trga je nujno potrebna koordinacija marketinškega sektorja z drugimi funkcijami oziroma sektorji v podjetju (Devetak, 1995, str. 27). Raziskava trga je sistematično zbiranje in analiziranje tržnih podatkov ter oblikovanje priporočil za odločanje o neki trženjski aktivnosti storitvenega podjetja. Raziskava trga praviloma poteka v dveh stopnjah: pripravljalni in izvajalni (Potočnik, 2000, str. 65). Pripravljalni načrt raziskovanja trga vsebuje (Potočnik, 2000, str ): cilj raziskave, ki je lahko splošen ali poseben; potek raziskave trga glede na: čas - kdaj bomo izvajali raziskavo, prostor - kje bomo izvajali raziskavo, predmet - storitev, katere prodajne značilnosti nameravamo raziskovati; vire podatkov (primerne, sekundarne) ter metode in tehnike njihovega zbiranja in obdelave; organizacijo izvajanja raziskave trga in določitev potrebnih strokovnjakov raziskovalcev, ki bodo izvedli raziskavo; končne stroške tržne raziskave. Z raziskavami trga ugotavljamo, kakšne so cene podobnih izdelkov na trgu in koliko so kupci pripravljeni plačati za izdelek, ki je predmet naše raziskave; tako dobimo tržno ceno našega izdelka. Za ožje potrebe marketinga so pomembna predvsem naslednja področja raziskovanja (Devetak, 1995, str. 28): ugotavljanje značilnosti domačega in tujega trga, merjenje potencialnega trga, analiza prodaje in analiza tržnega deleža, proučevanje trendov poslovanja in konkurence, kratkoročno in dolgoročno predvidevanje, proučevanje politike marketinškega spleta itd. 2.5 SEGMENTACIJA TRGA Segmentacija trga je pomembnejša aktivnost v marketingu (Mumel,1999, str. 36). Namen segmentacije je v določitvi možnosti homogenizacije za potrošnjo določenega izdelka na heterogenem trgu potrošnikov. Tržni segment tako predstavlja skupina gospodinjstev, posameznikov ali organizacij, ki imajo enake ali podobne značilnosti Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 11

18 glede porabe izdelkov. S segmentacijo v manjše segmente bomo uspešnejši tudi pri izvajanju marketinških aktivnosti (Devetak, 2007, str. 73). Pogoj za razvoj uspešnega marketinškega pristopa je uspešno razumevanje tržnika, kako je trg segmentiran in kako se vedenje porabnikov razlikuje od enega segmenta do drugega. Pravilno segmentiranje trga predstavlja osnovo za marketinške strategije in za razvoj posebnih marketinških programov, ki so usmerjeni k skupinam porabnikov z enakimi potrebami ali nakupnimi vzorci (Mumel, 1999, str. 36). Opredelitev segmenta opišemo kot (Kotler, 2004, str. 286) : značilnosti in kupno moč segmenta merljivost; veliko homogeno skupino, ki je potrebna za prilagoditev trženja velikost; segmente lahko učinkovito dosežemo in oskrbujemo dostopnost; segmenti se razlikujejo in se različno odzovejo na posamezne sestavine trženjskega spleta in trženjske programe razločljivost; oblikujemo lahko uspešne trženjske programe za pritegnitev in preskrbo segmentov operativnost OSNOVE SEGMENTIRANJA TRGOV Bistvena odločitev pri iskanju najprimernejše segmentacije trga je, na kateri osnovi bomo trg sploh razdelili (Mumel, 1999, str. 41). Kotler (2004, str. 287) segmente posameznih porabnikov poskuša določiti na podlagi njihovih značilnosti: geografskih, demografskih, psihografskih in vedenjskih. Geografsko segmentiranje Trg se deli v različne geografske enote, kot so npr. narodi, države, regije, občine, mesta in soseske. Omejitve, na koliko geografskih področjih podjetje lahko nastopa, načeloma ni. Pomembno je razumevanje, da imajo ljudje, ki živijo na istem geografskem področju, podobne potrebe in želje (Kotler, 2004, str. 287). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 12

19 Slika 1. Prikaz razdelitve statističnih regij v Sloveniji (Stat.si, 2013). Slika 1 prikazuje, kako so razdeljene regije v Sloveniji za statistično obdelavo. Ko izvajamo geografsko segmentacijo za Slovenijo, je priporočljivo uporabiti zgoraj prikazane regije. V naši raziskavi in anketnem vprašalniku smo se ravnali po teh 12 regijah. Seveda se lahko zaradi potreb statistične analize nekatere regije med seboj tudi združijo, da dobimo bolj relevantne rezultate. Demografsko segmentiranje Trg se deli v različne skupine na podlagi spremenljivk (Kotler, 2004, str. 287): starost želje in možnosti se s porabnikovo starostjo spreminjajo, čeprav se meje med leti zabrisujejo; velikost družine družine z veliko člani imajo drugačne potrebe kot tiste z manj člani; življenjske prelomnice ločitev, poroka, nakup lastnega stanovanja, skrb za ostarele starše; spol poznamo tipično moške in tipično ženske izdelke; dohodek segmentiranje po dohodku je tradicionalen pristop pri storitvah in izdelkih, običajno se uporablja v kombiniranju s starostjo in poklicem; generacija na vsako generacijo vpliva čas, v katerem odrašča: glasba, film, politika; družbeni sloj ima vpliv pri avtomobilih, pohištvu, oblekah itd. Psihografsko segmentiranje Kupce razdelimo v skupine glede na njihov (Kotler, 2004, str. 291): življenjski slog ljudje imajo različna stališča, interese in konjičke, ki vplivajo na porabo izdelkov in storitev; Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 13

20 osebnost tržniki izdelkom vdihnejo osebnost blagovne znamke, ki se ujema z osebnostjo kupcev; vrednote segmentaicja na podlagi temeljnih vrednot in prepričanj, ki je v ozadju stališč in vedenja porabnikov. Vedenjsko segmentiranje Kupce razdelimo v skupine na podlagi njihovega znanja o nečem, stališč do nečesa in odzivih na nek izdelek. Tako Kotler (2004, str. 292) kupce deli glede na: priložnosti kupce razvrstimo na podlagi nekih priložnosti, ob katerih začutijo potrebo, kupijo ali uporabljajo izdelek; koristi kupce razdelimo na osnovi iskanih koristi, ki vključuje tri korake: 1. izvedba eksploratorne raziskave - cilj je razvoj seznama koristi, ki bi lahko bil uporaben pri segmentaciji, 2. razvoj občutljive in zanesljive skale - za merjenje glavnih dimenzij stališč, 3. kvantitativno merjenje trga - kasneje, v procesu klastrske analize, ga razdelimo v skupine glede na stališča; uporabniški status trg delimo na neuporabnike, nekdanje uporabnike, potencialne bodoče uporabnike, nove uporabnike in zveste uporabnike; stopnja uporabe trge lahko razdelimo na šibke, srednje in močne uporabnike; raven zvestobe porabniki so lahko različno zvesti; stopnja pripravljenosti za nakup nekateri sploh ne vedo za izdelek, nekateri zanj vedo, nekateri ga poznajo bolje, nekaterim se zdi zanimiv, nekateri si ga želijo in nekateri ga nameravajo kupiti; stališče kupce delimo na pet stališčnih skupin: navdušeni, naklonjeni, neopredeljeni, nenaklonjeni in sovražni RAVNI IN POSTOPEK SEGMENTIRANJA TRGA Kotler (2004, str ) segmentiranje trga razdeli v štiri ravni, in sicer na: tržne segmente: predstavljajo skupino kupcev, ki imajo podobne želje. Tržnik segmentov ne ustvarja, ampak jih prepoznava in se odloča, na katerega se bo osredotočil. trženje v vrzelih: vrzel je ožje opredeljena skupina kupcev, ki išče poseben splet koristi. Tržniki v glavnem določijo vrzeli z delitvijo segmentov v podsegmente. lokalno trženje: je ciljno trženje, ki temelji na programih, ki so prilagojeni potrebam in željam lokalnih skupin porabnikov. trženje, ki je osredotočeno na posameznike: je skrajna raven segmentiranja, ki vodi k»segmentom z enim kupcem«,»trženju, prilagojenemu posamičnemu kupcu«ali»trženju po načelu "eden za enega"«. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 14

21 Postopek segmentiranja trga poteka po sedmstopenjskem pristopu (Kotler, 2004, str. 286): 1. segmentiranje na podlagi potreb kupce razporedimo v segmente na podlagi skupnih potreb in koristi, ki jih iščejo pri premagovanju določenega problema; 2. določanje segmentov vsak segment določimo glede na kupčeve demografske podatke, podatke o življenjskem slogu in uporabi izdelka; 3. privlačnost segmentov z uporabo določenih meril privlačnosti (kot npr. rast trga, intenzivnost konkurence in dostopnost trga) ocenimo privlačnost nekega segmenta; 4. donosnost segmentov ugotovimo donosnost posameznih segmentov; 5. pozicioniranje v segmentih za vsak segment moramo ponuditi neko vrednost in strategijo pozicioniranja glede na kakovost in ceno, ter ju oblikovati tako, da upoštevamo potrebe in lastnosti kupcev; 6. testiranje za vsak segment moramo oblikovati vizualne prikaze ponudbe, s čimer preverjamo privlačnost strategije pozicioniranja v posameznem segmentu; 7. strategija trženjskega spleta strategijo pozicioniranja moramo razširiti tako, da vključuje vse sestavine trženjskega spleta: izdelek, ceno, trženjsko komuniciranje in tržne poti. Ker se segmenti zelo spreminjajo, moramo postopke semgentiranja trga periodično ponavljati. 2.6 POZICIONIRANJE IZDELKA Pozicioniranje izdelkov je zelo močno povezano s segmantacijo trga. Strategija pozicioniranja je bistvo trženjskega spleta, saj morajo tržniki odkriti lastnosti izdelka, ki so za porabnika pomembne. Tržnik mora ustvariti različnost in uporabnost izdelka v mislih porabnika (Mumel, 1999, str. 48). Proces pozicioniranja izdelka ima več stopenj. Prva stopnja opredeljuje tržne cilje, nato pa moramo slediti korakom procesa pozicioniranja (Hill in O'Sullivan, 1996, str. 135): opredelimo najpomembnejše značilnosti ključnega izdelka (storitve), pripravimo osnutek zaznav o nastanku potreb, opredelimo se za konkurenčno strategijo, določimo atribute s pripadajočimi lastnostmi, vztrajamo pri konkurenčni prednosti. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 15

22 Pri pozicioniranju se velikokrat pojavljajo napake. Najbolj pogoste so štiri (Kotler, 2004, str. 311): 1. prešibko pozicioniranje - potencialni porabniki imajo zelo nejasno predstavo o blagovni znamki; 2. premočno pozicioniranje - potencialni porabniki imajo preozko predstavo o blagovni znamki; 3. nejasno pozicioniranje - podjetje obljublja preveč stvari hkrati ali prepogosto spreminja pozicioniranje; 4. dvomljivo pozicioniranje potencialni porabniki dvomijo o resničnosti obljub in trditev glede značilnosti storitve, cene ali proizvajalca. Za pozicioniranje izdelkov obstaja mnogo načinov (Mumel, 1999, str. 49): pozicioniranje na osnovi značilnosti izdelka; pozicioniranje na osnovi koristi ta pristop je tesno povezan s prejšnjim, razlika je v tem, da prvi poudarja značilnosti, drugi pa koristi, ki jih ima porabnik od teh značilnosti; pozicioniranje na osnovi uporabe v določeni situaciji mnogo izdelkov se prodaja glede na posebno situacijo, v kateri se uporabljajo; pozicioniranje na osnovi uporabnika izdelek se povezuje z osebo, ki ga uporablja; pozicioniranje nasproti konkurentom uspeh organizacije pogosto temelji na iskanju šibkih točk v poziciji konkurentov. 2.7 IZBIRA CILJNEGA TRGA Glede na cilje in vire podjetja izberejo nekaj segmentov, ki so za njih zanimivi, in pričakujejo dobiček. Nato posamezne segmente ovrednotijo in izberejo med petimi modeli izbire ciljnega trga (Kotler, 2004, str. 299). Potočnik (2004, str ) navaja pet dejavnikov privlačnosti tržnega segmenta: konkurente v panogi (intenzivnost konkurence, rast dejavnosti, stroški, diferenciacija izdelkov, poznavanje blagovnih znamk, oblika lastništva, izstopne ovire), moč dobaviteljev (koncentracija in velikost dobaviteljev), moč novih ponudnikov (zaznana blagovna znamka, vstopne ovire), moč odjemalcev (koncentracija in velikost odjemalcev), nadomestne izdelke (relativno nižje cene, nadomestki). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 16

23 3 TEORETIČNE OSNOVE STORITEV Trženje valutnega trgovanja obravnavamo kot trženje storitev. Ker v magistrskem delu želimo ugotoviti, kakšen interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje obstaja v Sloveniji, bomo storitev in interes ustrezno opredelili. Interes je potreba ali želja po doseganju uspehov in samouresničevanju in ni vedno naravnan v isto smer pri uporabnikih storitev. Na delovanje storitev vplivajo interesi mnogih udeležencev, v našem primeru so to na primer trgovalci na valutnem trgu (Možina idr., 2002, str. 207). 3.1 STORITEV Storitev se opredeljuje kot posebno dejanje ali delovanje, ki ga izvajalec storitev ponudi porabniku. Ponudba se giblje od izdelka na eni strani do storitve na drugi. Glede na to, koliko storitev je vključenih v ponudbo, razlikujemo pet vrst ponudbe (Potočnik, 2004, str. 30): izdelek, ki ga ne spremlja storitev, izdelek s spremljajočimi storitvami, ki ga naredijo bolj privlačnega za kupca, v ponudbi sta izdelek in storitev zastopana z enakim deležem, osnova je storitev, ki jo spremljajo manj pomembni izdelki, ponudba obsega samo storitev. Oblikovanje in razvijanje storitev je precej bolj zapleteno kot razvijanje, oblikovanje in prodajanje izdelkov, saj moramo pri storitvah tem poznati njihove značilnosti. Kakovost storitev in zadovoljstvo uporabnikov sta odvisna prav od značilnosti storitev. Razmah storitev je opazen tako na trgu končnih porabnikov kot tudi na medorganizacijskem trgu. Storitve vključujejo vse ekonomske aktivnosti, pri katerih fizični izdelek ni rezultat. Porabijo se v glavnem istočasno, ko so opravljene, in za kupce predstavljajo neoprijemljivo dodano vrednost (Zeithaml in Bitner, 2003, str. 3). Razlike med izdelki in storitvami opredelimo z naslednjimi značilnostmi storitev (Potočnik, 2004, str. 30): neopredmetenost (neoprijemljivost), praviloma neločljivost porabnika in izvajalca storitve, minljivost oziroma kratkotrajnost, občutljivost na čas, težavnost ugotavljanja in nadziranja kakovosti, visoka stopnja tveganja, prilagajanje ponudbe posebnim zahtevam porabnikov storitev, ustvarjanje osebnih stikov med porabnikom in izvajalcem. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 17

24 3.2 ŽIVLJENJSKI CIKEL STORITVE Pojem življenjskega cikla se praviloma uporablja za izdelke, vendar je čedalje pogosteje uporabljen tudi pri storitvah. Trg je prenasičen z vedno novimi storitvami, ki vse hitreje zastarevajo, njihova življenjska doba ali tako imenovani življenjski cikel pa je vse krajši (Potočnik, 2000, str. 111). Kotler (1998, str. 379) navaja, da gredo vse storitve skozi življenjski cikel v obliki krivulje S. Zato morajo podjetja poskušati predvideti nove značilnosti trga oziroma želje potencialnih uporabnikov. Dobički pripadajo tistim podjetjem, ki dovolj zgodaj ponudijo nove prednosti, ki imajo za potencialnega uporabnika neko vrednost. Uspešno trženje temelji na ustvarjalnem videnju razvojnega potenciala trga. Stopnje življenjskega cikla so: uvajanje: storitev se prvič pojavi na trgu, zato podjetje veliko sredstev nameni oglaševanju. V času uvajanja storitve se dobička še ne pričakuje, saj novo storitev koristi le nekaj kupcev. Prioriteta podjetja je, da skuša že v fazi uvajanja zavzeti vodečo pozicijo na trgu v svoji panogi. V kolikor ima podjetje ustrezno kadrovsko strukturo in dovolj sredstev za uvajanje storitve na trg, lahko fazo uvajanja skrajša, tako da hitreje doseže dobre prodajne rezultate in preide v fazo rasti (Devetak, 1995, str ). rast: podjetje se v tej fazi širi in raste, storitev pa je med kupci in na trgu že prepoznavna. Na tej stopnji se cene znižujejo, a podjetje že ima nek dobiček. Podjetje z namenom povečanja prodaje izbira med naslednjimi strategijami (Potočnik, 2000, str. 115): izboljša kakovost osnovne storitve in jo razširi z dodatnimi storitvami, vstopi v nove tržne segmente, izbere nove tržne poti, poveča oglaševanje, zniža cene osnovne storitve, da bi zainteresiralo kupce, ki so»cenovno občutljivi«. zrelost: podjetje ima še vedno dobro prodajo in s tem tudi dobiček. Naloga podjetja je, da ves čas spremlja konkurenco ter tehnologijo, saj je le tako lahko v koraku s časom. Stopnja zrelosti praviloma traja najdlje in jo delimo na tri faze (Potočnik, 2000, str. 115): pojemajoča zrelost - ko se začne stopnja rasti prodaje zmanjševati; stabilna zrelost - ko se prodaja ustali zaradi zasičenosti trga; upadajoča zrelost - ko se začne zmanjševati absolutna raven prodaje, porabniki pa se že obračajo k drugim novim storitvam. upadanje: podjetje ima dobiček, vendar mora biti pripravljeno na morebitni upad. Pri tem je pomembno, da v podjetju pravilno in predvsem pravočasno odreagirajo na nastalo situacijo. Razlogi za upadanje prodaje in s tem zmanjševanja dobička so predvsem (Potočnik, 2000, str. 116): Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 18

25 tehnološki napredek, uvajanje novih storitev, spremembe navadnih porabnikov, povečana konkurenca itd. V kolikor ni pravih razlogov, da podjetje zastarelo storitev zadrži, postane takšna storitev zelo draga, predvsem za podjetje. Vztrajanje pri takšnih storitvah lahko poslabša podobo podjetja, obenem se zmanjšuje donosnost in s tem razvoj storitvenega podjetja. Podjetje mora identificirati zastarele storitve, za vsako storitev razviti strategijo podaljšanja njenega življenjskega cikla ali ukinitve, da bi tako minimiziralo težave za ostale donosne storitve in celotno poslovanje (Potočnik, 2000, str. 117). 3.3 RAZVOJ IN UVAJANJE STORITVE NA TRG Obstaja veliko različnih storitev za različne generacije in potrebe, zato se podjetniki trudijo razvijati storitve, ki bi bile unikatne in čim bolj privlačne za potencialne kupce. Razlogi, ki jih mora podjetje upoštevati pri razvoju novih storitev na trg, so (Potočnik, 2004, str. 99): nove storitve nadomestijo tiste, ki so zastarele in njihova prodaja upada; nove storitve zadovoljujejo spreminjajoče se zahteve uporabnikov storitev; nove storitve so potrebne, če ima podjetje presežne zmogljivosti; z novimi storitvami obvladuje podjetje sezonska nihanja prodaje; z novimi storitvami podjetje zmanjšuje tveganje, če ponuja samo ozek asortiment storitev. Potočnik (2000, str. 99) navaja dve vrsti novih storitev: storitev, ki je dejansko nova na trgu in obeta dobre donose, vendar je praviloma povezana z večjim tveganjem - popolnoma nove storitve so redke (npr. uporaba drugačne tehnologije, uvedba samopostrežnih restavracij ), storitev, ki je nova za podjetje, ne pa tudi na trgu, ker konkurenčna podjetja že ponujajo takšno ali podobno storitev - donosi bodo nižji, vendar bo tudi tveganje manjše, ker se podjetje ne podaja povsem v neznano. Razvoj novih storitev je vedno tvegan, kar pove že podatek, da približno 75 % novih storitev propade že v času uvajanja na trg. Poleg tega pa so stroški razvoja novih storitev zelo visoki. Razvijanje novih storitev je v večji meri odvisno tudi od ostalih dejavnikov, zlasti od (Potočnik, 2000, str. 99): zadostnega števila dobrih idej za nove storitve, potrebnih investicijskih sredstev in razvojnih strokovnjakov, časa razvoja, stroškov razvoja, čedalje krajšega življenjskega cikla sedanjih storitev, potencialnega povpraševanja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 19

26 Sodobno trženje od podjetja zahteva ne le dobro storitev, privlačno ceno in dostopnost storitve za ciljne odjemalce podjetje, ampak tudi komunikacijo s potencialnimi uporabniki storitev (Kotler, 1998, str. 596). 3.4 OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE STORITEV Načinov oglaševanja storitev je mnogo, vse od tiskanih, televizijskih, radijskih oglasov, plakatov, brošur, letakov do uporabe interneta in socialnih omrežij in še bi lahko naštevali. Podjetja se morajo pametno odločiti, kako bodo oglaševala. Odločanje o načinu oglaševanja praviloma temelji na podlagi analize ciljnih kupcev. Podjetje, predvsem tržnik, mora pri programu oblikovanja oglaševanja določiti ciljni trg in nakupne motive, pri tem pa se sprašuje (Kotler, 1998, str. 627): Kakšni so cilji oglaševanja? Koliko denarja lahko porabimo? Kakšno naj bo sporočilo? Katere kanale naj uporabimo? Kako naj ocenimo rezultate? Dejstvo je, da je trženje storitev bistveno bolj težavno kot trženje izdelkov, saj značilnosti izdelkov lahko zaznavamo, pri storitvah pa to ni mogoče. Trženjski načini, ki so v uporabi pri trženju izdelkov, niso neposredno prenosljivi na področje trženja storitev prav zaradi drugačnih značilnosti storitev (Langford in Consenza, 1998, str. 16). Sodobno pojmovanje postavlja trženjski proces na začetek načrtovanja poslovnega procesa. Trženjski proces naj bi temeljil na (Potočnik, 2000, str. 50): zanesljivem tržno informacijskem sistemu in raziskavi trga, ki je nujno potrebna za ugotavljanje porabnikovih potreb in želja, nakupovalnih navad, delovanju konkurentov; oblikovanju strategije trženja, ki je odvisna od vloge storitvenega podjetja; raziskovanju ciljnih trgov - merjenje in predvidevanje privlačnosti posameznih trgov in pozicioniranje ponudbe za izbrane ciljne trge; sprejemu odločitve o trženjskem spletu podjetje s trženjskimi programi določi, kako bo razdelilo trženjski proračun med različne elemente trženjskega spleta (razvoj novih storitev, tržne poti, tržno komuniciranje in oblikovanje cen); organiziranju, izvajanju in nadzoru trženjske dejavnosti. 3.5 MODELI ZA OBRAVNAVANJE STORITEV Pri obravnavanju trženja storitev obstaja več teoretičnih modelov, ki opisujejo značilnosti storitev in poglabljajo razumevanje implementacije trženja storitev. Nekatere modele bomo v nadaljevanju tudi opisali. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 20

27 Model trikotnika Model opredeljuje tri vrste trženja storitev: zunanje, notranje in interaktivno trženje storitev. Posamezne spremenljivke modela so: ljudje oziroma zaposleni, podjetje ter kupci. Zaposleni, ki izvajajo storitve, so pomemben element razširjenega trženjskega spleta (7 P-jev) in so v modelu trikotnika nosilci interaktivnega trženja skupaj s kupci. Notranje trženje poteka med podjetjem in zaposlenimi, medtem ko zunanje trženje poteka med podjetjem in kupci. Notranje trženje obsega zaposlovanje, usposabljanje in motiviranje sposobnih zaposlenih, ki želijo dobro streči kupcem, in mora biti izvedeno pred zunanjim. Nesmiselno je obljubiti odlično storitev, preden so jo zaposleni v podjetju pripravljeni zagotoviti (Kotler, 2004, str. 23). Pomen in ugotovitve notranjega trženja so (Kotler, 2004, str. 23): vsak v organizaciji ima kupce (ne zgolj prodajno osebje), zaposleni morajo biti obravnavani kot notranji kupci (notranji trženjski splet za zaposlene), le zadovoljni zaposleni bodo lahko skrbeli za zadovoljne zunanje kupce. Model vrzeli in koncept kakovosti storitev Zaznana kakovost storitev je močno povezana z zadovoljstvom uporabnikov storitev, ki je odvisno od različnih dejavnikov, predvsem pa od preteklih izkušenj, ustnih priporočil in tudi oglaševanja. Vsi ti dejavniki izoblikujejo mnenje o pričakovani storitvi, ki ga potencialni uporabniki storitev primerjajo z zaznano storitvijo. Pri odpravljanju ali zgolj zmanjševanju nastalih vrzeli med pričakovano in zaznano storitvijo si ponudniki storitev pomagajo z različnimi načini. Možne izboljšave za zmanjšanje te vrzeli v modelu vrzeli storitev so (Lovelock, 1999, str ): sodelovanje izvajalcev pri oblikovanju tržnega komuniciranja; sprejemniki tržnih sporočil naj bodo izvajalci storitev; tržna sporočila morajo vsebovati informacije, ki so najpomembnejše za potrošnike storitev; na pričakovanje porabnikov naj vpliva z informiranjem o storitvi. Model je torej v pomoč pri odkrivanju razlogov za nihanje v kakovosti storitev in ugotavlja le razloge, ne pa specifičnih napak pri zagotavljanju kakovosti v določenem podjetju. Zato mora vsak ponudnik storitev razviti svoj način določanja in ohranjanja kakovosti storitev (Lovelock, 1999, str ). Model»SERVQUAL«Razvili so ga Zeithaml, Berry in Parasuraman (1996, str. 33). Model temelji na primerjavi pričakovanj in zaznavanj porabnikov. Meri kakovost storitev, kot jo poznavajo uporabniki storitev, oziroma lestvico merjenja vrzeli med pričakovano in zaznano storitvijo. Beseda»servqual«izhaja iz dveh angleških besed:»service«in»quality«kakovost in storitev. Namen modela je prepoznati porabnikovo splošno zaznavanje kakovosti storitev. Model je sestavljen iz dveh delov. Prvi del meri pričakovanja uporabnikov storitev, kakšna naj bi bila po njihovem mnenju odlična storitvena organizacija, drugi del pa Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 21

28 meri zaznavanje uporabnikov storitev, kakšno storitev organizacija v resnici ponuja (Batenson in Hoffman, 1997, str ). 3.6 UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV STORITEV Zadovoljstvo uporabnikov storitev je najboljša reklama za ponudnike storitev, zato ponudniki stremijo k zadovoljitvi potreb potencialnih in obstoječih uporabnikov storitev. Zahtevnost uporabnikov storitev je vse večja, vedno bolj pa si želijo kvalitetno storitev in korekten poslovni odnos. Kakovost je zelo kompleksna kategorija in predstavlja skupek vseh aktivnosti in opravil, ki se neposredno odražajo v obliki proizvodov in storitev. Kakovost storitve je veliko težje ugotavljati, saj je v veliki meri odvisna od pričakovanja uporabnika v primerjavi z zaznavanjem dejanske izvedbe storitve. V veliko primerih uporabnik ocenjuje kakovost glede na izvajanje storitve (Devetak, 2007, str ). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 22

29 4 VALUTNO TRGOVANJE 4.1 VALUTNI TRG Valutni trg (angl. foreign exchange market, forex, FX) se uporablja za trgovanje z različnimi valutami. V zadnjem času je izmenjava valut zelo pogosta in vsak posameznik lahko sodeluje, tj. trguje na tem trgu. Valutno trgovanje je izraz, ki se najpogosteje uporablja v sodobni terminologiji. Na valutnem trgu največji delež predstavljajo banke, borznoposredniške družbe in posamezni trgovalci, ki s špekulacijami izkoriščajo padce ali dvige tudi izredno majhnih vrednosti v tečaju valute. Tako je valutno trgovanje (ang. foreign exchange trading) dostopno slehernemu posamezniku, ki si zagotovi dostop do platforme in jo načeloma zna uporabljati. Po obsegu trgovanja je valutni trg največji svetovni trg. Trgovalci na valutnem trgu po vsem svetu so med seboj nenehno povezani. Dandanes so valute postale eden izmed najbolj priljubljenih predmetov trgovanja (Lien, 2006, str. 6). Slika 2. Primerjava povprečnih dnevnih obsegov trgovanja na finančnih trgih (BabyPips.com, 2013a). Slika 2 grafično prikazuje povprečni dnevni promet na valutnem trgu, na borzah New York Stock Exchange, Tokyo Stock Exchange in London Stock Exchange. Zadnje tri borze so znane kot največje borze vrednostnih papirjev na svetu. Iz grafa lahko razberemo, kako velik je valutni trg v primerjavi z borzami vrednostnih papirjev. Število transakcij je pri valutnem trgovanju tolikšno, da so ostali trgi v primerjavi z valutnim trgom zelo majhni. Valutni trg je tudi najlikvidnejši trg na svetu in je odprt Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 23

30 od ponedeljka do petka, 24 ur na dan. Prednosti valutnega trga v primerjavi z drugimi naložbenimi trgi so predvsem v tem, da je mogoča izvedba velikih poslov z majhnim pologom, da lahko vlagamo na več različnih trgov hkrati, da se izguba in dobiček lahko omejita na ukaz in predvsem v tem, da so ostali trgi časovno omejeni. Valutni trg sodi med izvedene finančne instrumente, ki so izvedeni iz osnovnega instrumenta, npr. iz delnice, obveznice, valute, obrestne mere, blaga itd. Takšni instrumenti so izredno pomembni pri obvladovanju finančnih tveganj in jih razdelimo v tri skupine: terminski posli in pogodbe, finančne zamenjave in opcije (Peterlin, 2005, str. 29). 4.2 VLOGA VALUTNEGA TRGA Valutni trg je globalni trg, namenjen izmenjavi tujih valut na svetovni ravni. Osnovni namen je omogočiti nakup ali prodajo tujih valut. Trgovanje poteka prek telefona in računalniških terminalov (Verbole, 2007). Kot smo že omenili, je valutni trg najlikvidnejši in je lahko dostopen vsakemu posamezniku, vendar pa obstajajo izjemna tveganja in določene negotovosti. Zato je pri večini novih udeležencev na valutnem trgu priporočljivo, da se najprej pozanimajo in izobrazijo o področju valutnega trgovanja, spremljajo aktualne novosti in novice ter dodobra spoznajo tudi nacionalno ekonomijo. Moč nacionalne ekonomije je namreč eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na vrednost valute. Valuta države se namreč krepi, če ima ta več izvoza kot uvoza, saj morajo kupci posledično pridobiti valuto za nakup želenih dobrin. Vrednost valute je odvisna tudi od stopnje inflacije in ključne obrestne mere (Verbole, 2007). 4.3 VRSTE POSLOV NA VALUTNEM TRGU Pri vrstah poslov na valutnem trgu je pomembno poznati vrste borznih transakcij, ki so treh vrst (Strašek in Jagrič, 2008): Nakupni posel (angl. long position): je transakcija, kjer investitorji kupujejo vrednostne papirje in upajo, da jim bo vrednost narasla in jih bodo nato prodali po višji ceni. Pri običajni transakciji je vedno namen kupiti poceni in prodati drago. Uporabljamo lahko vse vrste borznih naročil. Razlika med nakupno in prodajno ceno je donos, ki ga dobijo investitorji. Od tega dobička moramo odšteti transakcijske stroške. Nakupni posel na osnovi zastave vrednostnega papirja (angl. margin trading): pri nakupu lahko zastavljen vrednostni papir uporabimo namesto gotovine. Z reguliranjem aktivnosti na trgu centralna banka določa minimalno velikost sredstev, ki jih mora investitor zastaviti, da lahko opravi nakup. Načeloma lahko na osnovi zastave instrumenta investitorji pokupijo več vrednostnih papirjev, kot bi jih kupili drugače. Prednost takšnega nakupovanja je, da lahko dosežemo večje donose. Za slabost Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 24

31 tovrstnega početja štejemo dejstvo, da se zaradi učinka vzvoda in obresti, ki jih investitor plača, lahko kljub prodaji pojavi izguba. Prodaja na kratko (angl. short selling): izvede se tako, da investitorji delnice najprej prodajo in jih kasneje znova kupijo. Investitorji si delnice izposodijo od posrednika, saj jih na začetku prodaje ne posedujejo. Pričakujejo, da bodo delnice pozneje kupili po nižji ceni, ustvarili dobiček in posojene delnice vrnili nazaj. Ob tem so investitorji dolžni lastnikom delnic zagotoviti dividende, ki jim pripadajo. V ta namen je potrebno tudi odpreti kritni račun. Znesek iz naslova prodaje na kratko in zahtevano kritje se nahajajo pri posrednikih, saj investitorji v primeru padajočega tečaja koristijo razliko med prodajno in trenutno tržno ceno. V primeru povečevanja tečaja so investitorji primorani povečati sredstva na računih, saj prodaja na kratko ne pozna časovnega limita. Kljub izredno tvegani prodaji je obseg teh transakcij na trgu visok, saj ni omejitev za mogočo izgubo. 4.4 PRIDOBITEV POMEMBNIH INFORMACIJ PRED SKLEPANJEM POSLOV NA VALUTNEM TRGU Pred sklepanjem valutnih poslov ATVP oziroma Agencija za trg z vrednostnimi papirji priporoča, da vlagatelji pridobijo naslednje informacije (Agencija za trg z vrednostnimi papirji, 2010): 1. Glede ponudnika storitev: identiteto in glavno dejavnost ponudnika, naslov sedeža ponudnika oziroma naslov, na katerem ponudnik dejansko izvaja dejavnost oziroma kontaktni naslov; identiteto predstavnika ponudnika v državi vlagatelja, če takšen predstavnik obstaja; ali vlagatelj dejansko posluje z drugo osebo kot je ponudnik, identiteto te osebe, njeno dejavnost oziroma pravni položaj ter naslov; ali je ponudnik vpisan v register, ime tega registra in njegovo identifikacijsko številko; ali je ponudnik podvržen sistemu dovoljenj, podrobnosti o nadzornemu organu. 2. Glede finančne storitve: opis glavnih značilnosti finančne storitve; celotno ceno storitve, ki jo bo investitor plačal oziroma način izračunavanja cene; opozorilo, da gre za visoko tvegane naložbe in da podatki o preteklih donosih niso indikatorji za bodoče donose; ali lahko obstoji še dodatna obveznost plačila taks in davkov; časovno omejitev veljavnosti informacije; aktivnosti, povezane s poravnavo in izvršitvijo poslov. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 25

32 3. Glede pogodbe: obvestilo o pravici do odstopa investitorja od pogodbe s pravnimi posledicami in stroški; rok za odstop od pogodbe; pravico do razveze pogodbe s posledicami takšne razveze; praktične informacije o načinu uresničevanja pravice odstopa od pogodbe; določbe o pravu, ki bo uporabno za pogodbo; jezik pogodbe in jezik sporazumevanja v času trajanja pogodbe. 4. Glede nadomestila škode: način uveljavljanja škode, obstoj morebitnih jamstvenih skladov ali shem. 4.5 STROŠKI IN POGOJI TRGOVANJA Stroške in pogoje trgovanja borznoposredniške hiše običajno obračunajo različno in vsaka s svojimi pogoji in posebnostmi. Stroški in pogoji so lahko odvisni tudi od velikosti investicije in lastnosti trgovalne platforme, na kateri posamezniki trgujejo. Pri njih se oziramo predvsem na trgovalni razpon in na provizijo: Trgovalni razpon: Stroške trgovanja na valutnem trgu se zaračuna v obliki trgovalnega razpona, ki se sklicuje na dva tržna momenta. Prvi je»bid«oziroma dana ponudba. To je cena, s katero investitorji poizkušajo kupiti osnovno konvertibilno valuto kot valuto v maloprodaji na menjalnem okencu. Drugi tržni moment je»in offer«oziroma ponudba za nakup. To je cena, s katero poizkušajo prodati osnovno valuto za drugo valuto (Krašovec, 2008). Glavni del transakcij na valutnem trgu se odvija s petimi valutami, ki so pri trgovanju najbolj pogoste. Te valute imenujemo tudi»majors«: USD, EUR, YEN, GBP in SF. Razliko med tržnima momentoma imenujemo»spread«oziroma valutni razpon. Spread se meri v pipih, ki so posamezne enote cene pri menjavi v»bid/offer«vrednosti v valutnem paru. Večinoma imajo trgovalci fiksirane trgovalne razpone, ki se ne menjajo (Krašovec, 2008). Provizija: Provizija je kot strošek trgovanja odvisna od obsega transakcij in števila odprtih razmerij med valutami. Seveda tudi v tem primeru nekateri ponudniki storitev valutnega trgovanja zahtevajo različne provizije za različne posle. Pri nekaterih je provizija všteta v trgovalni razpon, lahko je na primer prisotna tudi pri izplačilu dobička valutnega trgovanja. S predvidljivimi obsegi provizij in informacijami, kje se najbolj splača investirati, se lahko določenim stroškom, povezanih s provizijami izognemo, za kar potrebujemo obilo informacij, znanja in izkušenj z najlikvidnejšim trgom na svetu (Hartmann, 1999). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 26

33 4.6 ELEMENTI VALUTNEGA TRGOVANJA Ukvarjanje z valutnim trgovanjem nujno zahteva poznavanje določenih elementov trgovanja. Med najpomembnejše štejemo valutne križe, nakupno prodajne razpone, pipe, glavnice, promptne tečaje, terminske posle in kritje (FOREX, 2008): Valutni križ: Za vrednotenje sta potrebni dve valuti. Trgovanje tako pomeni istočasen nakup ene valute ter prodajo druge. Če trgujete na primer EUR/USD, bo valutni križ evri proti dolarjem. Takšen primer je prikazan na sliki 3, ko imamo na platformi odprto pozicijo valutnega para med evrom in ameriškim dolarjem oz. EUR/USD. Slika 3. Primer valutnega križa med valutama EUR in USD (Ilirika.si, 2013). Nakupni prodajni razpon: Razlika med nakupnim ter prodajnim tečajem je razpon. Valuta se prodaja po nakupnem tečaju, po prodajnem tečaju pa valuto kupimo. Nakupno prodajni razpon se razlikuje po različnih valutnih križih. Pip: Strokovno se vrednost valute prikazuje s petimi ciframi. Zadnji številki rečemo pip. To je najmanjši potencialni premik vrednosti valute. Za doseganje konkurenčnih pogojev se pojavljajo tudi kotacije s tako imenovanimi»half-pipi«oziroma polovicami pipa. Pri trgovanju z različnimi valutami je vrednost pipa odvisna od vrednosti posla in od tega, s katerimi valutami trgujemo. Glavnica: To je vložen denar, ki ga investiramo v valutno trgovanje. Na primer vložimo ta denar namenimo za prodajo ter kupovanje valute. Pri trgovanju se moramo zavedati, da ne smemo nikoli zgubiti Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 27

34 glavnice oziroma naš saldo ne sme pasti pod 2.000, ker smo v nasprotnem primeru v izgubi. Vedno moramo gledati na to, kolikokrat se nam bo glavnica pomnožila oziroma da bo znesek čim višji od glavnice. Promptni tečaj: Posel na promptnem oziroma "spot trgu" je takojšnja izvršitev po dogovorjeni kotaciji, medtem ko se poravnava praviloma zgodi dva delovna dneva kasneje. Terminski posel: Izvrši se po dogovoru v prihodnosti. Za tovrstne posle ni osrednje borze, zato je terminsko trgovanje prilagojeno potrebam kupca in prodajalca. Terminski tečaji so izraženi kot cena, ki je lahko višja (premija) ali nižja (diskont) od promptnih tečajev. Vrednost terminskega tečaja je torej vsota promptnega tečaja in pribitka ali odbitka. Ta tečaj odraža vrednost promptnega tečaja v prihodnosti, po katerem pri izvršitvi posla ne bi bilo niti dobička niti izgube. Kritje: Trgovanje s kritjem pomeni, da lahko vlagatelj kupuje in prodaja premoženje, ki je večje od kapitala na njegovem računu. Trgovanje na valutnem trgu se običajno izvaja s kritjem zaradi možnosti hitrejšega povečevanja dobička. Trgovanje s kritjem oziroma uporaba finančnega vzvoda pomeni, da vlagatelj poveča svojo izpostavljenost. To pomeni, da kritje v višini 1 % omogoča vlagatelju trgovati z do USD, čeprav je na njegovem računu le USD. Drugače povedano: gre za finančni vzvod v razmerju 100 : 1, saj je 100 krat USD USD oziroma USD je 1,0 % od USD. 4.7 NAMEN INVESTIRANJA IN TRGOVANJA NA VALUTNEM TRGU V Sloveniji lahko predvidevamo, da so ljudje še vedno navajeni bolj tradicionalnih investiranj, med drugim tudi v različne vrste vrednostnih papirjev. Zaradi tako imenovane krize vlagatelji iščejo nove trge in investirajo sredstva v želji po povečanju teh sredstev. Prav valutno trgovanje bi lahko zaradi nastale situacije doživelo nekakšen razcvet v tem obdobju, saj je s prihodom modernih tehnologij lahko dostopno slehernemu posamezniku. Kot udeleženci na valutnem trgu enostavno vstopamo v pozicijo ob najugodnejšem trenutku in iz nje izstopamo ob najbolj primernem času. Diferenca med začetno in končno ceno je vlagateljev dobiček ali izguba (Schwanfelder, 2007). Namen investiranja in trgovanja na valutni ima svoje dobre in slabe strani. Dobre stvari investiranja so (Forex trgovanje, 2013): možnost trgovanja, ko nam to dopušča čas; visoka raven likvidnosti oziroma plačilne sposobnosti; trgujemo lahko tako z majhnimi kot velikimi vložki; imamo priložnost pridobiti večje dobičke, kot smo investirali sredstev; transakcije so izvedene v nekaj sekundah; Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 28

35 neprestana možnost trgovanja, saj se devizni trg nenehno spreminja, zato lahko trgovci vlagajo v naraščajoče ali padajoče valute. S tem se vedno pojavlja potencialni dobiček. Za slabo stran investiranja in trgovanja izpostavljamo predvsem možnost izgube dobička oziroma investiranih sredstev. 4.8 PRAVILA TRGOVANJA Ko sodelujemo na valutnem trgu, se moramo kot trgovalci držati nekaterih pravil. Obstaja veliko verzij pravil in napotkov, ki jih mora vsak trgovalec spoštovati in se po njih ravnati. Valutno trgovanje je lahko čustveno in stresno, zato zahteva veliko stopnjo samokontrole. Potrebna so znanja trgovanja, ki jih pridobimo z izobraževanjem in pridobivanjem izkušenj. Prenagljene odločitve pripeljejo do nenadzorovanih izgub in do izgube kontrole nad naložbami. Z upoštevanjem pravih naložbenih načel se izboljšajo možnosti povečanja investicije na valutnem trgu. Na spletni strani AdmiralMarkets najdemo deset t. i. zlatih pravil za valutno trgovanje (AdmiralMarkets, 2013): 1. Trgi se nenehno spreminjajo in včasih jih je težko razumeti ter posledično vztrajati pri tem poslu, zato je potrebno vlagati v izobraževanje na področju valutnega trgovanja. 2. Veliko začetnikov trguje v obeh smereh, ne glede na trend. Čeprav je mogoče biti dobičkonosen tudi pri trgovanju na tak način, je pri trgovanju v smeri trenda večja verjetnost uspeha. 3. Na začetku je priporočljivo uporabljati t. i. demo račun, da se z njim naučimo trgovanja. Pri uporabi demo se preverja strategije in se posledično čustveno pripravi za trgovanje s pravim računom, kjer trgujemo z resničnimi vložki. Da je ta strategija uspešna, je potrebno uporabljati demo račun kot pravi račun - v nasprotnem primeru se ne naučimo veliko. 4. Obstaja veliko ponudnikov, ki prodajajo programe in aplikacije, s katerimi naj bi predvideli prihodnje gibanje valutnih parov. Če bi ti programi tudi resnično delovali, jih ponudniki prav gotovo ne bi razkrivali javnosti in bi jih uporabljali sami. 5. Trgovanje je stresno in na poti do uspeha se lahko srečamo z nešteto ovirami. Čustveno trgovanje lahko vodi v neracionalno prehitro ali prepozno odpiranje pozicij. Posledično tako utrpimo izgubo zaradi napačnega časa nakupa oziroma prodaje valutnega para. Potreben je nadzor čustev, ohranitev mirnih živcev in osredotočenost na dolgoročne cilje. 6. Valutni trgi so odprti 24 ur dnevno, a to ne pomeni, da smo vseskozi prisotni in aktivni. Če nismo prepričani, ne trgujemo, temveč analiziramo trg in uporabljamo pridobljeno znanje in izkušnje v prihodnosti. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 29

36 7. Zaradi zelo velike čustvene vpletenosti pri trgovanju je potrebno imeti razdelano podrobno strategijo trgovanja. Le-ta vključuje pravila, katerih se držimo zaradi zaščite pred samim sabo. 8. Izogibamo se strategijam, ki so prezapletene in ponujajo različne tehnike. Veliko različnih tehnik deformira lastno oceno in posledično lahko zamudimo veliko lepih priložnosti za trgovanje. 9. Z uporabo vzvodov je trgovanje na valutnih trgih lahko zelo donosno, hkrati pa zelo tvegano. Začetniki naj ne tvegajo nikoli več kot 2 % kritnega računa na posamezno odprto pozicijo. S tem imamo dolgoročno večje možnosti, da ustvarimo dobiček in istočasno zmanjšamo možnost izgube. 10. Potrebno je pregledati in analizirati vse dobre in slabe pozicije. S tem pridobimo vpogled v to, kaj bomo uporabili v prihodnosti in česa ne. 4.9 TRGOVALNE PLATFORME Namen trgovalnih platform je povezovanje vlagateljev, zagotavljanje pretoka pomembnih informacij in enostavno dostopanje do valutnega trga s pomočjo moderne tehnologije. Trgovalne platforme posameznikom omogočajo razvoj svojih tržnih strategij. Z razvojem interneta so platforme postale dostopne malim vlagateljem, ki sedaj lahko prosto trgujejo in sodelujejo na valutnem trgu. Trgovalcem tovrstni programi in aplikacije omogočijo enostavno predvidevanje nadaljnjih cenovnih sprememb na valutnem trgu. Platforme so podprte v različnih jezikih in zato jih lahko uporabljajo v vseh državah na svetu. Vsebujejo prilagodljive funkcije, ki omogočajo uporabnikom hiter pregled značilnosti finančnih instrumentov. Pregledamo lahko vse transakcije v vsakem trenutku ter z določanjem strategije pridobimo podrobna poročila o obsegu transakcij. Večina platform ima aktivirano možnost uporabe demo računa za začetno navidezno oziroma virtualno trgovanje z valutami (FX Lider, 2013). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 30

37 Slika 4. Trgovalna platforma MetaTrader 5 (MetaQuotes, 2013). Slika 4 prikazuje MetaTrader 5 trgovalno platformo, ki je namenjena trgovanju z valutami. Pri tej platformi, ki je ena izmed najbolj priljubljenih in najbolj razširjenih med trgovalci na valutnem trgu, lahko trgujemo na več finančnih trgih hkrati z enim uporabniškim računom. Poznamo veliko različnih platform tako na domačem kot tudi na tujih trgih. V Sloveniji je ena izmed najpriljubljenejših in najpopularnejših platforma SaxoTrader, ki je bila tudi večkrat nagrajena in omogoča trgovanje na valutnem trgu z možnostjo pridobitve njihove brezplačne platforme. Ključne prednosti SaxoTraderja so (Saxo bank, 2013): popoln izbor produktov; prilagodljivo okolje za trgovanje z moduli za cene, analizami trga, podatki in novicami, s tehničnimi analizami in funkcijami risanja grafikonov; podrobna analiza trga, dostop do aktualnih novic in neposreden stik s posredniki; odlična likvidnost, hitro trgovanje z enim klikom in popoln izbor tržnih naročil; zanesljivo trgovanje z evropsko banko z vsemi potrebnimi licencami, katere dejavnost urejajo predpisi EU. Z razvojem sodobnih tehnologij lahko dostopamo do platform s pomočjo računalnikov, dlančnikov, telefonov itd. in smo praktično lahko na vsakem koraku povezani s svojimi investicijami in posledično obveščeni o poteku trgovanja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 31

38 5 TEHNIČNA IN TEMELJNA ANALIZA VALUTNEGA TRGOVANJA Za uspešno participiranje na valutnem trgu je nujno treba poznati tehnično in temeljno analizo valutnega trgovanja. Spoznavanje vseh elementov je sicer kontinuiran in dolgotrajen proces. S stalnim izobraževanjem in pridobivanjem ažurnih informacij dosegamo najboljše rezultate na valutnem trgu. Tehnična in temeljna analiza sta pomembni za uspeh vsakega trgovalca in pomenita ključno razliko med dobičkom in izgubo. 5.1 TEHNIČNA ANALIZA Tehnična analiza vključuje študije tržnih podatkov. Podatki o preteklih cenah so najpogosteje uporabljeni in dostopni podatki, ki so vključeni v analizo. Ti podatki trga se hranijo in oblikujejo grafikone zato, da lahko trgovalec analizira različne grafikone v specifičnih časovnih obdobjih. S proučevanjem grafikonov pridobimo informacije o najverjetnejšem gibanju cene finančnega instrumenta v prihodnosti (FX Lider, 2013). Tehnična analiza najbolj uporabljena in tudi najuspešnejša metoda pri preučevanju valutnega trga. Za razliko od temeljne analize ignorira faktorje, ki vplivajo na valutni trg in se fokusira na gibanje vrednosti na trgu. Uporablja se za analiziranje kratkoročnih trgovanj, določitev vrednosti ob izgubi in določanju ciljev pri pridobivanju dobička. Tehnična analiza vključuje prepoznavo modelov in vzorcev trendov za napovedovanje prihodnih vrednosti. Z njihovo uporabo trgovalci vstopajo in izstopajo na valutni trg in iz njega. Uporaba tehnične analize omogoči pridobitev podatkov o učinkovitosti, trgovalnih časih in številu udeležencev v poslih (Burrell, 2007, str. 161). Pri študijah gibanja vrednosti na trgu je tehnična analiza izjemno pomembna. Trgovalci uporabljajo različne grafe za napoved gibanj določenih vrednosti v prihodnosti. S tovrstno uporabo grafikonov učinkovito filtriramo informacije in spremljamo novosti na valutnem trgu. Z izvajanjem tehnične analize enostavno določimo smeri, v katere se vrednosti valut gibljejo (Jagerson in Hansen, 2006, str. 34). Tehnična analiza temelji na treh predpostavkah (Dicks, 2004): trg dopušča različne scenarije: Tehnična analiza upošteva gibanja vrednosti in obenem predvidi, kako bo vrednost v vsakem trenutku vplivala na investitorja ali na podjetje. Posledično je vrednost podjetja ali investicije skupaj z ekonomskimi faktorji in psihologijo trga všteta v vrednost vrednostnih papirjev. vrednosti se gibljejo v trendih: Pomikanje vrednosti trga po trendu pomeni, da se na valutnem trgu oblikuje določen trend. Tako obstaja velika verjetnost, da se nato vrednost trga pomika v isto smer kot trend in ne v obratno smer. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 32

39 zgodovina se ponavlja: Zgodovina se pri trgovanju velikokrat ponavlja oz. nagiba k ponavljanju. Gibanja vrednosti, ki se ponavljajo, se pojavijo zaradi psihologije trga. To pomeni, da se trgovalci nagibajo k ponavljajočim se vzorcem in k ustaljenim konstantnim reakcijam na trgu skozi določeno časovno obdobje. Tehnična analiza preverja vzorce grafov pri analizi gibanja trga in razumevanja trendov GRAFI TEHNIČNE ANALIZE Pri tehnični analizi obstajajo tri vrste grafov, ki se uporabljajo kot pomoč pri trgovanju z valutami. To so (FX Lider, 2013): Linijski grafikoni - so najbolj enostavni za grafično prikazovanje vrednosti finančnih inštrumentov, vendar prikazujejo tudi najmanj informacij. Zato se uporabljajo malo in niso priljubljeni pri trgovalcih. Prikaz linijskega grafa za trgovanje med tečajema EUR/USD je viden na sliki 5. Slika 5. Linijski graf (BabyPips.com, 2013b). Palični grafi - trgovalcem prikazujejo nekoliko več informacij od linijskih. Palice prikazujejo najvišjo in najnižjo ceno posameznega obdobja. Dodatne palice predstavljajo začetno in zaključno ceno istega časovnega obdobja. Slika 6 prikazuje palični graf med valutama EUR/USD. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 33

40 Slika 6. Palični graf (BabyPips.com, 2013b). Najbolj uporabni in najbolj priljubljeni med analitiki so japonski svečniki. Karakteristike so podobne paličnim grafom. Svečniki podobno kot palice prikazujejo najvišjo, najnižjo in končno ceno posameznega intervala. Razlikujejo se v tem, da imajo širši trup, ki se glede na razmerja različno obarva. V primeru nižje končne cene od začetne se svečnik obarva rdeče. Če je končna cena višja od začetne, pa je svečnik modre ali zelene barve. Primer grafa z japonskimi svečniki med valutama EUR/USD lahko vidimo na sliki 7. Slika 7. Graf z japonskimi svečniki (BabyPips.com, 2013b). Ker se japonski svečniki najpogosteje uporabljajo pri valutnem trgovanju in so prisotni na domala vseh platformah za trgovanje, bomo podrobneje opisali njihove karakteristike v naslednjem poglavju. Japonski svečniki so namreč eden izmed najboljših grafičnih prikazov za trgovalce, kako trgujejo na valutnem trgu. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 34

41 Japonski svečniki imajo nedvomno bolj privlačno grafično podobo od ostalih grafov. Prikazani podatki količinsko niso osiromašeni in omogočajo lažjo navidezno interpretacijo. Rezultat privlačnosti trgovanja za investitorje na valutnem trgu je konstantna upodobitev gibanja vrednosti. Uporabniki, ki se poslužujejo japonskih svečnikov, hitreje prepoznavajo spremembe na valutnem trgu, spremeni se jim pogled na celotno trgovanje in ne nazadnje vsebino razumejo bolj jasno in razumljivo (Bigalow, 2002, str. 2). Svečniki dajejo podrobno upodobitev celotnemu grafu in prikazujejo skoraj tridimenzionalni učinek. Poznamo več kot 60 vzorcev različnih tipov japonskih svečnikov, ki tvorijo določene postavitve pri trgovanju (Person, 2007a, str. 188). Osnovne karakteristike japonskega svečnika so prikazane na sliki OBMOČJA PODPORE IN ODPORA Slika 8. Japonski svečnik (Maljković, 2010). Z ugotovitvijo prevladujočih trendov na trgu je potrebno določiti podporne in odporne linije. Podporna linija zastopa in prikazuje raven cen, ko novi kupci vstopijo na trg in z nakupi presežejo ponudbo ter s tem posledično preprečijo nadaljnje padanje cene valutnega para. Ko so kupci uspešni, se cena od podporne linije odbije in nadaljuje svojo predhodno rast. Če ponudba kljub okrepljenemu povpraševanju tega preseže, cena prebije točko podpore. S tem dobimo znak za obrat trenda in posledično nadaljnje padanje cene. Enako velja za točko odpora. Linija odpora predstavlja raven cen, kjer na trg vstopijo novi prodajalci, ki z dodatno ponudbo skušajo preseči povpraševanje in s tem rast cene. Pri povpraševanju, ki je močnejše od ponudbe, je točka odpora prebita in cene še naprej kontinuirano rastejo. Kadar koli pride do očitnega preboja ene izmed teh dveh linij, prejšnji točki zamenjata vloge. Z drugimi besedami: ko je točka podpore prebita, ta postane točka odpora in obratno. (FX Lider, 2013). Vsak posamezni trgovalec ima lastno predstavo in idejo, kako ustvariti območje podpore in odpora. Definicija podpore je potencialno ali dejansko kupovanje na trgu. Območje odpora pa je nasprotno podpori in ga razlagamo kot dejansko ali potencialno prodajanje na trgu (Edwards, Magee in Bassetti, 2001, str. 227). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 35

42 Podpora je območje na grafu, kjer je nakupni interes zadosten, da premaga prodajni interes. Vrednost podpore se identificira vnaprej s prejšnjim dnom. Odpor je nasprotje podpore in predstavlja predel vrednosti valutnega trga, kjer je prodaja večja od nakupa. Trendi se nato obrnejo nazaj v nasprotno smer (Murphy, 1999, str. 55). Slika 9 prikazuje, kako se tečaj valute spreminja med območjem podpore in odpora. Prikazan je obrat naraščajočega trenda in obrat padajočega trenda. Z ugotovitvijo prevladujočih trendov na trgu postavimo linije podpore in odpora, kot je razvidno na sliki. Slika 9. Obrat naraščajočega trenda in obrat padajočega trenda (Požun, 2007a). Vse metode tehnične analize vsebujejo koristne informacije, ki se jih uporablja za odkrivanje in organiziranje dejstev o vedenju na valutnem trgu. Investitorji se morajo zavedati, da poznavanje elementov tehnične analize še ne zagotovi uspešnosti pri trgovanju z valutami. Špekulanti, ki izgubijo veliko sredstev, ne spoštujejo pravil podpore in odpora in pogosto podležejo pritisku pohlepa. Potrebno je imeti disciplino, verjeti v svoje izsledke analiz, se držati trendov, slediti aktualnim napovedim in se držati zanesljivih metod trgovanja (Morris, 2006, str. 2-3) VZORCI TRENDOV NA GRAFIH Eden izmed najlažjih in najbolj učinkovitih grafičnih orodij so linije trenda. Trend predstavlja splošno smer gibanja cen. Pri spreminjanju cen je odnos med ponudbo in povpraševanjem ključen. To pomeni, da določeni trend odraža prevladujočo psihologijo udeležencev na trgu. Preboj linije trenda po navadi signalizira spremembo v trendu. Dlje, ko je trend linija v veljavi in je pri tem večkrat testirana (dotaknjena, ne pa tudi prebita), postaja pomembnejša. Trend črta postane veljavna pri najmanj treh dotikih (FX Lider, 2013). Osnovni trendi so (Archer in Bickford, 2007): simetrični trikotniki, naraščajoči trikotniki, padajoči trikotniki, Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 36

43 dvojni vrh, dvojno dno, glava in ramena, obrnjena glava in ramena. Slika 10. Primer trenda simetričnega trikotnika na tedenskem grafu (XAG/USD) (Požun, 2007b). Slika 10 prikazuje primer trenda simetričnega trikotnika na tedenskem grafu med srebrom in ameriškim dolarjem (XAG/USD). S takšnim prikazom predvidimo določene osnovne trende in s tem tudi odraz prevladujoče psihologije na valutnem trgu VRSTE NAROČIL Na valutnem trgu obstajajo mehanizmi, ki preprečujejo nihanja in na ta način ohranjajo dobiček. To je poleg visoke likvidnosti in velikega dnevnega prometa ena izmed največjih prednosti valutnega trgovanja. Poznamo naslednje vrste naročil (FX Lider, 2013): Stop Loss naročilo ščiti odprte pozicije pred možnimi nihanji na trgu in preprečuje dvig tveganja. Naročilo Stop Loss bo samodejno zaprlo naročilo, ko tečaj pade pod določeno raven in tako prepreči izgubo. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 37

44 Take Profit naročilo varuje odprte pozicije pred nestabilnim trgom. Predstavlja točko, pri kateri se avtomatično zapre odprto trgovanje. Buy Limit funkcija pomaga določiti menjalni tečaj ali ceno, po kateri smo pripravljeni kupiti določen instrument. Pomembno je natančno oceniti raven vstopne točke in jo vnesti v naročilo. Naročilo se bo sprožilo v primeru, ko bo in če bo ta raven dosežena. Buy Stop funkcija pomaga določiti spodnjo mejo menjalnega tečaja ali ceno, po kateri smo pripravljeni kupiti finančni instrument. Zelo pomembno je natančno oceniti raven vstopne točke in jo vnesti v naročilo, ki se bo sprožilo v primeru, da bo in ko trg dosegel to raven. Sell Limit funkcija pomaga določiti zgornjo mejo menjalnega tečaja ali ceno, po kateri smo pripravljeni prodati finančni instrument. Zelo pomembno je natančno oceniti raven vstopne točke in jo nato vnesti v naročilo, ki se bo sprožilo v primeru, da bo in ko trg dosegel to raven. Sell Stop funkcija pomaga določiti spodnji menjalni tečaj ali ceno, po kateri smo pripravljeni prodati določen finančni instrument. Zelo pomembno je natančno oceniti raven vstopne točke in jo nato vnesti v naročilo, ki se bo sprožilo, če bo trg dosegel to raven NAJPOGOSTEJŠI INDIKATORJI OZIROMA KAZALNIKI Najpogostejši indikatorji oziroma kazalniki tehnične analize so opisani, ostale smo našteli (FX Lider, 2013): MACD (MovingAvarageConvergence/Divergence) indeks zbliževanja in razhajanja drsečega povprečja Commodity index chanel (CCI) Relative Strenght Index (RSI) (relativna moč indeksa) Momentum (indikator hitrosti premikanja) Volume (obseg) Stochastic indikator Williams Percent Range Standard Deviation (Volatility) Accelarator Oscillator ADX (Average Directional Movement Index) Average True Range (ATR) Envelopes Fractals Parabolic Sar Bears Power Bulls Power Alligator DeMarker Gator Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 38

45 Moving Avarage (drseča sredina) Drseče sredine so kazalniki gibanj, ki jih uporabljajo trgovalci za preverjanje obstoječih trendov, prepoznavanje nastajajočih trendov in zaključke trendov. Drseče sredine so kot grafi jasni in njihova interpretacija ni dvoumna. Priljubljeni so tudi zato, ker se jih dokaj preprosto računalniško izračunava (FX Lider, 2013). Ločimo naslednje vrste drsečih sredin (FX Lider, 2013): Enostavna drseča sredina: je najbolj razširjena in enostavna za izračun. Linearna tehtana drseča sredina: je nadgradnja enostavne drseče sredine. Novejši podatki imajo večjo veljavo od starejših. Eksponentno-glajena drseča sredina: združuje prednosti predhodnih drsečih sredin in odpravlja njune pomanjkljivosti. Drseče sredine kot kazalniki gladijo vrednosti na enostaven način in jih prikažejo v okvirih določenega časovnega obdobja. Tako lahko trgovalci pridobijo informacije aritmetičnega povprečja določenih vrednosti na valutnem trgu. Izredno pomembno je dejstvo, da se vsak nov trgovalni dan najstarejša vrednost zavrže in najnovejša vrednost vračuna v povprečje (Siegel, 2008, str. 295). Kadar se vrednosti na valutnem trgu dvigajo, drseče sredine sledijo trgu in izoblikujejo podporne vrednosti na trgu. Kadar vrednosti na valutnem trgu padajo, drseče sredine ustvarijo odporne vrednosti na trgu. V trenutku, ko vrednost prodre skozi drsečo sredino, se trend praviloma obrne v nasprotno smer (Siegel, 2008, str. 295). Bollinger Bands (Bollingerjevi pasovi) Bollingerjevi pasovi so kazalniki nestanovitnosti in nestabilnosti. Uporabljajo se za identifikacijo ekstremnih rasti ali padcev v primerjavi s trenutnimi cenami. Temeljijo na določenem številu standardnih odklonov drseče sredine (FX Lider, 2013). Indikator konstantno opozarja in kaže na dogajanje na valutnem trgu. Bollingerjevi pasovi na grafu se zožijo, ko na trgu ni veliko dogajanja, in se razširijo, ko je dogajanja na trgu veliko. Uporabljajo se za trgovanje v vseh časovnih okvirih in so pri trgovalcih priljubljeni predvsem zato, ker se z njihovo pomočjo relativno lahko predvidi, kdaj se splača vstopiti na trg. Tako zmanjšujemo odstotek tveganja izgube investicije in posledično pričakujemo visoke profite (Colin, 2008, str. 120). Bollingerjevi pasovi se povezujejo s prej opisanimi indikatorji drsečih sredin. Vsi ti postopki v povezavah z ostalimi indikatorji na koncu podajo celostno sliko informacij, ki jih trgovalci potrebujejo za uspešno udejstvovanje na valutnem trgu. Pomembno je prepoznati ustrezno zaporedje dogodkov s pomočjo Bollingerjevih pasov, saj to omogoča enostavne prepoznave časovnih Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 39

46 okvirov, trendov, vzorcev itd. (Bollinger, 2002, str ). Slika 11 prikazuje Bollingerje pasove. Ko se prostor med zgornjim, srednjim ali spodnjim pasom razširi, lahko opazimo porast dogajanja na valutnem trgu. Slika 11. Bollingerjevi pasovi (BollingerBands, 2013). Fibonaccijevo razmerje Finonnacijevo razmerje spada med ostale indikatorje, vendar o njem vedno govorimo posebej. Da bi uspeli na valutnem trgu, je najbolj pomembno, da razumemo značilnosti tega kazalnika (FX Lider, 2013). Pomembno dejstvo za trgovalce na valutnem trgu je, da uporaba Fibonaccijevih razmerij izdatno pomaga opredeliti podpore in odpore. Ta razmerja se lahko uporabljajo v katerem koli časovnem okviru in prikažejo ustreznost pridobljenih podatkov od ostalih kazalnikov. Tako je uporaba in poznavanje Fibonaccijevih števil za trgovalce izjemna prednost na trgu pred ostalimi (Boroden, 2008, str. 3). Mnogi trgovalci poznajo Fibonaccijeva razmerja, vendar jih le malo ve, kako jih pravilno uporabljati in analizirati. Izračunavanje je s pravimi programi in ustreznimi platformami dokaj preprosto za uporabnike, vendar se problem pojavi, ko teorijo združujemo s prakso valutnega trgovanja. Bistvenega pomena za uspeh je tako osvojitev uporabe tega indikatorja, da si zagotovimo odločilno prednost pred ostalimi udeleženci na valutnem trgu (Brown, 2010, str ). Teorija Elliott Wave Teorija razkriva, da je množično psihologijo ljudi mogoče prepoznati in jo prikazati z merljivimi vzorci. Z možnostjo prepoznavanja ponavljajočih vzorcev cen relativno lahko predpostavljamo in napovemo, kam bodo usmerjeni trendi v prihodnosti. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 40

47 Elliott Wave teorija ugotavlja, da se iz navidezno kaotičnih razmer na trgu lahko izloči in predvidi določene ustaljene vzorce. Teorijo predpostavlja, da se razmere na trgih ponavljajo po cikličnih vzorcih. Trgovalci predvidijo razmere, ki nastanejo na podlagi čustev, zunanjega vpliva in psihologije ljudstva. Nihanja psihologije množice se vedno pokažejo po istih vzorcih. Te vzorce imenujemo valovi (ang. Wave). Jedro teorije temelji na človeški psihologiji, zato je odlično kompatibilna z valutnim trgovanjem, ki se odvija na globalni ravni (Person, 2007b, str. 184). Faza analize Elliot Wave teorije vsebuje pet valov, ki se premikajo gor in dol po grafikonu. Teorija je kompleksna in je zelo subjektivna za vsakega trgovca, vendar prikazuje informacije, ki so lahko ključne za uspešno participiranje na valutnem trgu (Bickford, 2007, str. 82). Slika 12. Teorija Elliot Wave (Swing-trade-stocks.com, 2013). Slika 12 prikazuje primer Elliot Wave teorije s petimi valovi (Wave 1, Wave 2, Wave 3, Wave 4 in Wave 5) in popravkom ABC (Wave A, Wave B in Wave C). Obveznim petim valom trendov sledi tako imenovani popravek ABC, ki prikaže tri valove v nasprotno smer. Poimenujemo jih s črkami, da ne pride do zmešnjave pri interpretiranju vzorcev. 5.2 TEMELJNA ANALIZA Temeljna ali fundamentalna analiza vpliva na skoraj vse investicijske odločitve na valutnem trgu. Za dolgoročne investicije je nepogrešljivo poznavanje gospodarskih kazalnikov in specifikacij določenega trga. Projektiranje prihodnosti je odvisno od nešteto spremenljivk in elementov, vendar se z izvajanjem in poznavanjem temeljne analize trgovalec približa cilju, da večino spremenljivk in elementov spozna. Večina strokovnjakov se v prvi vrsti osredotoča na ekonomijo, socialo in politiko območja, kjer sodelujejo na trgu. Pri tem se je potrebno zavedati, da se kljub izdelani analizi vsak izmed številnih temeljnih elementov in vsaka izmed spremenljivk lahko kadar koli spremenijo. To ima odločilen vpliv na investicije in posledično seveda tudi na vse finančne trge (Bigalow, 2002, str ). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 41

48 Udeleženci na valutnem trgu vseskozi upoštevajo različice makroekonomskih faktorjev; nezaposlenost, inflacija, proračun, itd. Na valutni trg vplivajo tudi različni dogodki, novice, poročila in objave. Kljub nepredvidljivim reakcijam lahko trgovalci predvidijo, kako se bo na določene informacije trg odzval in kako to vpliva na gospodarske kazalnike. Odzivi so odvisni od posameznih držav, ki uporabljajo določeno valuto. Objave v enih državah imajo popolnoma drugačen vpliv na trgovanje kot v nekaterih ostalih. Valutno trgovanje vključuje valutne pare, zato pregledujemo ekonomsko situacijo najmanj v dveh državah z različnima valutama, med katerima želimo trgovati (Burrell, 2007, str. 113) GOSPODARSKI KAZALNIKI Gospodarski kazalniki so kvantitativni podatki, ki odražajo finančne, gospodarske in socialne razmere v gospodarstvu. Objavljajo jih lahko agencije, vlade in tudi zasebni sektor. Objavo teh podatkov pričakujemo po vnaprej določenem urniku in vemo, kdaj bodo informacije znane. Zaradi številčnosti dnevnih gospodarskih novic je pomembno, da se seznanimo z najpomembnejšimi, šele nato sledimo podrobnejšim informacijam in objavam. Z ekonomskim koledarjem na platformi lahko zabeležimo, kdaj bodo objavljene informacije in določeni gospodarski kazalci. Pogosto valovanja na trgu povzroči že pričakovanje objave. Pomembno je tudi pravilno razumevanje objave in spoznavanje s kazalniki, na katere se osredotočamo (FX Lider, 2013) Poznamo dve vrsti gospodarskih kazalnikov (FX Lider, 2013): 1. Kazalniki, ki nakazujejo spremembe: navezujejo se na gospodarske kazalnike, ki kažejo spremembe, preden gospodarstvo začne slediti določenemu vzorcu ali trendu. Uporabljajo se za napovedovanje sprememb v gospodarstvu. 2. Kazalniki, ki prikazujejo spremembe v preteklosti: spremenijo se potem, ko je gospodarstvo že začelo slediti določenemu vzorcu ali trendu. S pomočjo fundamentalne ali temeljne analize poskušamo določiti pravo vrednost vrednostnih papirjev. Objavljene novice, ekonomski podatki in politični dogodki v določeni državi so podobni novicam o določeni delnici, na podlagi katerih nato investitor določi njihovo pravo vrednost. Ta vrednost se spreminja skozi čas zaradi različnih faktorjev, kot sta ekonomska rast in finančna moč. Trgovalci, ki uporabljajo temeljno analizo, pregledajo vse take in podobne informacije, na podlagi katerih ocenijo valuto določene države (Pavšič, 2004). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 42

49 6 RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA POENOSTAVITEV VALUTNEGA TRGOVANJA 6.1 OPREDELITEV PROBLEMA Problem, ki se pojavlja, je težavno izobraževanje posameznikov oziroma kadrov za upravljanje in uporabo storitev. Aplikacije, programi in platforme so postali kompleksni in posledično vizualno izjemno neprivlačni. Posebno začetnikom je izjemno težko brez pravega izobraževanja začeti trgovati na valutnem trgu. Lahko se sicer poslužujemo raznih plačljivih dodatkov, ki omogočajo uporabo različnih komunikacijskih kanalov za pridobivanje informacij, od brokerjev in traderjev, vendar to ne more omogočiti poslovanja na vseh ravneh, ki bi spodbudilo samoučenje trgovanja in s tem razvoj posameznikovega razmišljanja na področju valutnega trgovanja (Pintar, 2013, str. 828). 6.2 NAMEN Razvoj informacijskega sistema, ki bi izpolnil pričakovanja uporabnikov storitev valutnega trgovanja, bi pripomogel k lažjemu integriranju teh storitev v poslovne institucije. Vzpostavitev sistema in aplikacije, ki zagotavljata visoko kvaliteto storitev, obenem pa omogočata enostavno uporabo, je ključen pri promoviranju in povečanju razširjenosti uporabe tovrstnih platform. Predvidevamo lahko, da se bo zmanjšala skeptičnost in nezaupanje v tovrstne investicije, po drugi strani pa se bo tudi izboljšala programska, finančna in informacijska pismenost ljudi. Potencialnim uporabnikom je tako namen predstaviti nove naložbene priložnosti, ki se skrivajo v valutnem trgu, ter prikazati načine, kako priti v stik s trgom in na njem začeti sodelovati na enostaven način. Izobraževalni proces se z dobro nastavljenim načrtom in programsko opremo, ki je razumljiva za uporabnike, hitro vzpostavi in razvije na višje nivoje in razsežnosti. Storitvena in razvojna naravnanosti v razmišljanju pripomore tudi k racionalnejšemu razmišljanju in razvoju osebnosti. Način razmišljanja se namensko kombinira še z dodatnimi izobraževanji in dvigom strokovnega potenciala (Pintar, 2013, str. 830). 6.3 RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA - ANALIZA Uporabniške zahteve so pri projektu načrtovanja poenostavljene aplikacije kompleksno zasnovane. Za uporabnost programa je potrebno čim bolj preprosto strokovno in vizualno povezati notranje procese in kazalnike. Pri trenutnih platformah so namreč najrazličnejše kategorije in podatki med seboj pomešani in tudi nepregledno postavljeni. Pri indikatorjih, ki jih potrebujemo za uspešno upravljanje z valutnim trgovanjem, obstaja veliko praktičnih rešitev za izboljšanje in poenostavljenje preglednosti. S tem se omogoči lažje izobraževanje in razširjenost uporabe aplikacije. Ker je dandanes dostopnost do računalniške opreme in interneta na zelo viski ravni, lahko kot dejstvo predpostavimo, da so postavljeni dobri osnovni temelji za uspešno trgovanje na valutnem trgu (Pintar, 2013, str ). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 43

50 Vodja IT-ja Spisek potreb Razvoj aplikacije Vodja IT-ja Spisek potreb Uvedba programa A0 Promocijski načrt Oglaševalska agencija A1 Specifikacija aplikacije Testiranje A2 Poročilo o delovanju Programer Navodila za uporabo Implementacija aplikacije A3 Uporabniška navodila Uporabniki Končno poročilo Vodja marketinga Zahtevek za promocijo Promocija aplikacije Promocijski načrt Oglaševalska agencija A4 Slika 13. Načrt uvedbe aplikacije (Pintar, 2013, str. 831). Slika 13 prikazuje življenjski cikel informacijskega sistema za poenostavitev valutnega trgovanja. Primarna ideja razvoja aplikacija temelji na potrebah, ki jih posreduje vodja IT-ja. Nato se podatki specifikacije o aplikaciji posredujejo odgovornim službam, ki opravijo razna testiranja. Ko se ta faza zaključi, programerji ali testni uporabniki izdajo poročila o delovanju aplikacije. Programerji s pomočjo poročil sestavijo navodila za uporabo in izvedejo implementacijo aplikacije. Sledi faza posredovanja uporabniških navodil za končne uporabnike, ki bodo upravljali z dotično aplikacijo. Po izdaji končnega poročila o celotnem procesu vodja marketinga izda zahtevek za promocijo in promocijski načrt oglaševalski agenciji. Ta izvede promocijsko kampanjo in predstavi izdelek potencialnim uporabnikom na svetovnem trgu. Tako zaključimo cikel prodaje in lansiranja aplikacije na ciljni trg. 6.4 IZVEDBA - PROGRAMIRANJE TER REALIZACIJA APLIKACIJ Realizacija aplikacije je mišljena kot izgradnja sistema in spletne strani z vidika igrifikacije. Gameification ali igrifikacija je vse bolj priljubljena tehnika izobraževanja in motiviranja, kjer teorijo podkrepimo z uporabno rabo vizualnih rešitev z namenom doseganja končnih smiselnih ciljev. H kreativnemu razmišljanju je potrebno spodbuditi zlasti mlajše generacije. Kreativno mišljenje najlažje dosegamo z uporabo didaktičnih načel, kot so na primer vpeljava iger v uporabne in koristne aplikacije valutnega trgovanja, ki v končni fazi niso namen le same sebi. Programiranje temelji na čim bolj enostavnih povezavah ter navedenih grafičnih prikazov in povezav. Za opravljene stopnje v aplikacijah tako uporabniki pridobivajo motivacijo za uspešno dokončanje zadanih nalog, poleg tega pa nevede izkoriščajo socialne oblike nagrad - v našem primeru valutnega trgovanja je to pridobljen kapital. S programersko iznajdljivostjo in drugačnim pristopom s tem ustvarimo inovativno aplikacijo, ki na enostaven način približa načine in vrline valutnega trgovanja širši populaciji. Takšen informacijski sistem z vidika posameznika, podjetij ali večjih organizacij skozi obdobje prinese pozitivne rezultate, obenem pa spodbuja vseživljenjsko učenje (Pintar, 2013, str. 834). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 44

51 6.5 IZOBRAŽEVANJE KONČNIH UPORABNIKOV GLEDE UPORABE INFORMACIJSKEGA SISTEMA S pomočjo sodobne tehnologije in platforme se tako enostavno prijavimo na aplikacijo in trgujemo. Z uporabo orodij, ki nam jih ponujajo platforme, lahko enostavno sodelujemo na valutnem trgu s pomočjo programa, ki je dostopen bodisi na osebnem bodisi na tabličnem računalniku bodisi na pametnem telefonu. Izobraževanje kadrov v podjetjih je s pomočjo razvite aplikacije, enostavno in hitro. V primerjavi z že obstoječimi programi se predvsem na področju razumljivosti in enostavne uporabe lahko nadejamo efektivnih rezultatov izobraževanja. S tem se spodbuja tudi samoiniciativnost in ozaveščenost uporabnikov do prepoznavanja ekonomskih, političnih in drugih dejavnikov, ki se dogajajo v določenem gospodarstvu. Tako se ljudje lahko sami odločajo, ali bo vrednost njihove valute naraščala ali padala. Vpeljava aplikacije v izobraževalni proces se zaradi širokega spektra uporabnosti sistema in povezljivostjo s spletnim portalom lahko prilagodi vsem zahtevam in lastnostim odjemalcev (Pintar, 2013, str. 834). 6.6 RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PRIHODNOSTI Trendi izobraževalnih procesov stremijo k tehnološkemu razvoju in hitremu prenašanju informacij. Zavedati se moramo, da v prihodnosti obstaja velik potencial modernega izobraževanja s pomočjo razvitih aplikacij, ki temeljijo na principu igrifikacije. Za valutno trgovanje, ki je na prvi pogled z obstoječimi programi nezanimivo in neprivlačno, je ena izmed rešitev za preboj med najbolj priljubljene načine plemenitenja premoženja prav razvoj programov, aplikacij in platform, ki so razumljivi in lahko dostopni vsem uporabnikom. Globalno gledano je izboljševanje in racionalizacija procesov na vseh področjih več kot dobrodošlo, zato je tudi pri programiranju in razvoju aplikacij potrebno stremeti k enostavnejšemu razvoju. Valutno trgovanje ima definitivno prednosti, ki bi prišle do izraza predvsem z uporabo poenostavljenih informacijskih sistemov. Na takšen način bi z izobraževanjem in dobrim promoviranjem hitro pridobili kadre, ki bi pripomogli k razvijanju ekonomije in gospodarstva (Pintar, 2013, str. 835). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 45

52 7 RAZISKAVA 7.1 NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji. Z raziskavo želimo ugotoviti demografske značilnosti potencialnih uporabnikov in posledično tudi koliko ljudi pozna valutno trgovanje. Z oblikovanjem vprašalnika smo želeli pridobiti podatke, kakšen interes za izobraževanje na področju valutnega trgovanja obstaja v Sloveniji in katere koristi ter nevarnosti bi anketirance pritegnile oziroma odvrnile od investiranja na valutni trg. 7.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE Raziskovalna vprašanja in posledično raziskovalne hipoteze smo postavili izključno na podlagi naših predvidevanj, saj so teoretična izhodišča na tem raziskovalnem področju še neznanka. Raziskovalna vprašanja: 1. Katere demografske značilnosti ima potencialno najbolj zainteresirana populacija uporabnikov valutnega trgovanja? 2. Katera korist valutnega trgovanja bi potencialne uporabnike najbolj prepričala v dejansko uporabo? 3. Katera nevarnost valutnega trgovanja bi potencialne uporabnike najbolj odvrnila od dejanske uporabe? 4. Kakšen je interes populacije za izobraževanje s področja valutnega trgovanja v Sloveniji? Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo postavili raziskovalne hipoteze: H 1 : Moški so v povprečju bolj zainteresirani za valutno trgovanje kot ženske. H 2 : Najbolj pomembna korist za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je donosnost. H 3 : Najbolj pomembna nevarnost za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je možnost izgube premoženja. H 4 : V Sloveniji obstaja interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 46

53 7.3 OPIS METOD RAZISKOVANJA POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV IN ANKETNI VPRAŠALNIK Anketni vprašalnik smo sestavili na spletnem portalu 1ka ( Za tako metodo pridobivanja podatkov smo se odločili zaradi enostavnosti distribuiranja vprašalnika in kasnejše hitrejše obdelave podatkov, saj lahko rezultate iz spleta enostavno uvozimo v program Microsoft Excel ali celo direktno v program SPSS Statistics, kjer smo kasneje podatke tudi kvantitativno obdelali. Na tej spletni aplikaciji lahko določimo tudi funkcijo, da anketiranci morajo odgovoriti na vprašanje, če želijo nadaljevati z naslednjim. To je uporabno zaradi dejstva, da dobimo več popolno rešenih anket, ki ne vsebujejo manjkajočih odgovorov, ključnih za našo raziskavo. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj, od tega je imelo prvih 5 vprašanj nalogo pridobiti predvsem demografske podatke anketirancev (spol, starost, izobrazba, stalno prebivališče, dohodek). Ostala vprašanja so se specifično nanašala na poznavanje valutnega trgovanja, spletnih strani, programov ter podjetij, ki se ukvarjajo z valutnim trgovanjem, in na potencialno verjetnost investicije posameznikov na valutni trg. Vprašanja so bila sestavljena tudi v povezavi s pripravljenostjo izobraževanja populacije. Zadnji sklop vprašanj je vseboval lestvico pomembnosti oziroma strinjanja. Anketiranci so morali rangirati svoje mnenje in izkušnje na lestvici od 1»se sploh ne strinjam«do 4»se popolnoma strinjam«. Celotni anketni vprašalnik se nahaja med prilogami tega magistrskega dela POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV Anketo smo objavili na spletnem družabnem omrežju Facebook in jo razposlali po elektronskih naslovih, v želji po pridobitvi čim večjega števila vrnjenih anket. Izvajali smo jo v mesecih juniju, juliju in avgustu V tem času jo je rešilo 256 ljudi, od tega 167 v celoti, kar pomeni vrnjenih 167 anketnih vprašalnikov, s katerimi smo operirali v empiričnem delu magistrskega dela. Podatke smo obdelali v programu Statistical Package for the Social Sciences 20, znanim tudi pod kratico SPSS. Uporabili smo opisno oziroma deskriptivno statistiko, izračun koeficienta zanesljivosti, kontingenčne tabele in t-teste. 7.4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAVE Vse grafe in tabele, ki smo jih uporabili pri analizi, smo pridobili s pomočjo programa SPSS. Najprej smo preverili zanesljivost vprašalnika s testom zanesljivosti. Test zanesljivosti pokaže vrednost Cronbachovega koeficienta. Merilo za zanesljivost vprašalnika je, da je vrednost Cronbachovega koeficienta enaka ali večja od 0,8. Preverili smo zanesljivost lestvice stališč o treh tematikah. Lestvica je bila štiristopenjska, kjer je 1 pomenilo»se sploh ne strinjam«in 4»se popolnoma Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 47

54 strinjam«. Najprej smo preverjali zanesljivost lestvice stališč do zanimanja za izobraževanje o valutnem trgovanju, kar smo prikazali v tabeli 1. Tabela 1. Izračun koeficienta zanesljivosti za sklop izobraževanja. Cronbach's Alpha Reliability Statistics Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items,954,955 8 Vrednost Cronbachovega koeficienta je v našem primeru 0,955 in je večja od 0,8, kar pomeni, da je naša lestvica zanesljiva. Korelacije med postavkami smo prikazali v Prilogi 2, kjer lahko preverimo korelacijo med posameznimi postavkami. V Prilogi 3 smo prikazali tudi korelacijske koeficiente med posamezno postavko ter vsemi postavkami v sklopu izobraževanja. Vsi koeficienti korelirajo s celoto z več kot 0,3, zato nobene postavke ne izločimo iz vprašalnika. Nato preverimo vrednost Cronbach's Alphe in jo primerjamo z vrednostjo Cronbachovega koeficienta. V našem primeru so vrednosti Cronbach's Alphe povsod nižje od vrednosti Cronbachovega koeficienta, zato lahko trdimo, da nam zagotovo ni potrebno izločiti nobene postavke, lestvica pa je zanesljiva. Nato smo preverjali zanesljivost lestvice stališč do koristi, ki bi potencialne uporabnike pritegnile k trgovanju z valutami. Zanesljivosti smo prikazali v tabeli 2. Tabela 2. Izračun koeficienta zanesljivosti za sklop koristi. Cronbach's Alpha Reliability Statistics Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items,958, Vrednost Cronbachovega koeficienta je v sklopu koristi 0,959 in je tudi večja od 0,8, kar pomeni, da je naša lestvica zanesljiva. Korelacije med postavkami smo prikazali v Prilogi 4, kjer lahko preverimo korelacijo med posameznimi postavkami. V Prilogi 5 smo prikazali tudi korelacijske koeficiente med posamezno postavko ter vsemi postavkami v sklopu izobraževanja. Vsi koeficienti korelirajo s celoto z več kot 0,3, zato nobene postavke ne izločimo iz vprašalnika. Nato preverimo vrednost Cronbach's Alphe in jo primerjamo z vrednostjo Cronbachovega koeficienta. V našem primeru so vrednosti Cronbach's Alphe povsod nižje od vrednosti Cronbachovega koeficienta, zato lahko trdimo, da nam zagotovo ni potrebno izločiti nobene postavke, lestvica pa je zanesljiva. Na koncu pa smo preverili zanesljivost lestvice stališč do nevarnosti, ki bi potencialne uporabnike odvrnile od trgovanja z valutami. Zanesljivosti smo prikazali v tabeli 3. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 48

55 Tabela 3. Izračun koeficienta zanesljivosti za sklop nevarnosti. Cronbach's Alpha Reliability Statistics Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items,883, Vrednost Cronbachovega koeficienta je v zadnjem sklopu 0,885 in je večja od 0,8, kar pomeni, da je naša lestvica zanesljiva. Korelacije med postavkami smo prikazali v Prilogi 6, kjer lahko preverimo korelacijo med posameznimi postavkami. V Prilogi 7 smo prikazali tudi korelacijske koeficiente med posamezno postavko ter vsemi postavkami v sklopu izobraževanja. Vsi koeficienti korelirajo s celoto z več kot 0,3, zato nobene postavke ne izločimo iz vprašalnika. Nato preverimo vrednost Cronbach's Alphe in jo primerjamo z vrednostjo Cronbachovega koeficienta. V našem primeru so vrednosti Cronbach's Alphe povsod nižje od vrednosti Cronbachovega koeficienta, zato lahko trdimo, da nam zagotovo ni potrebno izločiti nobene postavke, lestvica pa je zanesljiva DESKRIPTIVNA ANALIZA VZORCA Z deskriptivno analizo vzorca oziroma opisno statistiko smo opisali značilnosti našega vzorca in prikazali frekvence in odstotke vseh nominalnih podatkov demografskih značilnosti. Pri interpretaciji smo si pomagali z modusom, ki predstavlja vrednost, ki se največkrat ponovi v množici spremenljivk. Za modus smo se odločili, ker imamo pri vsakem vprašanju že vnaprej določene odgovore in le tako lahko pravilno interpretiramo vzorec. Tabela 4. Modus posamezne spremenljivke. Spol V katero starostno skupino spadate? Statistics Kakšna je vaša dosežena formalna izobrazba? Označite regijo, kjer imate stalno prebivališče Kakšen so vaši mesečni prejeti prihodki? Valid N Missing Modus (Mode) V tabeli 4 je prikazan modus posamezne spremenljivke, ki določa demografske značilnosti našega vzorca. Razberemo lahko, da je bilo anketiranih več žensk (modus 2), največ tistih, ki spadajo v starostno skupino od 25 do 35 let (modus 3) in največ ljudi z dokončano fakulteto in visoko šolo (modus 6). Iz tabele lahko razberemo tudi, da največ anketirancev prihaja iz Gorenjske regije (modus 9) in da jih ima največ mesečni prihodek manjši od 500,00. Skupno smo dobili v celoti vrnjenih 167 anket, ki imajo pri vseh zahtevanih vprašanjih izpolnjene odgovore. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 49

56 Slika 14. Strukturni krog s prikazom odstotkov za spremenljivko spol. Slika 14 prikazuje strukturirani krog za naš vzorec za spremenljivko spol. Iz slike lahko razberemo, da je na vprašanja odgovorilo 55 % žensk in 45 % moških. Slika 15. Stolpčni grafikon za spremenljivko starostna skupina. Na sliki 15 so prikazani odgovori na vprašanje, v katero starostno skupino spadajo anketiranci. Največ jih je starih od 25 do 35 let (49,1 %) in od 18 do 25 let (35,3 %). Najmanj vprašanih je bilo v času anketiranja še nepolnoletnih, le 0,6 %. Ostali Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 50

57 spadajo v skupino od 35 do 45 let (9,5 %), od 45 do 55 let (5,4 %) in od 55 do 65 let (3 %). Od starejših od 65 let nismo prejeli vrnjenih anketnih vprašalnikov. Slika 16. Stolpčni grafikon za spremenljivko dosežena formalna izobrazba. Slika 16 prikazuje stopnjo dosežene formalne izobrazbe. Dokončano osnovno šolo ima le 0,6 % anketirancev, poklicno šolo 1,2 %, srednjo šolo 23,9 % in višjo šolo malo manj kot 6 % anketirancev. Največ vprašanih ima dokončano fakulteto in visoko šolo (62,9 %), medtem ko ima specializacijo ali magisterij zaključenih 5,4 % ljudi. Doktorat znanosti ni zaključil nihče od vprašanih, vendar v povprečju lahko ugotovimo, da je stopnja izobraženosti pri anketirancih na visoki ravni. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 51

58 Tabela 5. Regija stalnega prebivališča. Označite regijo, kjer imate stalno prebivališča Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Pomurska 3 1,8 1,8 1,8 Podravska 8 4,8 4,8 6,6 Koroška 7 4,2 4,2 10,8 Savinjska 6 3,6 3,6 14,4 Zasavska 5 3,0 3,0 17,4 Spodnje-posavska 6 3,6 3,6 21,0 Valid Jugovzhodna Slovenija 8 4,8 4,8 25,7 Osrednjeslovenska 37 22,2 22,2 47,9 Gorenjska 80 47,9 47,9 95,8 Goriška 4 2,4 2,4 98,2 Notranjsko-kraška 2 1,2 1,2 99,4 Obalno-kraška 1,6,6 100,0 Total ,0 100,0 Tabela 5 prikazuje, v kateri regiji imajo anketiranci prijavljeno stalno prebivališče. Na anketnem vprašalniku smo Slovenijo razdelili na 12 regij, kar je razvidno iz slike 1 (Stat.si, 2013). Zaradi lažjega interpretiranja rezultatov in slabega odziva z nekaterih področij, smo se odločili za metodo združevanja podatkov. Tako smo s pomočjo SPSSa združili Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko in Zasavsko regijo v eno območje in jo poimenovali»štajerska«, Spodnje-posavsko regijo in Jugovzhodno Slovenijo smo združili v»dolenjsko«in Goriško, Notranjsko-kraško ter Obalno-kraško v»primorsko«. Glede na to, da smo največ odgovorov dobili z Gorenjske in Osrednjeslovenske regije in ker tudi po obsegu predstavljata zadostno površino celotne Slovenije, smo obe pustili enako poimenovane in ju nismo združevali z ostalimi regijami. Prikaz združenih regij vidimo v tabeli 6. Tabela 6. Združene regije. Valid Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Štajerska 29 17,4 17,4 17,4 Dolenjska 14 8,4 8,4 25,7 Osrednjeslovenska 37 22,2 22,2 47,9 Gorenjska 80 47,9 47,9 95,8 Primorska 7 4,2 4,2 100,0 Total ,0 100,0 Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 52

59 Tabela 6 prikazuje združene regije, frekvenco odgovorov in odstotke, koliko vprašanih prihaja iz določenega območja Slovenije. Največ anketirancev razumljivo prihaja iz Gorenjske regije, in sicer kar 80 od skupno 167 vprašanih. To pomeni, da ima 49,7 % anketirancev stalno prebivališče na Gorenjskem. Iz Osrednjeslovenske regije je 22,2 % vseh vprašanih, iz Štajerske 17,4 %, iz Dolenjske 8,4 % in najmanj iz Primorske regije, le 4,2 % vprašanih. Slika 17. Stolpčni grafikon za spremenljivko prejeti prihodki. Slika 17 prikazuje mesečne prihodke anketirancev. Največ vprašanih je odgovorilo, da dobi manj kot 500 prihodkov na mesec (38,3 %). Sklepamo, da v to skupino spadajo večinoma tisti, ki so še študenti ali pa so diplomirali in še niso dobili ustrezne zaposlitve. 14,8 % anketirancev ima od 500 do 800 prihodkov, 16,8 % jih ima od 800 do prihodkov in 25,2 % od do prihodkov na mesec. Najmanj anketirancev ima od do (2,4 %) ter od 2000 in več mesečnih prihodkov (3 %). Tabela 7. Poznavanje valutnega trgovanja. Ali poznate valutno trgovanje oziroma forex? Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent da 62 37,1 37,1 37,1 Valid ne ,9 62,9 100,0 Total ,0 100,0 Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 53

60 Iz tabele 7 lahko vidimo, da se je le 37,1 % anketirancev opredelilo, da poznajo valutno trgovanje. 62,9 % vprašanih ne pozna valutnega trgovanja. Če so na vprašanje odgovorili negativno, se je anketirancem v spletni anketi prikazal tudi kratek opis valutnega trgovanja, da so lahko naprej relevantno odgovarjali na nadaljnja vprašanja. V nadaljevanju ankete smo postavili tudi vprašanje, če anketiranci vedo, da lahko sami trgujejo z valutami na spletu s pomočjo platform. To vprašanje je bilo namenoma postavljeno podobno kot za poznavanje valutnega trgovanja. Tako smo preverili relevantnost odgovorov. Tabela 8. Poznavanje platform za valutno trgovanje na spletu. Ali veste, da lahko tudi sami trgujete s tako imenovanimi platformami Forex na spletu? Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent da 61 36,5 36,5 36,5 Valid ne ,5 63,5 100,0 Total ,0 100,0 Tabela 8 prikazuje, da je 36,5 % odgovorilo, da ve za to, kako sami lahko trgujejo na spletu s pomočjo različnih platform za valutno trgovanje, 63,5 % tega ni vedelo. Če primerjamo rezultate tabel 8 in 9, ugotovimo, da se podatki razlikujejo za zanemarljivih 0,6 % za posamezen odgovor. Sklepamo, da so anketiranci skozi celotno anketo dosledno in relevantno izpolnjevali odgovore. Tabela 9. Poznavanje podjetij ali spletnih strani, ki se ukvarjajo z valutnim trgovanjem. Ali poznate kakšno podjetje ali spletno stran, ki se ukvarja z valutnim trgovanjem ali forexom? Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent da 44 26,3 71,0 71,0 Valid ne 18 10,8 29,0 100,0 Total 62 37,1 100,0 Missing ,9 Total ,0 Tabela 9 prikazuje rezultate, koliko anketirancev pozna kakšno spletno stran ali podjetje, ki se ukvarja z valutnim trgovanjem. Na to vprašanje so lahko odgovorili tisti vprašani, ki so odgovorili pritrdilno na vprašanje o poznavanju valutnega trgovanja. Tako se je od 62 ljudi, ki lahko odgovorili na vprašanje, 71 % opredelilo, da pozna podjetje ali spletno stran, 29 % jih je odgovorilo negativno. V nadaljevanju nas Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 54

61 je zanimalo še, od koga oziroma kje so izvedeli za valutno trgovanje. Rezultati so prikazani na sliki 18. Kje ste izvedeli za forex-valutno trgovanje Slika 18. Prikaz odgovorov, kje so anketiranci izvedeli za valutno trgovanje. Slika 18 prikazuje število odgovorov, od koga oziroma kje so anketiranci izvedeli za valutno trgovanje. Pri tem vprašanju so lahko vprašani odgovorili na več možnih odgovorov. Pridobili smo 89 odgovorov, največ anketirancev je za to trgovanje zvedelo od prijateljev in znancev (46), 24 iz spletnih strani in 10 iz časopisov in revij. Le 5 anketirancev je za valutno trgovanje izvedelo iz reklamnih oglasov, na študiju le trije in le eden na izobraževanju. Ugotovimo lahko, da je še vedno najboljša reklama priporočilo od prijateljev. Na ostalih področjih, kot so marketing, oglaševanje in tudi izobraževanje, obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti. V nadaljevanju so prikazane mere opisne statistike za sklop koristi valutnega trgovanja. Rezultati se nanašajo na vse anketirance raziskave, torej skupaj tako na potencialne in nepotencialne uporabnike valutnega trgovanja. Grafično smo prikazali pet najbolje ocenjenih koristi, ki so označene v stolpcu Mean (povprečja) v tabeli 10. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 55

62 Tabela 10. Mere opisne statistike za sklop koristi valutnega trgovanja. Descriptive Statistics N Mean Std. Deviation Mode donosnost 167 3,02 1,015 3 zabavnost 167 2,23,905 2 trgovanje od doma 167 2,76,946 3 poučnost 167 2,44,942 3 varnost 167 2,72 1,108 4 enostavnost 167 2,72,986 3 brezplačno izobraževanje 167 2,67,966 3 pridobitev brezplačne programske opreme 167 2,64,977 3 fleksibilnost 167 2,74,958 3 ugodni trgovalni pogoji 167 2,71,976 3 Valid N (listwise) 167 Iz tabele 10 lahko razberemo, da so na vprašanja o koristih valutnega trgovanja odgovorili vsi anketiranci (167). Modus (Mode) je bil najvišji pri postavki varnost (4), najnižji pa pri postavki zabavnost (2). Vse ostale postavke imajo največkrat izbrano vrednost 3, ki predstavlja, da se anketiranci strinjajo, da je to korist, ki bi jih pritegnila k trgovanju z valutami. Najvišja srednja vrednost odgovorov (Mean) nastopa pri koristi donosnost, in sicer znaša 3,02. Anketiranci torej vidijo največjo korist v donosnosti valutnega trgovanja. Nekoliko manjše so srednje vrednosti trgovanja od doma (2,76), fleksibilnosti (2,74) ter varnosti in enostavnosti, ki sta v povprečju ocenjeni z 2,72. Standardni odklon (Std. Deviaton) je najvišji pri varnosti in znaša 1,108. Najslabše ocenjena postavka je bila zabavnost valutnega trgovanja s povprečno vrednostjo 2,23. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 56

63 Slika 19. Stolpčni grafikon za spremenljivko donosnost. Slika 19 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko donosnost valutnega trgovanja. 38,9 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih donosnost privabila k trgovanju z valutami, 38,3 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 8,9 % se jih ne strinja in 13,8 % se s koristjo sploh ne strinja. Slika 20. Stolpčni grafikon za spremenljivko trgovanje od doma. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 57

64 Slika 20 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko trgovanje od doma. Kar 52,1 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih trgovanje od doma pritegnilo k trgovanju z valutami, 19,7 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 12,6 % se jih ne strinja in 15,6 % se s koristjo sploh ne strinja. Slika 21. Stolpčni grafikon za spremenljivko fleksibilnost. Slika 21 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko fleksibilnost valutnega trgovanja. 46,7 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih fleksibilnost valutnega trgovanja pritegnila k trgovanju z valutami, 21 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 17,4 % se jih ne strinja in 15 % se s koristjo sploh ne strinja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 58

65 Slika 22. Stolpčni grafikon za spremenljivko varnost. Slika 22 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko varnost valutnega trgovanja. 31,1 % vprašanih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s tem, da bi jih varnost pri valutnem trgovanju pritegnila k trgovanju z valutami, 29,3 % jih je odgovorilo, da se strinjajo in 19,8 %, da se s koristjo ne strinjajo ter sploh ne strinjajo. Slika 23. Stolpčni grafikon za spremenljivko enostavnost. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 59

66 Slika 23 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko enostavnost valutnega trgovanja. 40,7 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih enostavnost trgovanja pritegnila k trgovanju z valutami, 23,4 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 21 % se jih ne strinja in 15 % se jih s koristjo sploh ne strinja. V nadaljevanju so prikazane mere opisne statistike za sklop nevarnosti valutnega trgovanja. Rezultati se nanašajo na vse anketirance raziskave, torej skupaj tako na potencialne in nepotencialne uporabnike valutnega trgovanja. Grafično smo prikazali pet najbolje ocenjenih nevarnosti, ki so označene v stolpcu Mean (povprečja) v tabeli 11. Tabela 11. Mere opisne statistike za sklop nevarnosti valutnega trgovanja. Descriptive Statistics N Mean Std. Deviation Mode nepoznavanje trga 167 3,09,930 3 nepoznavanje aplikacij za trgovanje 167 2,92,947 3 konstantno izobraževanje 167 2,29,872 2 pridobivanje aktualnih informacij 167 2,31,842 2 nevarnost trgovanja 167 3,09,924 4 možnost izgube premoženja 167 3,27,888 4 prevelika prepričanost v»svoj prav«167 2,53,962 3 pohlep 167 2,41 1,031 3 možnost prevare 167 3,09,949 4 odvisnost od nenehne uporabe tehnologije (PC, internet, telefon, tablica...) 167 2,29 1,001 3 Valid N (listwise) 167 Iz tabele 11 lahko razberemo, da so na vprašanja o nevarnostih valutnega trgovanja odgovorili vsi anketiranci (167). Modus (Mode) je bil najvišji pri postavkah nevarnost trgovanja, možnost izgube premoženja in možnost prevare (4), najnižji pa pri postavkah konstantno izobraževanje in pridobivanje aktualnih informacij (2). Vse ostale postavke imajo največkrat izbrano vrednost 3, ki pomeni, da se anketiranci strinjajo, da je to nevarnost, ki bi jih odvrnila od trgovanja z valutami. Najvišja srednja vrednost odgovorov (Mean) nastopa pri nevarnosti možnosti izgube premoženja, in sicer znaša 3,27. Anketiranci tako vidijo največjo nevarnost valutnega trgovanja prav v možnosti izgube njihovega premoženja. Nekoliko manjše so srednje vrednosti nevarnosti trgovanja, nepoznavanje trga in možnost prevare (3,09) ter Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 60

67 nepoznavanje aplikacij za trgovanje, ki je v povprečju ocenjena z 2,92. Standardni odklon (Std. Deviaton) je najvišji pri postavki pohlep in je 1,108. Najslabše ocenjeni postavki sta bili konstantno izobraževanje in uporaba tehnologije pri valutnem trgovanju s povprečno vrednostjo 2,29. Slika 24. Stolpčni grafikon za spremenljivko nepoznavanje trga. Slika 24 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko nepoznavanje valutnega trga. 45,5 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih nepoznavanje valutnega trga odvrnilo od trgovanja z valutami, 37,1 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 6,5 % se jih ne strinja in 10,8 % se jih s to nevarnostjo sploh ne strinja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 61

68 Slika 25. Stolpčni grafikon za spremenljivko nepoznavanje aplikacije za trgovanje. Slika 25 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko nepoznavanje aplikacij za trgovanje na valutnem trgu. 42,5 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi jih nepoznavanje aplikacij za valutno trgovanje odvrnilo od trgovanja z valutami, 29,9 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 16,8 % se jih ne strinja in 10,8 % se jih s to nevarnostjo sploh ne strinja. Slika 26. Stolpčni grafikon za spremenljivko nevarnost trgovanja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 62

69 Slika 26 prikazuje kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko nevarnost trgovanja na valutnem trgu. 39,5 % vprašanih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s tem, da bi jih nevarnost trgovanja z valutami odvrnila od investiranja na valutni trg, 37,7 % jih je odgovorilo, da se strinjajo s to nevarnostjo, 15 % se jih ne strinja in 7,8 % se jih sploh ne strinja. Slika 27. Stolpčni grafikon za spremenljivko možnost izgube premoženja. Slika 27 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko možnost izgube premoženja z valutnim trgovanjem. 49,1 % vprašanih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s tem, da bi jih nevarnost izgube premoženja na valutnem trgu odvrnila od valutnega trgovanja, 35,9 % jih je odgovorilo, da se strinjajo s to nevarnostjo, 7,8 % se jih ne strinja in 7,1 % anketirancev se sploh ne strinja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 63

70 Slika 28. Stolpčni grafikon za spremenljivko možnost prevare. Slika 28 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko možnost prevare z valutnim trgovanjem. 40,1 % vprašanih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s tem, da bi jih nevarnost prevare odvrnila od valutnega trgovanja, 38,3 % jih je odgovorilo, da se strinjajo s to nevarnostjo,12 % se jih ne strinja in 9,6 % anketirancev se sploh ne strinja RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1 IN RAZISKOVALNA HIPOTEZA 1 Raziskovalno vprašanje 1: Katere demografske značilnosti ima potencialno najbolj zainteresirana populacija uporabnikov valutnega trgovanja? Za raziskovalno vprašanje 1 smo uporabili deskriptivno analizo demografskih značilnosti potencialno zainteresiranih uporabnikov za valutno trgovanje in izračune frekvenc kategorij ene spremenljivke po kategorijah druge spremenljivke. Z analizo t- testa za neodvisne vzorce smo preverjali raziskovalno hipotezo H 1, ki smo jo izluščili iz raziskovalnega vprašanja 1:»Moški so bolj zainteresirani za valutno trgovanje kot ženske«. Pri demografskih podatkih smo se osredotočili na tiste potencialne uporabnike valutnega trgovanja, ki so odgovorili na vprašanje (št. 10) o verjetnosti investicije v valutno trgovanje z odgovorom srednja, velika in zelo velika. Poimenovali smo jih»potencialni uporabnik«. Ostale, ki so odgovorili, da je verjetnost zelo majhna ali majhna, smo združili pod skupnim imenom»ni potencialni uporabnik«. Odstotke odgovorov pred združitvijo lahko vidimo v tabeli 12. Združeno verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja prikazuje tabela 13. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 64

71 Tabela 12. Verjetnost potencialnih investitorjev ali uporabnikov za valutno trgovanje. Kakšna je verjetnost, da boste postali investitorjev ali uporabnikov valutnega trgovanja? Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent zelo majhna 80 47,9 48,8 48,8 majhna 56 33,5 34,1 82,9 Valid srednja 24 14,4 14,6 97,6 zelo velika 4 2,4 2,4 100,0 Total ,2 100,0 Missing ,8 Total ,0 Tabela 13. Združena verjetnost potencialnih investitorjev ali uporabnikov valutnega trgovanja. Valid Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Ni potencialni uporabnik ,4 82,9 82,9 Potencialni uporabnik 28 16,8 17,1 100,0 Total ,2 100,0 Missing System 3 1,8 Total ,0 Tabela 13 prikazuje združeno verjetnost anketirancev za potencialno investiranje ali uporabo valutnega trgovanja. Razberemo lahko, da je 81,4 % anketirancev uvrščenih v skupino, ki niso potencialni uporabniki. 16,8 % se jih je opredelilo, da so pripravljeni investirati v valutno trgovanje ali se z njim ukvarjati. Tabela 14. Povzetek značilnosti statistične analize. Cases Valid Missing Total N Percent N Percent N Percent Potencialni uporabniki valutnega trgovanja ,2 % 3 1,8 % ,0 % Tabela 14 z naslovom Povzetek značilnosti statistične analize prikazuje število odgovorov (N) ter frekvenčne odstotke za obe kategoriji skupaj. Razberemo lahko, da je bilo skupno število vprašanih 167 anketirancev. Od tega so 3-je (1,8 %) odgovorili, da se že ukvarjajo z valutnim trgovanjem in tako ne morejo biti vključeni kot potencialni uporabniki valutnega trgovanja. Ostalih anketirancev je 98,2 %, ki Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 65

72 ostajajo potencialni uporabniki valutnega trgovanja, saj se z valutnim trgovanjem še ne ukvarjajo. Tabela 15. Kontingenčna tabela za spol anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Spol * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Total Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Count moški Expected Count 59,7 12,3 72,0 Spol % within Spol: 75,0 % 25,0 % 100,0 % Count ženski Expected Count 76,3 15,7 92,0 % within Spol: 89,1 % 10,9 % 100,0 % Count Total Expected Count 136,0 28,0 164,0 % within Spol: 82,9 % 17,1 % 100,0 % Iz tabele 15 lahko razberemo, da je bilo izmed vseh vprašanih (164) 17,1 % potencialnih uporabnikov in 82,9 % tistih, ki se z valutnim trgovanjem ne bi ukvarjali. Od vseh moških bi se jih za valutno trgovanje odločilo 25,0 %, od vseh ženskih pa 10,9 %. Tabela 16. Opisne mere po skupinah za spol anketirancev Group Statistics Spol: N Mean Std. Deviation Std. Error Mean potencialni uporabniki valutnega trgovanja ženski 92 1,1087,31296,03263 moški 72 1,2500,43605,05139 Tabela 16 kaže opisno statistiko za spol anketirancev. Vidimo, da je vseh žensk 92 in vseh moških 72. Lestvica po kateri so anketiranci odgovarjali o verjetnosti investicije v valutno trgovanje je bila petstopenjska. Tisti, ki so odgovorili z odgovorom srednja, velika in zelo velika, so predstavljali»potencialne uporabnike«. Ostali, ki so odgovorili, da je verjetnost zelo majhna ali majhna, so predstavljali»ni potencialni uporabnik«. Torej je bila pri interpretaciji prisotna dvostopenjska lestvica. Aritmetična sredina potencialne uporabe valutnega trgovanja je pri ženskah predstavljala 1,1087, pri moških pa 1,2500. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 66

73 Pri t-testu za preverjanje razlik o potencialni uporabi valutnega trgovanja glede na spol anketirancev si bomo pomagali z ničelno hipotezo: H 0 : Moški in ženske so v povprečju enako zainteresirani za valutno trgovanje. H 1 : Moški so v povprečju bolj zainteresirani za valutno trgovanje kot ženske. Tabela 17. T-test za preverjanje razlik o potencialni uporabi valutnega trgovanja glede na spol anketirancev. Independent Samples Test Levene's Test for Equality of Variances t-test for Equality of Means F Sig. t df Sig. Mean Std. 95% Confidence (2- Differe Error Interval of the tailed) nce Differe Difference nce Lower Upper potencialni uporabniki valutnega trgovanja Equal variances assumed Equal variances not assumed 24,329,000 2, ,017,14130,05853,02573, , ,05,022,14130,06087,02082,26179 Tabela 17 prikazuje t-test za neodvisne vzorce. Na podlagi Levenovega testa zavrnemo ničelno hipotezo o enakosti varianc pri 5 % stopnji značilnosti, ker je p = 0,000 < 0,05. To pomeni, da upoštevamo drugo vrstico tabele. Ker testiramo enostransko hipotezo, moramo p vrednost (Sig. (2-tailed)) deliti z 2. Na podlagi t- testa (t=2,321 in = 0,011 ) ničelno hipotezo o enakosti povprečij zavrnemo pri 5 % stopnji značilnosti (p=0,011 < 0,05), kar pomeni, da hipotezo H 1 :»Moški so bolj zainteresirani za valutno trgovanje kot ženske«potrdimo. Na podlagi našega raziskovalnega vprašanja smo želeli preveriti tudi druge demografske značilnosti potencialno zainteresirane populacije. Analizirali smo s pomočjo kontingečnih tabel, rezultate pa smo interpretirali in povezali v naslednjem podpoglavju raziskovalnih ugotovitev. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 67

74 Tabela 18. Kontingenčna tabela za starostno skupino anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Starostna skupina V katero starostno skupino spadate? * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. do 18 let let let let let let Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Total Count Expected Count,8,2 1,0 % within Starostna skupina 100,0 % 0,0 % 100,0 % Count Expected Count 48,1 9,9 58,0 % within Starostna skupina 79,3 % 20,7 % 100,0 % Count Expected Count 62,2 12,8 75,0 % within Starostna skupina 84,0 % 16,0 % 100,0 % Count Expected Count 13,3 2,7 16,0 % within Starostna skupina 81,2 % 18,8 % 100,0 % Count Expected Count 7,5 1,5 9,0 % within Starostna skupina 88,9 % 11,1 % 100,0 % Count Expected Count 4,1,9 5,0 % within Starostna skupina 100,0 % 0,0 % 100,0 % Tabela 18 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede na starostno skupino, v katero spadajo. Potencialnih uporabnikov bi se največ našlo v starostnih skupinah od 18 do 25 let in od 25 do 35 let. Od vseh anketirancev v starostni skupini od 18 do 25 let bi se jih 20,7 % odločilo za valutno trgovanje, medtem ko bi se jih od vseh anketirancev v starostni skupini od 25 do 45 za valutno trgovanje odločilo 16 %. Nobenega potencialnega uporabnika ni v starostnih skupinah do 18 let in od 55 do 65 let. Od vseh anketirancev v starostni skupini od 35 do 45 let bi se našlo 18,8 % potencialnih uporabnikov, in od vseh v starostni skupini od 45 do 55 let 11,1 % potencialnih uporabnikov. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 68

75 Tabela 19. Kontingenčna tabela za doseženo formalno izobrazbo anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Formalna izobrazba Kakšna je vaša dosežena formalna izobrazba? * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. Združena verjetnost Total potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja dokončana osnovna šola poklicna šola srednja šola višja šola fakulteta, visoka šola specializacija ali magisterij Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Count Expected Count,8,2 1,0 % within formalna izobrazba 100,0 % 0,0 % 100,0 % Count Expected Count 1,7,3 2,0 % within formalna izobrazba 100,0 % 0,0 % 100,0 % Count Expected Count 33,2 6,8 40,0 % within formalna izobrazba 82,5 % 17,5 % 100,0 % Count Expected Count 8,3 1,7 10,0 % within formalna izobrazba 90,0 % 10,0 % 100,0 % Count Expected Count 84,6 17,4 102,0 % within formalna izobrazba 82,4 % 17,6 % 100,0 % Count Expected Count 7,5 1,5 9,0 % within formalna izobrazba 77,8 % 22,2 % 100,0 % Tabela 19 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede njihove formalno dosežene izobrazbe. Potencialnih uporabnikov je največ tistih, ki imajo končano fakulteto oziroma visoko šolo (18). Od vseh anketirancev v skupini končane specializacije ali magisterija bi se za valutno trgovanje sicer odločilo največ anketirancev (22,2 % od vseh s specializacijo ali magisterijem), vendar pa je vzorec dokaj majhen za takšno sklepanje. Sledijo jim tisti s končano srednjo šolo (17,5 % od vseh anketirancev s končano srednjo šolo), s končano fakulteto oziroma srednjo šolo (17,6 %) in na koncu tisti, ki imajo končano višjo šolo (10 %). Od anketirancev s končano osnovno in poklicno šolo se za valutno trgovanje ne bi odločil nihče. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 69

76 Tabela 20. Kontingenčna tabela za stalno prebivališče anketiranih v posamezni regiji glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Združene regije * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. Združena verjetnost potencialnih Total uporabnikov valutnega trgovanja Regije Štajerska Dolenjska Osrednjeslovenska Gorenjska Primorska Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Count Expected Count 9,1 1,9 11,0 % within regije 90,9 % 9,1 % 100,0 % Count Expected Count 26,5 5,5 32,0 % within regije 84,4 % 15,6 % 100,0 % Count Expected Count 29,9 6,1 36,0 % within regije 83,3 % 16,7 % 100,0 % Count Expected Count 64,7 13,3 78,0 % within regije 82,1 % 17,9 % 100,0 % Count Expected Count 5,8 1,2 7,0 % within regije 71,4 % 28,6 % 100,0 % Tabela 20 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede na to, v kateri regiji imajo prijavljeno stalno prebivališče. Največ potencialnih uporabnikov prihaja z Gorenjske (14). Od vseh, ki prihajajo s Štajerske, bi se za valutno trgovanje odločilo 9,1 % anketiranih. Od tistih, ki prihajajo z Dolenjske, bi se jih za valutno trgovanje odločilo 15,6 %, od tistih, ki prihajajo iz Osrednjeslovenske regije pa 16,7 %. 17,9 % od vseh anketirancev, ki prihajajo z Gorenjske, bi se prav tako odločilo za valutno trgovanje. Največji odstotek (28,6 %) pa je v skupini tistih, ki prihajajo s Primorske in bi se odločili za valutno trgovanje, vendar pa je vzorec (5) premajhen za takšno sklepanje. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 70

77 Tabela 21. Kontingenčna tabela za mesečne prejete prihodke anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Kakšni so vaši mesečni prejeti prihodki? * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Total mesečni prejeti prihodki manj kot nad 2000 Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Count Expected Count 51,4 10,6 62,0 % within mesečni prejeti prihodki 85,5 % 14,5 % 100,0 % Count Expected Count 19,9 4,1 24,0 % within mesečni prejeti prihodki 83,3 % 16,7 % 100,0 % Count Expected Count 23,2 4,8 28,0 % within mesečni prejeti prihodki 85,7 % 14,3 % 100,0 % Count Expected Count 34,8 7,2 42,0 % within mesečni prejeti prihodki 83,3 % 16,7 % 100,0 % Count Expected Count 3,3,7 4,0 % within mesečni prejeti prihodki 50,0 % 50,0 % 100,0 % Count Expected Count 3,3,7 4,0 % within mesečni prejeti prihodki 50,0 % 50,0 % 100,0 % Tabela 21 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede na njihove mesečne prihodke. Največ potencialnih uporabnikov najdemo v skupini prihodkov manj kot 500. Od vseh teh anketirancev, ki prejemajo manj kot 500, bi se jih 14,5 % odločilo za valutno trgovanje. Od vseh tistih anketirancev, ki prejemajo od 500 do 800, bi se jih za valutno trgovanje odločilo 16,7 %, enak odstotek je tudi pri vseh tistih anketirancih, ki imajo od do mesečnih prihodkov. Od vseh anketirancev, ki prejemajo mesečno in več, bi se odločila za valutno trgovanje odločila kar polovica anketiranih, vendar pa je vzorec dokaj majhen za takšno sklepanje. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 71

78 Tabela 22. Kontingenčna tabela za število let investicije anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Za koliko let bi bili pripravljeni investirati vaše prihranke v valutno trgovanje? * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. Združena verjetnost potencialnih Total uporabnikov valutnega trgovanja Investicija prihrankov v valutno trgovanje (št.let) Total ne bi investiral za eno leto do dve leti do pet let do 10 let za 10 let in več Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Count Expected Count 73,0 15,0 88,0 % within investicija prihrankov v valutno trgovanje 97,7 % 2,3 % 100,0 % Count Expected Count 24,9 5,1 30,0 % within investicija prihrankov v valutno 83,3 % 16,7 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 18,2 3,8 22,0 % within investicija prihrankov v valutno 54,5 % 45,5 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 14,1 2,9 17,0 % within investicija prihrankov v valutno 64,7 % 35,3 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 2,5,5 3,0 % within investicija prihrankov v valutno 0,0 % 100,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 3,3,7 4,0 % within investicija prihrankov v valutno 50,0 % 50,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 136,0 28,0 164,0 % within investicija prihrankov v valutno trgovanje 82,9 % 17,1 % 100,0 % Tabela 22 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede na število let investicije denarja v valutno trgovanje. Od vseh, ki bi investirali za eno leto, je 16,7 % potencialnih uporabnikov. Od vseh, ki bi investirali do dve leti je 45,5 % potencialnih uporabnikov. Od vseh, ki bi investirali do pet let, je 35,3 % potencialnih uporabnikov. Vsi, ki so v skupini do 10 let, so potencialni uporabniki. Od tistih, ki bi investirali za 10 let in več je polovica potencialnih uporabnikov. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 72

79 Tabela 23. Kontingenčna tabela za investiranje deleža prihrankov anketiranih glede na potencialno uporabo valutnega trgovanja. Kakšen delež prihrankov ste pripravljeni investirati v valutno trgovanje? * Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Crosstabulation. Investicija prihrankov v valutno trgovanje (delež dohodka) Total od 0-5 % 5-10 % % % % 70 in več % Združena verjetnost potencialnih uporabnikov valutnega trgovanja Ni potencialni uporabnik Potencialni uporabnik Total Count Expected Count 82,1 16,9 99,0 % within investicija prihrankov v valutno trgovanje 94,9 % 5,1 % 100,0 % Count Expected Count 26,5 5,5 32,0 % within investicija prihrankov v valutno 78,1 % 21,9 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 20,7 4,3 25,0 % within investicija prihrankov v valutno 56,0 % 44,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 5,0 1,0 6,0 % within investicija prihrankov v valutno 50,0 % 50,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count,8,2 1,0 % within investicija prihrankov v valutno 0,0 % 100,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count,8,2 1,0 % within investicija prihrankov v valutno 0,0 % 100,0 % 100,0 % trgovanje Count Expected Count 136,0 28,0 164,0 % within investicija prihrankov v valutno 82,9 % 17,1 % 100,0 % trgovanje Tabela 23 prikazuje delež potencialnih uporabnikov glede na delež investicije prihrankov v valutno trgovanje. Od vseh, ki bi investirali do 5 % prihrankov, je 5,1 % potencialnih uporabnikov. Od tistih, ki bi investirali od 5 do 10 % prihrankov, je 21,9 % potencialnih uporabnikov. Od vseh, ki bi investirali od 10 do 20 % svojih prihrankov, je 44 % potencialih uporabnikov. Od vseh v skupini, ki bi investirali od 20 do 50 % svojih prihrankov, je polovica potencialnih uporabnikov. Vsi, ki so v skupini investiranja Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 73

80 svojih prihrankov v odstotkih od 50 do 70 % in več svojih prihrankov, so potencialni uporabniki RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2 IN RAZISKOVALNA HIPOTEZA 2 Raziskovalno vprašanje 2: Katera korist valutnega trgovanja bi potencialne uporabnike najbolj prepričala v dejansko uporabo? Za raziskovalno vprašanje 2 smo uporabili deskriptivno analizo za opis povprečja pri koristih trgovanja z valutami za potencialne uporabnike in postavili raziskovalno hipotezo H 2 :»Najbolj pomembna korist za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je donosnost«. Za odločitev o hipotezi H 2, smo primerjali vsako povprečje spremenljivk, ki opredeljujejo koristi valutnega trgovanja, s povprečjem donosnosti valutnega trgovanja. V ta namen smo izvedli devet parnih t-testov, za katere so ničelne in ustrezne alternativne hipoteze enake: Spremenljivka»Zabavnost«: H 0 : µ donosnost = µ zabavnost, H 1 : µ donosnost > µ zabavnost Spremenljivka»Trgovanje od doma«: H 0 : µ donosnost = µ trgovanje od doma, H 1 : µ donosnost > µ trgovanje od doma Spremenljivka»Poučnost«: H 0 : µ donosnost = µ poučnost, H 1 : µ donosnost > µ poučnost Spremenljivka»Varnost«: H 0 : µ donosnost = µ varnost, H 1 : µ donosnost > µ varnost Spremenljivka»Enostavnost«: H 0 : µ donosnost = µ enostavnost, H 1 : µ donosnost > µ enostavnost Spremenljivka»Brezplačno izobraževanje«: H 0 : µ donosnost = µ izobraževanje, H 1 : µ donosnost > µ izobraževanje Spremenljivka»Pridobitev brezplačne programske opreme«: H 0 : µ donosnost = µ oprema, H 1 : µ donosnost > µ oprema Spremenljivka»Fleksibilnost«: H 0 : µ donosnost = µ fleksibilnost, H 1 : µ donosnost > µ fleksibilnost Spremenljivka»Ugodni trgovalni pogoji«: H 0 : µ donosnost = µ pogoji, H 1 : µ donosnost > µ pogoji Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 74

81 Tabela 24. Parni t-test za devet različnih parov koristi valutnega trgovanja. Paired Samples Test Mean Paired Differences t df Sig. (2- tailed) Std. Std. Error 95% Confidence Deviation Mean Interval of the Difference Lower Upper Pair 1 Pair 2 Pair 3 Pair 4 Pair 5 Pair 6 Pair 7 Pair 8 Pair 9 donosnost - zabavnost donosnost - trgovanje od doma donosnost - poučnost donosnost - varnost donosnost - enostavnost donosnost - brezplačno izobraževanje donosnost - pridobitev brezplačne programske opreme donosnost - fleksibilnost donosnost - ugodni trgovalni pogoji,784,939,073,641,928 10,80 166,000,257,694,054,151,363 4, ,000,575,921,071,434,716 8, ,000,299,854,066,169,430 4, ,000,293,771,060,176,411 4, ,000,347,744,058,234,461 6, ,000,377,765,059,260,494 6, ,000,281,752,058,167,396 4, ,000,305,766,059,188,422 5, ,000 Tabela 24 prikazuje rezultate vseh devetih parnih t-testov. Vsi testi so statistično značilni pri stopnji pomembnosti manjši od 0,001. Torej, lahko v vseh devetih primerih ničelno hipotezo zavrnemo, kar pomeni, da pri stopnji pomembnosti p < 0,001 lahko trdimo, da je povprečna vrednost spremenljivke»donosnost«večja od Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 75

82 povprečja vseh ostalih devetih spremenljivk. Torej, hipotezo H 2»Najbolj pomembna korist za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je donosnost«potrdimo pri stopnji pomembnosti p < 0, RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3 IN RAZISKOVALNA HIPOTEZA 3 Raziskovalno vprašanje 3: Katera nevarnost valutnega trgovanja bi potencialne uporabnike najbolj odvrnila od dejanske uporabe? Za raziskovalno vprašanje 3 smo uporabili deskriptivno analizo za opis povprečja pri koristih trgovanja z valutami za potencialne uporabnike. Z analizo parnega t-testa vzorce smo preverjali raziskovalno hipotezo H 3 :»Najbolj pomembna nevarnost za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je možnost izgube premoženja«. Za odločitev o hipotezi H 3, smo primerjali vsako povprečje spremenljivk, ki opredeljujejo nevarnosti valutnega trgovanja, s povprečjem možnosti izgube premoženja. V ta namen smo izvedli devet parnih t-testov, za katere so ničelne in ustrezne alternativne hipoteze enake: Spremenljivka»Nepoznavanje trga«: H 0 : µ izguba = µ trg, H 1 : µ izguba > µ trg Spremenljivka»Nepoznavanje aplikacij za trgovanje«: H 0 : µ izguba = µ aplikacije, H 1 : µ izguba > µ aplikacije Spremenljivka»Konstantno izobraževanje«: H 0 : µ izguba = µ izobraževanje, H 1 : µ izguba > µ izobraževanje Spremenljivka»Pridobivanje aktualnih informacij«: H 0 : µ izguba = µ informacije, H 1 : µ izguba > µ informacije Spremenljivka»Nevarnost trgovanja«: H 0 : µ izguba = µ nevarnost, H 1 : µ izguba > µ nevarnost Spremenljivka»Prevelika prepričanost v svoj prav«: H 0 : µ izguba = µ prepričanost, H 1 : µ izguba > µ prepričanost Spremenljivka»Pohlep«: H 0 : µ izguba = µ pohlep, H 1 : µ izguba > µ pohlep Spremenljivka»Možnost prevare«: H 0 : µ izguba = µ prevara, H 1 : µ izguba > µ prevara Spremenljivka»Odvisnost od nenehne uporabe tehnologije«: H 0 : µ izguba = µ tehnologija, H 1 : µ izguba > µ tehnologija Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 76

83 Tabela 25. Parni t-test za devet različnih parov nevarnosti valutnega trgovanja. Paired Samples Test Mean Paired Differences t df Sig. Std. Deviation Std. Error 95% Confidence Interval of the (2- tailed) Mean Difference Lower Upper Pair 1 Pair 2 Pair 3 Pair 4 Pair 5 Pair 6 Pair 7 Pair 8 Pair 9 izguba premoženja - nepoznavanje trga izguba premoženja - nepoznavanje aplikacij za trgovanje izguba premoženja - konstantno izobraževanje izguba premoženja - pridobivanje aktualnih informacij izguba premoženja - nevarnost trgovanja izguba premoženja - prevelika prepričanost v»svoj prav«izguba premoženja - pohlep izguba premoženja - možnost prevare izguba premoženja - odvisnost od nenehne uporabe tehnologije (PC, internet, telefon, tablica...),180,786,061,060,300 2, ,004,353,777,060,235,472 5, ,000,982,972,075,833 1,131 13, ,000,958 1,014,078,803 1,113 12, ,000,180,594,046,089,270 3, ,000,737 1,037,080,578,895 9, ,000,856 1,115,086,686 1,027 9, ,000,180,816,063,055,304 2, ,005,982 1,148,089,807 1,157 11, ,000 Tabela 25 prikazuje rezultate vseh devetih parnih t-testov. Vsi testi so statistično značilni pri stopnji pomembnosti manjši od 0,01. Torej, lahko v vseh devetih primerih ničelno hipotezo zavrnemo, kar pomeni, da pri stopnji pomembnosti p < 0,01 lahko Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 77

84 trdimo, da je povprečna vrednost spremenljivke»možnost izgube premoženja«večja od povprečja vseh ostalih devetih spremenljivk. Torej, hipotezo H 3»Najbolj pomembna nevarnost za potencialne uporabnike valutnega trgovanja je možnost izgube premoženja«potrdimo pri stopnji pomembnosti p < 0, RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4 IN RAZISKOVALNA HIPOTEZA 4 Raziskovalno vprašanje 4: Kakšen je interes populacije za izobraževanje s področja valutnega trgovanja v Sloveniji? Za raziskovalno vprašanje 4 smo uporabili deskriptivno analizo za opis povprečja in modusa interesa populacije za izobraževanje s področja valutnega trgovanja v Sloveniji. Z deskriptivno analizo in binomskim testom smo preverjali raziskovalno hipotezo H 4 :»V Sloveniji obstaja interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja«. To hipotezo bomo zavrnili, če bo interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja izrazilo manj kot 50 % anketirancev. Slika 29. Pripravljenost anketirancev za izobraževanje s področja valutnega trgovanja. Iz slike 29 lahko razberemo, da je 37,7 % vseh vprašanih pripravljenih udeležiti se izobraževanja na temo valutnega trgovanja. 62,3 % anketirancev se je opredelilo, da se izobraževanja ne bi udeležili. Binomski test Izvedli smo binomski test povprečnega deleža spremenljivke Ste se pripravljeni udeležiti izobraževanja na temo valutnega trgovanja. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 78

85 Tabela 26. Binomski test. Binomial Test Category N Observed Prop. Test Prop. Exact Sig. (2-tailed) Ste se pripravljeni udeležiti izobraževanja na temo valutnega trgovanja? Group 1 da 63,38,50,002 Group 2 ne 104,62 Total 167 1,00 Tabela 26 prikazuje rezultate binomskega testa. Na osnovi rezultatov lahko najprej ugotovimo, da je delež anketirancev, ki so odgovorili, da se niso pripravljeni udeležiti izobraževanja 62 %. Na podlagi binomskega testa lahko pri stopnji zaupanja 0,01 (p je celo samo 0,001 =, kajti testirali smo enostranski test povprečja) trdimo, da je delež tistih, ki so se pripravljeni udeležiti izobraževanja na temo valutnega trgovanja, manjši od 50 %. To pomeni, da raziskovalno hipotezo»h 4 : V Sloveniji obstaja interes za izobraževanje s področja valutnega trgovanja«zavrnemo. Raziskovalno vprašanje smo razširili in preverjali, zakaj bi se anketiranci odločili za izobraževanje s področja valutnega trgovanja. Grafično smo tudi prikazali najbolje ocenjeni trditvi, ki so označene v stolpcu Mean (povprečja) v tabeli 27. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 79

86 Tabela 27. Mere opisne statistike za spremenljivko izobraževanje valutnega trgovanja. Descriptive Statistics N Mean Std. Deviation Mode bilo brezplačno 167 2,69 1,108 3 bilo izvedeno na daljavo (prek spleta) dobili brezplačno programsko opremo bilo zraven vključeno nadaljnje svetovanje vsebovalo dostop do strokovne literature zagotavljalo programe in platforme s slovenskimi prevodi bili vključeni forumi s komentarji 167 2,47 1, ,65, ,69, ,63, ,54 1, ,45 1,004 3 vključeval brezplačni priročnik za uporabo programa 167 2,68 1,018 3 Valid N (listwise) 167 Iz tabele 27 lahko razberemo, da so na možne trditve o zanimanju za izobraževanje s področja valutnega trgovanja odgovorili vsi anketiranci (167). Modus (Mode) je bil enak (3) pri vseh trditvah o izobraževanju s področja valutnega trgovanja. Najvišja srednja vrednost trditev (Mean) nastopa pri dveh trditvah, in sicer, da izobraževanje vključuje nadaljnje svetovanje in če bi bilo izobraževanje brezplačno (2,69). Nekoliko manjše so srednje vrednosti pri trditvi če bi izobraževanje vključevalo brezplačni priročnik za uporabo programa (2,68) ter če bi pri izobraževanju zraven dobili brezplačno programsko opremo (2,65). Standardni odklon (Std. Deviaton) je najvišji pri postavki če bi bilo izobraževanje brezplačno (1,108). Najslabše ocenjena postavka je bila če bi izobraževanje imelo možnost dostopa do foruma s komentarji vseh izobraževalcev (2,45). Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 80

87 Slika 30. Stolpčni grafikon za spremenljivko bilo brezplačno. Slika 30 prikazuje, kako so anketiranci rangirali trditve za spremenljivko brezplačno izobraževanje. 34,7 % vprašanih je odgovorilo, da se strinjajo s tem, da bi se izobraževanja na temo valutnega trgovanja udeležili, če bi bilo brezplačno. 28,1 % jih je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 15 % se jih ne strinja in 22,2 % se jih s to trditvijo sploh ne strinja. Slika 31. Stolpčni grafikon za spremenljivko bilo zraven vključeno nadaljnje svetovanje. Rok Pintar: Interes potencialnih uporabnikov za valutno trgovanje v Sloveniji stran 81