PRISTOP NOVE DRŽAVE EU IZKUSTVO SLOVENIJE NA PODRUČJU CARINSKIH POSTUPAKA Alojzij Zupančič Junij 2013
STANJE PRIJE PRISTUPOM (TRENUTNO( STANJE) Granica sa HR je zunanja granica EU Na granici su carinski organi, ki pokrivaju carinski nadzor in vrše carinsku kontrolu Granica sa HR je granica jedinstvenoga tržišta EU sa zajedničkom carinskom tarifom prema trečim zemljama; unutar EU važi slobodan pretok robe, usluga in kapitala 1. 7. 2013 ta granica se prestavi na granicu HR - BiH, HR - Srbija in HR - Črna gora (VANJSKA GRANICA EU!) Na granici izmedju Slovenije in HR danes su neke robne izpostave, kdje je moguče uvozno i izvozno carinjenje i izvodjenje poenostavljenih postupaka carinjenja
TRGOVINA V PRVEM RAZDOBLJU PO PRISTOPU HR U EU Nk Neke prijehodne mere i pravne osnove, koje se nanose na robu Zaključivanje postupaka Dokazilo (potvrde) o statusu robe EU Dokazila (potvrde) o preferencialnom porijeklu, kao potvrda o statusu robe EU (Stabilizacijsko- ij pridružitveni-sporazum HR EU ne važi više!) Carinski postupci sa ekonomskim učinkom prijelazne mere Carinsko skladiščenje prelazne mere Aktivno in pasivno oplemenitenje prelazne mere Prelazne mere (ukrepi) nanose se na Hrvatsko odnosno hrvatsku robu!
PRAVNE OSNOVE (PODLAGE) ZA PRIJELAZNE MERE Službeni list EU L 112/62, 24. 4. 2012 Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - PRILOGA IV Seznam iz člena 16 Akta o pristopu: druge trajne določbe - 5. CARINSKA UNIJA TAXUD A2/SPE/2013/58-EN, Širenje EU 2013 Uredba o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske službe Pravilnik EUL.
ZAKLJUČAK CARINSKIH POSTOPKOV - KOJIH? Roba, koja je na dan pristopa u razšireni Europskoj Uniji u: Privremenom smeštaju ( hrambi) Slobodni zoni Tranzitnom (prevoznom) postopku Carinskem postopku sa ekonomskim efektom Carinskom skladištenju Aktivni preradi Preradi pod carinskim nadzorom Privremenom uvozu Pasivni preradi Izvoznom postupcu Je ob uloženja deklaracije za puštanje robe u slobodan promet u razširenoj Uniji oslobodjena carina i drugih carinskih mjera, pod uslovom, da se predloži jedno izmedju potvrda o statusu robe 5
DOKAZIVANJE STATUSA ROBE EU Potvrda o statusu robe je: Dokaz o preferencialnom porijeklu, koji je bio izdat prije dana pristopa HR, u skladu sa SPS (Stabilizacijsko-pridružitveni-sporazum) izmedju EU i HR smatra se kao potvrda o statusu i ne kao potvrda o porijeklu Bilo koja potvrda o statusu robe Unije iz čl. 314c. Uredbe 2454/93 karnet ATA, koji je bilo izdat u državi članici ili u Hrvatskoj prije dana prisupa EU
POTRDA O STATUSU ROBE EU IZ ČL. 314C UREDBE 2454/93 (a) z enim od dokumentov iz členov 315 do 317b; (b) v skladu s pravili iz členov 319 do 323; (c) s spremno listino iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2719/92 ( 12 ); (d) z dokumentom iz člena 325; (e) z nalepko iz člena 462a(2); (f) z dokumentom iz člena člena 812, ki potrjuje skupnostni status blaga; ali (g) s kontrolnim izvodom T5, ki je opisan v členu 843.
POTVRDE O STATUSU ROBE EU - T2L dokument ali komercialni dokument (cleni 315-317b 317b izvedbene uredbe), TIR ali ATA karnet z oznako ''T2L'' (clen 319 izvedbene uredbe), ce je potrebno ugotavljati skupnostni status motornih vozil, registriranih v državi clanici, se šteje, da imajo taka vozila skupnostni status, kadar jih spremljajo registrske tablice in prometni dokumenti, registrski podatki na navedenih tablicah in prometni dokumenti pa nedvoumno dokazujejo njihov skupnostni status (clen 320 izvedbene uredbe), ce je treba ugotoviti skupnostni status tovornih vagonov, ki pripadajo železniški družbi države clanice, se šteje, da imajo taki vagoni skupnostni status, kadar je na njih napisana številka in oznaka lastništva (kratica), ki nedvoumno dokazujeta skupnostni status (clen 321 izvedbene uredbe), ce je treba ugotoviti skupnostni status embalaže, ki se uporablja za prevoz blaga v okviru trgovine znotraj Skupnosti in se lahko ugotovi, da pripada osebi s sedežem v državi clanici, in ki se po uporabi prazna vraca iz druge države clanice, se šteje, da ima ta embalaža skupnostni status, kadar je prijavljena kot skupnostno blago in ni dvoma o verodostojnosti take deklaracije (clen 322 izvedbene uredbe). Ce je treba ugotoviti skupnostni status blaga v spremni potniški prtljagi, ki se ne uporablja v komercialne namene, se šteje, da ima to blago skupnostni status, kadar je prijavljeno kot skupnostno blago in ni dvoma o resnicnosti i take deklaracije (clen 323 izvedbene uredbe), natisnjen elektronski trošarinski (e-td) ali komercialni dokument, ki vsebuje trošarinsko referencno šifro (ARC) iz sistema EMCS v skladu z uredbama 2008/118/EC (clen 216/6) in 684/2009, T2M dokument za proizvode morskega ribolova, ki jih je ribiško plovilo Skupnosti ujelo zunaj teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ne spada v carinsko obmocje Skupnosti (clen 325 izvedbene uredbe), poštna nalepka iz clena 462a(2) in priloge 42b izvedbene uredbe, potrdilo o skupnostnem statusu blaga v prosti coni tipa I (clen 812 in priloga 109 izvedbene uredbe), ce na prošnjo udeleženega carina potrjuje status blaga, ki je bilo vneseno v prosto cono ali prosto skladišce, dokument T5 (clen 314c(g) v povezavi z clenom 843 izvedbene uredbe).
ZAKLJUČENJE CARINSKIH POSTUPAKA SA EKONOMSKIM EFEKTOM Zatečeno stanje 1. 7. 2013 Roba se i dalje nalazi u carinskom postupku sa ekonomskom efektom Za tu robu važe propisi EU Roba se smatra kao roba bez statusa EU osim ako se ne dokaže suprotno Obaveza zaključenja postupka v skladu sa odobrenjem ca carinski postupak sa ekonomskim efektom Nova carinsko dozvoljena upotreba puštanje u slobodni promet? Odobrenja (aktivna prerada, pasivna prerada, prerada pod carinsko nadzorom) važe do izteka i najdalje jednu godinu po pristopu, pri tome treba obavezno uvažavati propise EU 9
POSTUPAK SA ROBOM Tri mogučnosti č Roba u postupku sa Ekonomskom efektom ili privremenom smeštaju Ponovni izvoz v Treče države Carinsko dozvoljena Upotreba u HR čl. 4/15 Uredbe 2913/92 Puštanje u slobodan promet po Privremenih merah Status robe Podlage Odobrenja
ZAKLJUČAK POSTUPKA Sa odpremom robe u drugu državu EU (dvije mogučnosti) T1 Puštanje u slobodan promet izvrši prejemnik Kupac pušta robu U slobodan promet iplača PDV kod carine Puštanje u slobodan Promet izvrši pošiljaoc DDV izporuka Kupec v drugoj državi EU sam obračuna PDV
POSLOVANJE SA HRVATSKOM POSLE ŠIRENJA EU 1.7.2013
POSLOVANJE Z HR POSLE ULASKA HR V EU Carina na granici Sl - HR umiče se i odpadnu sve carinske kontrole i postopki na granici Promet se popolnoma oslobodi formalnosti Umiču se sve inšpekcijske službe Prestane carinska kontrola prenosa novca Prestane zunanjetrgovinska statistika Prestane se pobirati PDV na uvoz Trošarinski nadzor ne zapošnije na granici HR in tamo se na zaključuje Ulazna i izlazna zajednička deklaracija ne ulaga se na SI - HR granici
ZABRANE I OGRANIČENJA Prestanak nadležnosti(prenehanje) mejnih izpostava sa HR (6 uredb) Prestanak rada inšpekcija na granici sa Hrvatskom Kontrole se izvode prilikom puštanja u slobodan lbd promet i na unutrašnjem tg trgu
OBAVEZE NA PORESKOM PODROČJU Umjesto uvoznog PDV se PDV obravnava kao pridobitev iz druge države članice Umjesto izvoza in oslobodjenja PDV ta se obravnava kao dobava (izporuka) u drugu državu članicu Za nezaključene carinske postupke treba je obračunati PDV sa carinskom deklaracijom za puštanje u slobodan promet Nije više obrazaca za povračaj PDV putnikom iz Hrvatske. Internet trgovina hrvatskim državljanom i prodaja po pošti izvodi se sa obračunom č PDV
TROŠARINE Trošarinska roba kreta se na osnovi trošarinskega dokumenta Postupak izvoza trošarinskih proizvoda uveden prije ulaska HR u EU, koji nije bio zaključen (potvrdom izstopa) mora se nastaviti do mjesta, kdje se trošarinska roba pušta u slobodan promet. SIL in spremni TRO dokument pratita robu Povezave med EMCS in ECS Posvetiti veliko pažnju mogučnost zloupotrebe
INTRASTAT V skladu z Uredbom (ES) št. 638/2004 mora davčna administracija Statističnemu uredu države članice jednom mesečno posredovati spisak poslovnih subjekata, zavezanih obračunavati PDV, koji su u zadevnem periodu izvršili robnu izmjenu sa državama članicami EU (ločeno za dobave in pridobitve), i ukupna vrijednost njihovih izporuka in pridobljenja robe koje su deklarirali za poreske potrebe
INTRASTAT Statistički ički prag U Intrastat dužna su poručivati svi gospodarski subjekti, koji prijelaze statistički prag. Prag poručanja je odredjen prema vrednosti pridobitev robe iz drugih držav članic 120.000, 000 za odpreme robe v države članice važi prag vključenja j 200.000 na godišnjem nivoju Podrobnije informacije ima nacionalna statistika.
OBRAZAC ZA INTRASTAT EVROPSKA SKUPNOST OBRAZEC N 1 Poročevalska enota D.š. SI 1 2 3 4 5 6 7 8 Org. enota 0 0 0 Prejem USNJE, D.O.O. SONČNA POT 3 3 Skup. št. po. 2 Obdobje 21 Vloga dokumenta 1000 LJUBLJANA 01 2007 3 I Evidenčna številka ( izpolni CURS ) 4 Tretja oseba-deklarant D.š. SI 4 3 5 8 1 3 2 6 Org. enota 0 0 0 5 INTRAŠPEDICIJA, D.O.O. MORSKA UL. 2 6000 KOPER Carinski urad Nova Gorica Intrastat Mednarodni prehod 2b, Vrtojba SI-5290 Šempeter pri Gorici Slovenija 6 Opis blaga 7 Št. po. 8 Država poš. 9 Pogoji dobave 10 Vrsta posla 11 Vrsta transporta 1 IT FCA 2 41 3 STROJENE KOŽE OVAC BREZ VOLNE, 13 Šifra blaga 14 Država porekla SUHE, CEPLJENE 41053099 GR 16 Neto masa (v kg) 17 Količina v dodatni merski enoti 2479,937 i 1320,000 18 Fakturna vrednost 19 Statistična vrednost 24881,46 25339,75 16 Neto masa (v kg) 17 Količina v dodatni merski enoti 2479 1320 18 Fakturna vrednost 19 Statistična vrednost 6362900 6697538 8 Država poš. 9 Pogoji 10 Vrsta posla 11 Vrsta transporta 6 Opis blaga 7 Št. po. dobave 3 USNJENI PASOVI DE EXW 2 5 2 1 13 Šifra blaga 14 Država porekla 42033000 TR 16 Neto masa (v kg) 17 Količina v dodatni merski enoti 578 18 Fakturna vrednost 19 Statistična vrednost 5760540 5903400 6 Opis blaga 7 Št. po. 8 Država poš. 9 Pogoji dobave 10 Vrsta posla 11 Vrsta transporta 13 Šifra blaga 14 Država porekla 16 Neto masa (v kg) 17 Količina v dodatni merski enoti 18 Fakturna vrednost 19 Statistična vrednost 20 Kraj/datum/podpis odgovorne osebe Pravna podlaga: Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 7/04) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. /04) Posredovanje podatkov je obvezno. KOPER/10.06.2004/JANEZ NOVAK Pojasnila: Polje 3: Skupno število postavk 7: Zaporedna številka postavke 8: Država, ki je blago poslala
PREVOZNIČKA DJELATNOST Hrvatska postane del skupnog trga Ni ograničenjaza prevoze hrvaških kamionov i obratno PDV na prevoz potnikov (avtobusni prevozi) ostane nacionalna odluka u skladu sa direktivom PDV
Pristop Slovenije EU 1. 5. 2004 Alojzij Zupančič
Carinsko skladiščenje 1. 5. 2004 se uporabljajo členi 84-90 in 98 Uredbe 2913/92 ter 496 do - 535 Uredbe 2454/93 postopek carinskega skladiščenja začet pred 1. 5. 2004 se mora po 1. 5. 2004 zaključiti v skladu z 89. čl. Uredbe 2913/92 (po zakonodaji Skupnosti) p ) deklaracija oziroma prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo Plačani zneski dajatev se štejejo za lastne vire Skupnosti
Obračun carinskega dolga Tip D Carinsko skladiščenje Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi vrste blaga, carinske vrednosti in količine določene v času sprejema deklaracije za postopek carinskega skladiščenja pred pristopom, izhajajo j ti elementi iz zakonodaje države pred pristopom uporabi se stopnja carine predvidena v zakonodaji Skupnosti
Carinsko skladiščenje - Pi Primer Primer 1: Uvozno blago je pred datumom pristopa dano v postopek carinskega skladiščenja v Sloveniji po pravilih, ki ustrezajo členu 112 (3) Carinskega zakonika. To blago je prijavljeno za sprostitev v prost promet 1. avgusta 2006. Po skupni carinski tarifi velja za to blago 3-odstotna konvencionalna stopnja dajatve. Predloženo ni bilo niti pred datumom pristopa pravilno izdano dokazilo o o preferencialnem e e e poreklu niti dokazilo o o skupnostnem statusu blaga. Rešitev: Uvozne dajatve je treba plačati. Znesek carinskega dolga se določi na podlagah za irač izračun (narava a uvoznega blaga, carinska vrednost in količina uvoznega blaga) v skladu s slovensko zakonodajo, ki je veljala pred datumom pristopa. Obračunajo se dajatve iz skupne carinske tarife.
Carinsko skladiščenje primer Primer 2: Uvozno blago s poreklom iz Japonske je pred datumom pristopa dano v postopek carinskega skladiščenja v Sloveniji. Blago je bilo 1. avgusta 2006 nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora. Imetnik skladišča predloži dokument T2L (ki je bil naknadno izdan v skladu s členom 314c (3) CZID ), saj je bilo blago v prostem prometu na Madžarskem pred datumom pristopa. Rešitev: Plačati ni treba nobenih uvoznih dajatev, saj je predloženo dokazilo o skupnostnem statusu (glej člene 23-25 Pogodbe ES)
Aktivno oplemenitenje 1. 5. 2004 se uporabljajo členi 84-90 in 114-129. Uredbe 2913/92 ter 496-523 in 536-550 Uredbe 2454/93 postopek aktivnega oplemenitenja začet pred 1. 5. 2004 se mora po 1. 5. 2004 zaključiti v skladu z 89. čl. Uredbe 2913/92 (po zakonodaji Skupnosti) deklaracija oziroma prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo Plačani zneski dajatev se štejejo za lastne Plačani zneski dajatev se štejejo za lastne vire Skupnosti
Aktivno oplemenitenje Obračun carinskega dolga Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi tarifne razvrstitve blaga, carinske vrednosti, porekla in količine določene v času sprejema deklaracije za postopek aktivnega oplemenitenja pred pristopom, izhajajo ti elementi iz zakonodaje države pred pristopom na dolgovane uvozne dajatve je treba plačati izravnalne obresti od pristopa do dneva zaključka postopka po pogojih zakonodaje Skupnosti
Aktivno oplemenitenje Sistem povračila carine po 1. 5. 2004 povračilo mora po pogojih zakonodaje Skupnosti izvesti nova država članica na svoje stroške če je carinski dolg za katerega se zahteva povračilo nastal pred datumom pristopa
Aktivno oplemenitenje primer Primer 1: Uvozno blago s poreklom iz Japonske je pred datumom pristopa dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) v Sloveniji. Izdelki, pridobljeni iz uvoznega blaga, so prijavljeni za sprostitev v prost promet 1. julija 2004. Deklarant predloži carinskim organom dokument T2 L (ki je bil naknadno izdan v skladu s členom 314c (3) CZID ), ker je bilo blago v prostem prometu v Franciji, preden je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja v Sloveniji. Rešitev: Plačati ni treba nobenih uvoznih dajatev, saj je predloženo Rešitev: Plačati ni treba nobenih uvoznih dajatev, saj je predloženo dokazilo o skupnostnem statusu blaga.
Aktivno oplemenitenje primer Primer 2: Blago je pred datumom pristopa dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) v Italiji. Carinski dolg za blago nastane v Sloveniji po pristopu. Na dan, ko je bilo blago dano v ta postopek, bi bilo v petnajsterici (ES 15) zanj obvezno plačilo protidampinške dajatve. Rešitev:Če velja člen 121 carinskega zakonika, so uvozne dajatve (vključno s protidampinškimi p dajatvami), ki jih je treba plačati, take kot veljajo v državi članici, v kateri je bilo blago dano v postopek. Poleg tega je treba plačati še kompenzacijske obresti na uvozne dajatve.
Aktivno oplemenitenje primer Primer 3: Uvozno blago je pred datumom pristopa dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) v Sloveniji. Carinski dolg za to blago je nastal po datumu pristopa. Na dan, ko je bilo blago dano v ta postopek, bi bilo v petnajsterici (ES 15) zanj obvezno plačilo protidampinške dajatve, v Sloveniji pa ne. Rešitev:Če velja člen 121 Carinskega zakonika, protidampinških dajatev ni treba plačati, ker uvozne dajatve petnajsterice (ES 15) (vključno s protidampinškimi dajatvami) ne veljajo za blago, ki je bilo dano v postopek p aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) v novi državi članici pred 1. majem 2004. Plačati pa je treba uvozne dajatve, ki so veljale v Sloveniji v času, ko je bilo blago dano v ta postopek, in kompenzacijske obresti po pogojih zakonodaje Skupnosti od dneva pristopa dalje.
Pasivno oplemenitenje 1. 5. 2004 se uporabljajo členi 84-90 in 145-160 Uredbe 2913/92 ter členi i 496-523 in 585-592 Uredbe 2454/93 postopek pasivnega oplemenitenja začet pred 1. 5. 2004 se mora po 1. 5. 2004 zaključiti v skladu z 89. čl. Uredbe 2913/92 (po zakonodaji Skupnosti) deklaracija oziroma prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo Drugi pododstavek 591. člena Uredbe 2454 se uporablja smiselno
Začasni uvoz 1. 5. 2004 se uporabljajo členi 84-90 in 137-144. Uredbe 2913/92 ter členi 497-501 in 553-584 Uredbe 2454/93 postopek začasnega uvoza začet pred 1. 5. 2004 se mora po 1. 5. 2004 zaključiti v skladu z 89. čl. Uredbe 2913/92 (po zakonodaji Skupnosti) deklaracija oziroma prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo Plačani zneski dajatev se štejejo za lastne vire Skupnosti
Obračun carinskega dolga Začasni č uvoz Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi tarifne razvrstitve blaga, carinske vrednosti, porekla in količine določene v času sprejema deklaracije za postopek začasnega č uvoza pred pristopom, izhajajo j ti elementi iz zakonodaje države pred pristopom na dolgovane carinske dajatve je treba plačati izravnalne obresti od pristopa do dneva zaključka postopka po pogojih zakonodaje Skupnosti
Dovoljenja za Veljavnost dovoljenj aktvno oplemenitenje predelavo pod carinskim nadzorom pasivno oplemenitenje veljajo do izteka vendar ne dlje kot eno leto po pristopu Uskladitev gospodarskih pogojev z 502. do 504. členom Uredbe 2454 takoj po pristopa Dovoljenja za poenostavitve veljajo če ne nasprotujejo predpisom EU. V enem letu jih je treba zamenjati
Zatečeno stanje 1. 5. 2004 Zaključek postopka z ekonomskim učinkom Blago se še naprej nahaja v carinskem postopku z ekonomskim učinkom Zanj veljajo predpisi Skupnosti Šteje se kot neskupnostno blago, razen, če se dokaže nasprotno Obveznost zaključka postopka v skladu z dovoljenjem Nova carinsko dovoljena raba ali uporaba - sprostitev v prost promet?
Postopek z blagom Tri možnosti Blago v postopku z ekonomskim učinkom ali začasni hrambi Ponovni izvoz v tretje države Carinsko dovoljena raba ali uporaba v SLO čl. 4/15 Uredbe 2913/92 Sprostitev v prost promet po prehodnih ukrepih Status blaga Podlage Dovoljenje
Sprostitev v prost promet Nastanek carinskega dolga (201/1a Uredbe 2913/92) Kateri predpisi i se uporabijo za podlage? po zakonodaji države pred vstopom, slide 20, 22, 27 Uredbe 2913/92, členi 112, 114, 121 in 135 Dovoljenje (rok, normativ, pristojni organi)? Status blaga (blago Skupnosti ali neskupnostno blago)? Ali obstaja potrdilo o poreklu ali statusu blaga Skupnosti? Kaj jpravijo predpisi p o DDV in drugih dajatvah
Zaključek postopka z odpremo v drugo državo EU (dve možnosti) T1 SPP prejemnik Kupec plača uvozne dajatve in DDV SPP pošiljatelj DDV DOBAVA Kupec v drugi državi EU si obračuna DDV
Dokaz o razdolžitvi i postopka Razdolžitev postopka z ekonomskim učinkom se dokazuje z: carinsko i k deklaracijo za sprostitev pridobljenih proizvodov ali nespremenjenega uvoznega blaga v prost promet carinsko i k deklaracijo za tranzit carinsko deklaracijo s katero je bil začet nov carinski postopek z ekonomskim učinkom
Ekonomski učinki in DDV Začeti pred 30. 4. 2004 in nezaključeni do 1. 5. 2004 Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila dajatev Carinsko skladiščenje Postopek uvoza zaradi izvoza po Postopek uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga
Ekonomski učinki in DDV Dokler ni zaključen postopek se to blago obravnava v skladu s predpisi, ki so veljali v času, ko je bil začet postopek za to blago tretji odst 39. člena ZDDV CZ Ur. list 1/95; oprostitev ob uvozu 32/1c v povezavi z 32/2 (odložni postopki, čl. 3/9a CZ) kraj j obdavčitve pri uvozu 16/2 kjer se za blago začne druga carinsko dovoljena raba čas obdavčitve ob uvozu 20/2 ko se za blago začne druga carinsko dovoljena raba
Šifrant - carinski postopki 01: Prosti p r o m et blaga (sam o carins ki), ki je hkrati ponovn o odpr e mljen o v o k v iru me n jave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določ be D irektive Sveta 77/388/EGS in deli tega območ ja, v katerih te določ be ne veljajo, ali v okviru menjave med deli tega območja, v katerih te določ be ne veljajo. Prosti promet blaga, ki je hkrati ponovno odpremljeno v okviru menjave med Skupnostjo in Kneževino Andoro in med Skupnostjo in Republiko San Marino 02: Prosti promet (samo carinski) z namenom uporabe postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine). 05: Prosti promet s hkratnim vstopom v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki ni tisti, omenjen pod šiframa 02 in 51. 07: Prosti promet s hkratnim vstopom v okviru postopka skladiščenja (vključno z vnosom v druge prostore pod fiskalnim nadzorom). 08: Blago, sproš č eno v prosti promet v ok v iru postopka ak tivnega oplemenitenja (s istem povračila carine) v drugi državi č lanici (v okviru enotnega dovoljenja). 10: Izvoz 21: Začasni izvoz v okviru postopka carinskega pasivnega oplemenitenja. 22: Začasni izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, ki ni tisti, omenjen pod šifro 21. 23: Začasni izvoz blag a, ki se bo vrnilo v nesp remenjenem stanju. 24: Blago, ki je bilo prej dano v postopek carinskega pasivnega oplemenitenja v drugi državi č lanici (v okviru enotnega dovoljenja). 25: Začasni izvoz na oplemenitenje tekstila 31: Ponovni izvoz. 40: Domača poraba s hkratnim vstopom za prosti promet za blago, brez davčne oproščene dobave. 41: Domača poraba s hkratnim vstopom za prosti promet v okviru postopka AO (sistem povračila carine). 42: Domača poraba s hkratnim vstopom za prosti promet za blago, ki je oproščeno DD V v okviru davč ne dobave v drugo državo č lanico. 43: Domača poraba s hkratnim vstopom v prosti promet v okviru izvajanja posebnih ukrepov v zvezi s pla č ilom znesk a v preh o d nem obdo bju po pris topu novih držav č lanic.
Tranzit in DDV Postopek tranzita začet pred 30. 4. 2004 in nezaključen do 1. 5. 2004 Dokler ni zaključen postopek se to blago obravnava v skladu s predpisi, ki so veljali v času, ko je bil začet postopek za to blago tretji odst 39. člena ZDDV CZ Ur. U. list 1/95; (odo (odložni postopki, posop čl.. 3/9a) oprostitev ob uvozu 32/1a v povezavi z 32/2 kraj obdavčitve pri uvozu 16/2 - kjer se za blago začne druga carinsko dovoljena raba čas obdavčitve ob uvozu 20/2 ko se za blago čas obdavčitve ob uvozu 20/2 - ko se za blago začne druga carinsko dovoljena raba
Tranzit Zaključek tranzitnega postopka s predložitvijo blaga pri namembnem carinskem organu Nova carinsko dovoljena raba na podlagi predpisov Skupnosti Zaključek tranzita 30.4.2004