OTORINOLARINGOLOGIJA Katera anatmska pdrčja spadaj v trinlaringlgij? - Uh - Ns in nsne vtline - Ustna vtlina in žrel - Grl - Vrat (zunanji) - (sapnik, pžiralnik) na ORL se deln ukvarjaj s tem, predvsem zaradi tujkv OTORINOLARINGOLOŠKI PREGLED: Najprej pgleda zdravnik ušesa, nat pa ns, usta in grl. Pri pregledu ušes najprej zdravnik pregleda uhelj in vhd v sluhvd. Nat uhelj ptegne pri starejših d 3 let navzad in navzgr, pri mlajših d 3 let pa navzad in navzdl, da se zravna sluhvd ter pregleda še sluhvd. Pri pregledu ust pregleda ustnice, dlesni, jezik in pd njem, pgleda mehk neb in ustni del žrela. Pri pregledu grla gleda grl z larigealskim gledalcem, čemur rečem indirektna larigskpija. Pri direktni laringskpiji pa grl zdravnik pgleda z endskpm. Na kncu pregleda pretipa še vratne bezgavke. Prijem trka pri trinlaringlškem pregledu/psegu: Medicinska sestra trka prime v narčje, z en rk ga prime čez rke z drug pa mu prime glav in j pritisne na svja prsa. Otrkve nge prime tak, da njegve nge stisne med svje ter svje nge prekriža, tak trk ng nemre premakniti. UHO: Funkciji ušesa: - Sluh - Ravntežje Anatmija ušesa: - Zunanje uh: uhelj, (zunanji) sluhvd - Srednje uh: bbnič, slušne kščice (kladivce, nakvalce, stremence), evstahijeva cev - Ntranje uh: plžek, plkržni kanali Srednje uh je pvezan evstahijev cevj z nsnim delm žrelnice. P evstahijevi cevi prihaja zrak v srednje uh in izravnava tlak v njem z zunanjim zračnim tlakm. Prirjene nepravilnsti: 1
- Ušesni priveski (appendices auriculares): hrustančne pdkžne tvrbe na brazu tik pred uhljem, s nepravilne krgle blike, lahk jih je več ali pa sam ena. - Predušesne fistule (fistula auris cngenita): srazmern pgsta nepravilnst, ki j vidim kt zel majhn dprtin (ušesn fistul). - Napake uhljev: Nenrmaln velik uhelj (macrtia) Nenrmaln majhen uhelj (micrtia) - Štrleča ušesa (tapstasis): najpgstejša nepravilnst uhlja - Spuščen uhelj (ptsis auriculares): psledica pškdbe pri prdu, uhelj je v celti pmaknjen navzdl ali pa je pvešena le zgrnja plvica Pškdbe: - Tpe pškdbe (hematm uhlja (thaematma)) - Ostre pškdbe (ureznine) - Pškdbe z strimi predmeti - Raztrganine - Zmečkanine - Delna ali pplna amputacija uhlja - Pčen bbnič - Hematm v srednjem ušesu (za bbničem) - Opekline uhlja - Omrzline uhlja -!! iztekanje likvrja psebna pzrnst!! Kak pazim pškdb braznega živca? Pškdb braznega živca pazim tak, da se pacientu pvesi plvica braza (ustni kt je pvešen, pacient ne mre zapreti česa, k zdrav k zapre z česm na prizadeti strani gleda z belčnic, brv je spuščena in čela pacient na blni strani ne mre nagubati). Ali še pčen bbnič šiva? Ne pčen bbnič se ne šiva, zaradi tega ker je pretanek ampak se ga lepi. Tujki v sluhvdu: Kd dstranjuje tujke iz sluhvda in s čim? Tujke iz sluhvda dstranjuje sam zdravnik, trinlaringlg. Tujke dstranjujej z psebnimi pripmčki. Medicinske sestre in stali pa sluhvd sam spiraj z vd. 2
Kak zdravim vnetja sluhvda? Vnetje sluhvda zdravim z zkimi trakvi gazice, katere namažem z antibitičnim mazilm (krtiksterid) (namažeš le približn 1 cm trakca) in ga vstavim v sluhvd. T menjam na dva dni in tlik časa, da se vnetje pzdravi. Vnetje srednjega ušesa: Nrmalen bbnič je siv-bel in skzi se vidi slušna kščica. Akutn vnetje srednjega ušesa: - Subjektivni znaki: Naglušnst Blečine v ušesu Občutek pritiska šumenje - Objektivni znaki: Bbnič je prdel d rdeč, zadebeljen lahk tudi predrt z izcejanjem gnja Ugtvljena je prevdna naglušnst Pvišana telesna temperatura Otrci s splšn prizadeti - Zdravljenje: Analgetik Kapljice za ns Antibitik Včasih incizija bbniča (paracenteza) Zakaj dajem kapljice za ns? Kapljice za ns dajem za dprtje evstahijeve cevi, saj psledičn gnj iz srednjega ušesa lažje izteka v grl. Zakaj mram pacienta z vnetjem srednjega ušesa zdraviti? Pacienta z vnetjem srednjega ušesa mram zdraviti zaradi večje mžnsti pjava abscesv v mžganih,kvare braznega živca ter gnjnega meningitisa. Izlivni (sekretrni) titis: - Znaki: Bbnič je mten 3
Psevanje tekčine ali sluzi skzi bbnič Blečin ni Pvišane telesne temperature ni - Zdravljenje: Zagtviti mram neviran dihanje skzi ns, da lahk gnj izteka tudi p evstahijevi cevi iz grl Antibitiki (kaplijce) Če pride d predrtja bbniča tudi perativni pseg Tumrji: - Benigni: Fibrmi Lipmi Limfangimi Mimi Hndrmi Ostemi Dermidne ciste Vnetje ljnic - Maligni: Karcinmi Sarkmi Melanmi Naglušnst in gluhst: Gluhst in naglušnst je lahk: - Prirjena -»Pridbljena«p pškdbah -»Pridbljena«p hudih vnetjih -»Pridbljena«zaradi tumrjev 4
Pznam pa tudi: - Starstn naglušnst - Nenadn, spntan naglušnst in gluhst - Naglušnst in gluhst zaradi tsklerze (nenadn zakščenevanje) - Menièrva blezen (blezen ntranjega ušesa z vrtglavic) Plžev vsadek pride v pštev pri gluhih ali pa pri zel težkih kvarah sluha, kjer s pacienti že skraj gluhi. Smisel plžkvega vsadka je mehaničn (električn) draženje slušnega živca. Plžkv vsadek trej dbij tisti gluhi, ki imaj še hranjen slušni živec. Preveza ušesa: Ptrebujem: - zlženček - Zlženček (prerezan v bliki lunice) - Tampnček - Zvaljana vatka (kt svaljek) - Gaza Uh čistim z vatk, nat čist vatk zlžim v ušesne gube, čez plžim tampn nat zlženček z izrezm v bliki lunice, čez ta zlženček dam še en zlženček in čez vse t še debelejš gaz. Vse t pritrdim s pvjem tak da začnem pvijati najprej kli čela (da fiksiram gaz) 2x, nat grem pd vrat in čez glav (zdrav uh mra stati nepvit), na kncu pvj prilepim z mikrprjem, da se preveza ne zrahlja in ne pade dl. Bln uh mra biti na tak način pvit manj časa približn 2-3 dni. PREISKAVE UŠES Kdaj prvič preverjam slug v Slveniji? Sluh v Slveniji prvič preverjam pred dhdm iz prdnišnice, t je v rku 3 dni. Spiranje ušes: - Uradn naj diplmirana medicinska sestra ne sme spirati ušes - Ušesa se spira z brizg naplnjen z vd gret na telesn temperatur - Vde se ne brizga naravnst v bbnič, ampak brizgaš tak da vd navzad in navzdl. - Medicinska sestra drži pacientv glav in ledvičk prislnjen pd uhelj, da vda teče vanj 5
Kak lahk v ne ORL ambulanti zdravnik in diplmirana medicinska sestra preverita sluh? Medicinska sestra pacientu en uh zamaši s kščkm mkre vate, z rk mu zakrije či (da pacient ne vidi zdravnika), zdravnik pa mu začne šepetati dlge številke (katere vsebujej čim več šumnikv) iz razdalje 6 metrv. Če pacient sliši številk pnvi za zdravnikm je test pzitiven, če pa pacient ne sliši številke iz razdalje 6 metrv se zdravnik za 1 meter premakne bližje (razdalja 5 metrv) in pnvn šepeta številke. Če pacient pnvn ne sliši, se za 1 meter premika bližje k pacientu dkler pacient tega res ne zasliši številke. Avdigram (ADG): preiskava sluha, ki je zapisana na flmularju. Preiskava se izvede v psebni kmri (katera je zvčn izlirana), v njej pacient sedi in ima nameščene slušalke. Medicinska sestra mu predvaja zvke različnih frekvenc in vsakič k pacient zasliši zvk stisne na gumb. Aparat t zazna in znači tčk, pri kater frekvenc je pacient slišal. Tipangram: preiskava za prevdnst bbniča in za preverjanje tekčine za bbničem. Glasbene vilice: prevdnst zvka skzi kst in skzi zrak Preiskave ravntežja: medicinska sestra prsi pacienta, da se pstavi z rkami b telesu in da zapre či (zaradi rientacije), nat pa ga vdi naprej in nazaj ter pazuje njegv gibanje v prstru. Vestibulgram: za preiskave ravntežja (kvalitativne preiskave) CT, RTG NOS IN OBNOSNE VOTLINE: Funkcije nsu: - Dihanje (respiratrna funkcija) - Gvr (fnatrna funkcija) - Vh (lfaktrna funkcija Obnsne vtline: - Zagzdnična (sfenidalna) - Čelna (frntalna) - Čeljustna (maksilarna) - Sitkina (etimidalna) Prirjene nepravilnsti nsu: - Ns v bliki rilca (prbscis) - Dvjni ns (nasus duplex) - Nsna fistula - Defrmacije nsnega pretina 6
- Zapra sapišč/hana - Leptne nepravilnsti: Neprimern velik ns (macrrhinia) Neprimern majhen ns (micrrhinia) Neprimern širk ns (pachyrhinia) Neprimern zek ns (stenrhinia) Sedlast ns (rhinlrdsis) Orlvski ns (rhinkyphsis) Vstran pmaknjen ns (rhinsclisis) Pškdbe nsu: - Odrgnine - Raztrganine - Vbdnine - Usekanine - Ugriznine - Hematmi - Zlm nsnih ksti - Zlm lbanjskega dna Tujki v nsu: Kd dstranjuje tujke iz nsu? Tujke bvezn dstranjuje trinlaringlg, nikli jih ne dstranjuje medicinska sestra. Zdravnik trinlaringlg dstrani tujek iz nsu s psebnim instrumentm Krvavitev iz nsu (epistaxis): Vzrki krvavitve iz nsu s: - Hipertenzija - Sklertičn spremenjene žile - Blezni srca - Blezni jeter - Blezni ledvic - Sladkrna blezen 7
- Infekcijske blezni - Udarec na ns - Preveč vtikanja prsta v ns - Krvne blezni (trmbcitpenija, hemfilija, levkemija) - Krvavitve iz nsu pri narkmanih Krvavitev iz nsu delim še na: - Sprednje (kr teče iz nsu ven) - Zadnje (kri teče v grl) Kak svetvati pacientu b krvavitvi iz nsu? Pacientu svetujem, da 10-15 minut tišči ns, glav ima nagnjen naprej. Če kri še teče, dam pacientu na vrat leden bkladek (saj led skrči krvaveče žile), pacient še enkrat za 10-15 minut tišči ns. Če se krvavitev p 30 minutah ne ustavi se naredi tampnada nsu: s plščic, kater k je vstavljena v ns pškrpiš z vd, ta plščica se napihne in zaustavi krvavitev ali s trakm, katerega vstavlja sam zdravnik trinlaringlg. V primeru, da pa se krvavitev še vedn ne ustavi, kljub tampnadi, pa zdravnik trinlaringlg pčene žile»zažge«(elektrkagulacija) in tak ustavi krvavitev. Pred vstavitvij tampnade, mra pacient dbr izpihati be nsnici (zaradi kaguluma, kateri nastane med krvavitvij). Vnetja nsnih sluznic: - Rinitis - Plipi - Sinusitis Kak izgleda vnetje sitkinih celic? Veke enega česa s prdele in tekle,česa pacient ne mre zapreti in iz nsu teče gnj. Največkrat se pjavlja pri trcih. Tumrji nsu in bnsnih vtlin: - Benigni tumrji: grčast,gmljast ns (rhinphyma) papilmi 8
fibrmi stemi adenm hemangim hndrm bradavice - Maligni tumrji: Karcinm Melanm Sarkm PREISKAVE NOSA: - Osnvni pregled nsu (pregled pdben pregledu za ušesa) - Rtg - CT USTNA VOTLINA: Prirjene nepravilnsti: - Zaraščen jezik (zaradi premčne vezi) - (dvjna) zajčja ustnica - Nepraviln zraščeni zbje - Odprti grizi (razmaknjeni in štrleči zbje) - Pdjezične ciste - Napake jezika (dlakav jezik, gegrafski jezik (nagrbančen)) Kaj je glavna težava pri trku z zajčj ustnic? Glavni prblem je hranjenje. Vnetja ust: - Afte - Sr (zdravljenje s preparati in t izgine v 48 urah, rad se pjavlja) - Nitaste blge/izrastki (AIDS!!) - Obsevalne pškdbe sluznice 9
Stpnje radimukitisa v ustih: I. Prdela, tekla sluznica II. III. IV. Kt I. in že pečenje v ustih in psamezne razjede Kt II. in hude blečine v ustih, razjede bsegaj 50% ustne sluznice Kt III. in zel hude blečine v ustih, razjede bsegaj praktičn celtn ustn vtlin Ukrepi pri radimukzitisu: - Intenzivna usta nega (pacient in medicinska sestra) - Pgst izpiranje ust - Dbra hidracija - Prilagditev hrane in pijače - P ptrebi lkalni anestetik pred hranjenjem - P ptrebi umetna slina - Odsvetvanje kajenja in pitja alkhla Ustna higiena: - Zbna ščetka in zbna pasta s flurm, zbna nitka, vdna prha - Izpiranje ust p brkih, izpiranje z razkužili (npr. 0,1% klrheksidinijev diglukmat) - Gbice za ustn neg - Aspiracije - Čiščenje in razkuževanje zbne prteze Karies Hrana zbne blge bakterije kisline Vnetja mehkih tkiv O zbeh: - Preventiva kariesa Pravilna prehrana Način čiščenja zb in bzbnih tkiv»pečatenje«zb - Zapleti kvar zb: Prva pmč pri krvavitvi p izdrtju zba 10
Pškdbe ust: - Pregriznjen jezik (če je rana majhna ni ptrebn šivati, če pa je večja pa je ptrebn šivanje!) - Absces in nekrza pri piercingu v jeziku - Raztrganine - Odtrganine mehkega neba Tumrji: - Benigni: Hemangimi Karcinmi Mimi Hndrm (hrustanec) Ostem (ksti) Lipm Nevrkarcinm (dedn) - Maligni: Na mestu levkplakije (bela lisa) lahk nastane rak!! Pmembna je ustna nega pred, med in p zdravljenju!! PREISKAVE USTNE VOTLINE: Ustn vtlin pregledam za pškdbe, vnetja, razne spremembe ustne vtline/sluznice (vse t naredi medicinska sestra). Z tplim gledalcem ali z ptik pa zdravnik pgleda še mehk in trd neb. ŽRELO: Žrel sega d izza mehkega neba d pklpca. Žrel delim na tri dele: - Nsni del žrela - Ustni del žrela - Grlni del žrela Pškdbe žrela: - Tpe pškdbe (sammri bešanje) psledica hematmv (zaradi tega se dušij) - Udarci 11
- Vbdne rane - Opekline z - Vreznine - Strelne rane - Opekline z lugi in kislinami Tujki v žrelu: - Tujki za mehkim nebm - Ribje kščice (zel pgste) Akutna in krnična vnetja žrela: - Angina (akutna) - Faringitis (vnetje žrela) Zapleti pri akutnih vnetjih žrela: - Peritnialni absces - Retrfaringalni absces - Parafaringalni absces Prblem nebnic (mandeljev) in žrelnice: Zakaj dstranim žrelnic? Indikacije za adenidektmij (dstranitev žrelnice): - Oviran dihanje skzi ns - Vnetja ušes - Izcedek iz nsu - Zaprt nsljanje - Smrčanje Ali je mžnst, da žrelnica pnvn zraste? Da, je mžnst da žrelnica pnvn zraste. Zakaj dstranim mandeljne? Indikacije za tnzilektmij (dstranitev mandeljev): - Pnavljajče se gnjna vnetja nebnic - Krnični tnzilitis - Pnavljajči se peritnzilarni gnjki - Ktiščna kužba 12
- Mčn pvečanje nebnic - Izrazit enstransk pvečanje nebnic Ktiščna kužba je degenerativna ali vnetna sprememba tkiva, ki s nasledek krničnega vnetnega prcesa v rganizmu. Ktišče mikrbi, tksini avtimunskidziv degenerativne, vnetne spremembe dvzetnega tkiva Pgsta vprašanja blnikv v zvezi s tnzilektmij: - Ali b zmanjšana brambna mč rganizma - Ali b več vnetji žrela - Ali b nastal brnhitis - Ali ni trk premlad za peracij - Ali sem prestar za peracij - Ali smem biti periran pzimi - Alki se lahk spremenita glas in gvr Tumrji žrela: - Benigni: Fibrmi Papilmi Lipmi Hemangimi Limfangimi - Maligni: Karcinmi Limfmi Sarkmi P legi karcinma pa lčim: - Karcinme epifarinksa - Karcinme mezfarinksa 13
- Karcinme hipfarinksa ŽLEZE SLINAVKE: Žleze slinavke: - Pdčeljustna - Obušesna - Objezična Zakaj imam/»uprabljam«slin? Funkcije sline: - Zaščita (mehansk čiščenje, izpiranje, imunlška bramba) - Prehrambena (vlaženje, mehčanje hrane, začetna faza prebave (amilaza), pmč pri kušanju) - Olajša gvr Akutni gnjni sialadenitis (gnjn vnetje žlez slinavk): - Znaki in simptmi: Prdela, napeta, tpla in bleča teklina Ob pritisku na tekl žil priteče iz izvdila v usta gnj Pvišana telesna temperatura - Zdravljenje: Antibitiki Nega ust Incizija Zdravljenje snvne blezni Tumrji žlez slinavk: - Benigni: Hemangim Limfangim Nevrfibrm 14
Lipm Plemrfni adenm (Tumr mixtus) Adenlimfm (Warthinv tumr) - Maligni: Limfm Sarkm Metastaze v partidn žlez Mukepidermidni karcinm (nizk in visk maligni) Raditerapija kvarja tudi žleze slinavke, psledica je manjše izlčanje sline, suhst ust in spremembe kušanja. Sprememba kusa nastane že p cca. 2 tednih bsevanja. GRLO (LARYNX): Grl sega d pklpca d sapnika. Grl delim na tri dele: - Predel grla nad glasilkami - Glasilki - Predel grla med glasilkami in sapnikm Anatmija grla: Grl je sestavljen iz: - Pdjezičnice - Pklpca - Hitiridne membrane - Ščitastega hrustanca - Piramidastih hrustancev - Prstanatega hrustanca - Kriktiridne membrane Fizilgija grla: Grl ima 3 dejavnsti: - Dihaln - Gvrn - Zaščitn 15
Hripavst pvzrčaj: - Prirjene spremembe grla - Vnetja - Benigne spremembe na glasilkah - Pškdbe - Karcinm - Hripavst živčnega tkiva - Funkcinalna hripavst (nepravilna raba glasu ali psihnevrtske mtnje) Prirjene spremembe grla: - Nepravilna blika pklpca - Zraščene glasilke - Ciste Pškdbe grla: - Hematm, ki stiska grl (glasilke) težen je dihanje zaradi udarca v vrat (tudi sammri) - Pškdbe pri intubaciji (tubus pškduje ali pa dtrga glasilk) - Pškdba živca (pri peracijah ščitnice) - Vbdi, ureznine Vnetja grla: - Navadn vnetje (glasilke s rdeče-vijlične) - Akutn vnetje (bakterijsk vnetje purulentn vnetje (zdravim z antibitiki)) Akutn vnetje grlnega pklpca (epiglttitis acuta): - Znaki: Zel pvišana telesna temperatura Občutek tujka v grlu Hude blečine v grlu, predvsem pri pžiranju Stridr pri vdihu (piskanje pri vdihu) - Zdravljenje: 16
Krtiksterid parenteraln takj (zmanjša edem) Antibitik Naptitev na ORL ddelek blnišnice Ob neuspehu medikametzne terapije intubacija - Blezen se pjavlja pri vseh starstih! Subgltisni laringitis (vnetje spdnjega dela grla): - Znaki: Stridr pri vdihavanju Hripavst Lajajč kašelj Dušenje, dihanje s pmžn dihaln muskulatur Pvišana telesna temperatura - Zdravljenje: Krtiksterid parenteraln (antibitik) Naptitev na ORL ddelek Inhalacije Prva pmč intubacija - Blezen je pgsta pri predšlskih trcih - Je prehladnega značaja, pgst pa se pkaže težk dihanje pnči. Krnična vnetja dihal najpgsteje pvzrčij: - Tbak - Preveč vrč, hladen, vlažen, suh zrak - Dražeči plini - Prah (kvine, azbest, steklena vlna, les) - Napačna raba glasilk - Blezni drugih rganv (ns, bnsne vtline, žrel, ) - Vplivaj še: Alkhl 17
Hrmni Dednst Tumrji: - Benigni: Plip Cista Papilm Oteklina (Reinkejev edem) prženevanje - Maligni: Karcinm nad glasilkami supragltisni karcinm Kacinm glasilk gltisni karcinm Karcinmi pd glasilkami subgltisni karcinm Rehabilitacija p dstranitvi celega grla (laringektmiji): - Gvrna - Fizična - Psihična - Pklicna - Scialna Kak lahk gvrij pacienti brez grla? Pznam 3 vrste gvre, brez grla: - Ezfagalni gvr (gvr iz pžiralnika) - Gvrna prteza - Gvrni aparat Karcinm je epitelijski rak!!! VRAT: Otekline na vratu merim z merami! Prirjene nepravilnsti: - Fistule 18
- Ciste - Medialne ciste Vnetja na vratu: - Akutna in krnična vnetja bezgavk - Blezen mačje praske - Tuberkulza (tuberkulzn vnetje bezgavk) - Sarkidza Tumrji: - Benigni: Lipm Psebni lipm (rad se pnavlja, je mešanica lipma in veziva) Ščitnica Žilne tvrbe - Maligni: Maligni limfm Hdgkinv limfm (Hdgkinva blezen, mrbus Hdgkin) Ne-Hdgkinv maligni limfm Sarkmi Maligni tumrji skraj vedn metastaziraj v kliška tkiva. PREISKAVE VRATU: Preiskave vratu vsebujej: - Tipanje vratu - Punkcije (celične preiskave) - Eksicizijska bipsija (pplna dstranitev tkiva) - Bipsija (dstranitev sam delčka»blnega«tkiva) DIHALNA STISKA: Vzrki: - Prirjene anmalije dihalnih pti - Pškdbe žrela, grla in sapnika 19
- Tujki v zgrnjih dihalnih pteh - Akutna vnetja v žrelu in grlu - Otekline sluznice v grlu zaradi alergije ali pikv insektv - Paralize grlnih živcev - Maligni tumrji Dihalna stika nastane: - V trenutku - Nagl - Pčasi Prirjene anmalije dihalnih pti: - Mehek epigltis (pklpec) - Zraščene glasilke Pškdbe dihalnih pti: - Zadušitve (ubešanje sammri) - Opekline - Strelne rane - Stenza Tujki v dihalnih pteh: - Direktne zapre dihalnih pti s tujki Tubus je lahk v sapniku 1 mesec! - Če tujka ne dstranim s Hamlingvim prijemm ali drugače se seba zaduši Alergije: - Piki insektv edemi - Alergije na zdravila Tumrji: - Zaradi velikih tumrjev, kateri stiskaj žrel, grl ali sapnik, lahk tudi pride d dihalne stiske Pmč pri viranem dihanju žrela, grla in sapnika! - Intubacija - Kniktmija grl - Trehetmija sapnik 20
TRAHEOTOMIJA vrez skzi prednjsapnika KONIKOTOMIJA prečni rez med ščitastim in prstanastim hrustancem v svetlin KANILA: Kanila s narejena iz različnih materialv: - Kvina (ta se ne uprabljaj več) - Plastična - Siliknska - Medicinska plastika Uprabljam pa naslednja kanila: - Kanile s tesnilk ali brez - Kanile z dvema delma (sestavljen je iz ntranjega dela, zunanjega dela, knca za pričvrstitev) - Gvrna kanila - *Rišev kanil z Jeksnv krivulj (kater pacientu ustavij v trahej takj p peracij, t kanil ima kaf)* Kanila s različnih veliksti in debelin. Kaj ptrebujem za menjav kanile? Za menjav kanile ptrebujem: - Kanil (2 kanili, en enake veliksti (kt tist ki je vstavljen) in en manjše številke) - Prerezane zlžence - Neprerezane zlžence 21
- Fizilšk raztpin - Pvj Kak zamenjam kanil? Če imam vstavljen kanil s kafm, mram najprej kaf spustiti. Kanil dstranim, brišem klic trahestme (d trahestme navzven). Vstavim nv kanil v trahestm pd nadzrm česa. Kanil pdlžim s prerezanimi zlženci in j narahl pritrdim s pvjem (tak da p pvj lahk dam 2 prsta). Kž kli trahestme pred vstavitvij nve kanile namažem s hidratantn krem (krema na vdni snvi), da preprečim vnetje. Odstranjen kanil s ščetk pd tekč vd z detergenti, nat pa gre kanil v sterilizacij. Zapleti pri trahetmiji: - Krvavitev nad kafm, zat mram paziti pri previjanju (menjavi), kaf spustim šele takrat, k imam v sapniku vstavljen aspiratr - Prvič menja trahestm rlg 3 dni p peraciji - Dekubitus - Zamašena kanila - Neustavljena kanila - Granulacije (žgati jih je ptrebn) naredij se pri sebah, ki imaj kanil en let in dalj 22