S(K)J III
|
|
- Katarina Bezjak
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Slvenska skladnja Uvd v tvrben slvnic (strani 1-7) Pnvim nekaj snvnih pjmv: - sinhrn in diahrn preučevanje jezika diahrn preučevanje preučuje jezikvne spremembe v času razvj jezika itd. sinhrn preučuje jezik v nekem trenutku Pri SJ 2 se bm ukvarjali s sinhrnim jezikslvjem. - cmpetence vs. perfrmance = znanje jezika/jezikvna zmžnst naprti rabi jezika lčnica, ki j je vzpstavil Nam Chmsky nas zanima znanje jezika zirma jezikvna zmžnst Jezikslvje je kgnitivna znanst. Preučuje delvanje člveških mžgan. Raba jezika se spreminja, dvisna d kliščin rabe znanje jezika pa je načelma staln in nespremenljiv. - jezikvni znak značujče in značen stavek pmen skladnja semantika/pmenslvje Razmerje med pmenm in blik stavka ni arbitrarn. Ne gre več za klasičen jezikvni znak. Stavek ni simbl. Pmen stavka izračunam iz stavka samega iz pmena manjših delv, ki s (klasični) jezikvni znaki in stavčne zgradbe, ki dlča v kakšnem medsebjnem razmerju s ti manjši deli. Stavek znam narediti, ker pznam skladenjska pravila. Ne gre več za znak tudi besede nis nujn znaki Besede imaj lahk ntranj skladnj Sam mrfemi s pravi jezikvni znaki z dgvrjenim (arbitrarnim) razmerjem med pmenm in blik. - Stavek in pved: Stavek je najmanjša enta, ki predstavlja nek misel z. prpzicij, ki ji lahk izračunam resničnstn vrednst (stavek je najmanjša jezikvna enta, za kater lahk ugtvim, ali je resnična ali neresnična). Pved je najmanjša zaključena misel in je lahk sestavljena iz več stavkv. Na intuitivni ravni lahk rečem, da je pved v zapisanem jeziku vse med velik začetnic in knčnim lčilm. Ker se v bičajnem jeziku za pmen vsega, kar je med velik začetnic in knčnim lčilm uprablja beseda stavek, tudi mi ne bm psebej striktni glede tega lčevanja. Kaj preučuje skladnja? - Na kratk pvedan, skladnja preučuje stavke, trej njihv ntranj zgradb in lastnsti. Za razumevanje zgradbe stavka s pmembna razmerja med besedami zntraj stavka z. med psameznimi deli stavka, ki združujej p več besed, in med stavki in besedami zntraj pvedi. Slvenska slvnica (Tprišič 2000) katalgizira stavke, ki se nahajaj v slvenskih knjigah. Mi pa bm skušali tudi kaj analizirati in pjasniti. Ne bm se psluževali strukturalnih metd, temveč bm uprabljali metde tvrbenega jezikslvja. Katalgizacija je rahl nepvedna Enstavčne pvedi 1
2 1) Andrej je ujel lep pstrv. 2) Bi kd še rad juhe? 3) Pmladansk jutr. 4) Kaj pa vi tukaj? Pastavčne (Matejka!, Svinja svinjska!, Štrbunk!, Da.) Večstavčne (priredne, pdredne, s plstavkm in sredne) Za slvnic je pved čitn prav vse kar se nahaja med dvema knčnima lčilma. Vse kar se začne z velik začetnic in knča s {.?! ; } Ne vpraša se kaj vse je mžn in zakaj? Ne skuša razlžiti ničesar. Mi želim k stvari pristpiti drugače. Celtna terija mra biti ne le pisna, ampak tudi razlagalna. Ni dvlj če zglj piše vse različne stavke in pvedi, ki jih najdem. Niti ni dvlj, da vse mžne stavke analizira ali izpelje. Terija mra razlžiti, kak pride d znanja jezika (usvajanje jezika), kak je znanje jezika shranjen (psihlški mdel spmina) in kaj znanje jezika splh je. Iz skladnje bi radi naredili znanst. - kaj je znanst in kakšne metde uprablja? Najprej ptrebujem predmet raziskvanja zirma vprašanja, na katera želim dgvriti. Ali je dvlj, če rečem, da nas zanima, kak s sestavljeni stavki. Jezik je živa tvrba, ki se venmer spreminja. Ali je dvlj nespremenljiv, da bi ga lahk preučevali? Bilgija preučuje živa bitja, ki se ravn tak spreminjaj, vendar pa: Ne spreminjaj se sama živa bitja, ki jih bilgija preučuje, spreminjaj se vrste. Spreminjanje pa pteka pčasi iz rda v rd p majhnih sledljivih spremembah. Ali lahk jezik primerjam s člvekm? Člvek se ni velik spremenil že zadnjih 200 tisč let. Za jezik pa vem, da se je spremenil že tekm našega življenja, kaj šele v zadnjih 500 letih. Že Trubarja ni lahk razumeti, Brižinski spmeniki pa s pvsem nerazumljivi. Trubarjeva slvenščina ni drugačna sam na besedni ravni, erbščina = dediščina, špraha = jezik, flk = ljudje ampak tudi na skladenjski ravni (Marušič in Žaucer 2016). V 16. stletju za izražanje mžnsti nis uprabljali sdbnega Ali mi lahk pmagaš? ampak Ali mi (lahk) mreš pmagati? Je li se mre jesti, kar je naslanu? (Dalmatin 1584) inu sledni lahku mre zastpiti in zamerkati, (Trubar 1564) Tak s gvrili in pisali še v 19. in začetku 20. stletja. Pri tem, da se takrat pjavlja tudi že sdbna blika izražanja mžnsti. tudi mre cel družin v drug panj predjati. taki lahk mrej vsaki dan svje bučele biskvati (ba primera: 1871, Kmetijske in rkdelske nvice) Kedar večje živali blizu panjev pridej, tudi lahk jezne pstanej. (1882, Slvenski gspdar) Tu ne gre za enstavn leksikaln sprememb, kjer bi se mžnst izrazila z drugačn besed, saj se je zamenjala tudi besedna vrsta
3 besedice, ki je dgvrna za izražanje mžnsti. Sprva je t bil glagl s časvn mrflgij, danes pa se t izraža s prislvm brez ujemanja. Ne le, da s razlike pazne, d časv Brižinskih spmenikv je jezik pstal nekaj pvsem drugega. Jezik se trej ne zdi dvlj nespremenljiv, da bi ga lahk znanstven preučevali. Pvrh vsega ima vsak člvek v sebi kar nekaj različnih jezikv (dma gvrim drugače kt s prijatelji, na igrišču gvrim drugače kt v predavalnici...). Zdi se, da je zat znanstven preučevanja samega jezika nemgče. Na drugi strani lahk vidim, da se kljub temu, da s se jeziki p svetu hitr spremenili in pstali medsebjn drugačni, še vedn nis izgubili nekaj snvnih lastnsti, ki jih delaj jezike. Katerikli trk, se b lahk naučil kateregakli naravnega člveškega jezika, če b le temu jeziku dvlj dlg izpstavljen. Naučil se ga b enak dbr kt trci, katerih starši s tudi gvrci tega jezika. Afriški trk se b naučil enak dbr kitajsk kt kitajski trk. Obstajaj trej neke skupne lastnsti jezikv, ki jih delaj vse enake in ki mgčaj, da sm se vsi ljudje spsbni naučiti kateregakli jezika. Te lastnsti jezika s nespremenljive in bi lahk bile predmet znanstvenega preučevanja. Te lastnsti s tesn vezane na zgradb naših mžgan, ki nam mgča, da se jezika naučim. Če se jezika ne učim v času draščanja, se ga ne mrem več naučiti d enake mere. V kritičnem bdbju (približn 2-8) se mžgani še razvijaj, p kritičnem bdbju naj bi bili že razviti. Predmet znanstvenega preučevanja je trej lahk ustrj naših mžgan, ki nam mgča, da se naučim kateregakli naravnega člveškega jezika. Ustrj mžgan se ni spremenil že vse d nastanka mdernega člveka, saj si ga delim vsi ljudje na Zemlji. Tak Avstralski dmrdci, ki s se d stalega člveštva lčili vsaj tisč let nazaj, kt ameriški Indijanci, ki s se d prestanka člveštva lčili med 10 d 50 tisč let nazaj, imaj enak zmžnst učenja naravnih člveških jezikv kt Indevrpejci. Trej se vsaj glede spsbnsti učenja jezikv člveški mžgani nis spremenili že zadnjih 50 d 80 tisč let. Člveški mžgani z. natančneje spsbnst učenja jezikv, natančneje zmžnst, da znanje kateregakli jezika usvjim bi lahk bil zanimiv predmet preučevanja. Ker je t naravni predmet, pdbn kt člvešk tel, lahk rečem, da je jezikslvje, ki preučuje delvanje člveških mžgan dejansk naravslvna znanst. Jezikslvje je kgnitivna znanst. Preučujem kak delujej naši mžgani (najčitneje t pčenja Nevrlingvistika). Imam predmet preučevanja, kaj pa pdatki, s katerimi se bm ltili preučevanja? Ti mraj biti preverljivi in zanesljivi. Za vsak psamičn vprašanje izdelam hiptez, ki j nat preverjam s pdatki. Kak bi se lahk ltili skladnje na ta način? Pdatek ni sam stavek. Če bi šli gledati le bstječe stavke, ne bi prišli nikamr. Mžnih stavkv je nesknčn mng, vseh trej ne mrem nikli ppisati. Če bi si za vir slvenskih stavkv vzeli slvenske knjige, kakr si jih je vzela Slvenska slvnica, ali kak krpus sdbne slvenščine, bi bravnavali zglj neznaten del jezika. Obravnavali bi zglj pgste stavčne strukture, in nikakr ne bi mgli vedeti, ali 3
4 struktur, ki jih v našem krpusu ni, slvenščina ne dvljuje ali s preprst tak redke, da jih naši mejeni krpusi ne pkrivaj. Precej več lahk zvem, če se ltim sistematičnega ugtavljanja sprejemljivsti psamičnih stavkv z. pvedi. Pdatek je lahk naša intuicija psameznem stavku z. pvedi. Se pravi, ali je stavek sprejemljiv ali ne. Z drugimi besedami je t naša sdba tem ali stavek zirma pved pripada našemu pntranjenemu jezikvnemu sistemu. Pmembn je, kaj si mi (vsi (rjeni) gvrci slvenščine) mislim stavku, ne, kaj si stavku misli Tprišič z. kak drug slvničar. Nrmativni slvničarji imaj želj penstavljati slvnična pravila, s čimer ignriraj jezikvni sistem, saj ga hčej sami vzpstaviti. Ideja je, da je blje, če s pravila jasna, kt pa če se držim pravil, ki jih je slvenščina vzpstavila sama. Očitn želij pvedati, da ved delvanju jezika dvlj, da se ga lahk ltij tudi spreminjati. Vendar pa imaj mgče tudi variacije se pravi teh več mžnsti, ki jih želij nrmativisti zreducirati na en sam, nek funkcij. Za vsak stavek, pri čemer stavek razumem kt jezikvni znak, trej pvezava blike in pmena, mram dbiti sdb njegvi sprejemljivsti/ustreznsti/ slvničnsti. Zanimivi z. uprabni kt pdatki s tak slvnični kt neslvnični stavki. Obji nam pved nekaj ntranjem jezikvnem rganu. Sedaj imam dlčen tak predmet preučevanja kt vrst pdatka. Sedaj je le še vprašanje, kak bm pdatke uprabljali pri iskanju dgvra na zastavljen vprašanje. Na pdlagi nekaj zbranih pdatkv blikujem hiptez, ki j nat preverjam na nvih pdatkih. Hipteze mraj biti zastavljene natančn in jasn, da lahk iz njih izvem, kakšne s njihve predikcije. Da lahk na pdlagi hiptez izdelam jasne napvedi. Tvrbena slvnica (Generative grammar) tudi tvrben-pretvrbena slvnica»terija za izdelvanje sistemv stavktvrnih pravil, s katerimi jezikslvec razlaga, kak gvrci pridružujej glasvnim verigam pmene«glden (1996) - Izdelvali bm skladenjsk terij in benem pregledvali slvensk skladnj. Za terij, ki j bm izdelvali, imam dlčene zahteve. Ni dvlj, če tvri vse stavke. Biti mra tudi psihlšk prepričljiva. Razlžiti mra, kak se jezika naučim, kaj nam mgča, da se ga naučim? Kaj pmeni, da jezik znam? Kak se razlikujem d drugih živali, ki naravnega člveškega jezika nimaj? Preučujem namreč jezikvn znanje gvrca preučevanega jezika (ugtvitve iz enega jezika pa bi mrale biti psplšljive na vse druge jezike). Terija ne sme biti le pdatkvn ustrezna ampak tudi razlagalna (explanatry) V nekem žjem pmenu je skladnja samstjna ni vezana na pmenslvje saj lahk blikujem pvedi, ki s slvničn pravilne in benem pmensk prazne. - Prej sm sicer dejali, da je del pdatka tudi pmen stavka zirma pvedi, kar pmeni, da bi b nemgčem pmenu mral biti tudi stavek neslvničen, vendar dlčene stavke še vedn lahk razumem kt»nelgične«, njihva skladnja pa se zdi brez napakice. Recim: 5) Brezbarvne zelene ideje divje spij.»clrless green ideas sleep furiusly.«(chmsky 1957)
5 - Lahk sdim pravilnsti/sprejemljivsti stavka, tudi če le ta nič ne pmeni/je nesmiselen in ga kt takega nikli ne bi uprabili. - Nas zanima ravn t, skladnja, ki ni vezana na pmen. Pravila sestavljanja besed Seveda je pmen pmemben pdatek tudi pri preučevanju skladnje. Pmembn je, da sta stavka (6) in (7) pmensk enakvredna (in da sta pmensk enakvredna stavkma (8) in (9)). 6) Peter je dal Meti grlic. 7) Peter je Meti dal grlic. 8) Meta je dbila grlic d Petra. 9) Meti je bila dana grlica s strani Petra. Pmembn je, da zaimek n v (10) ne mre biti Peter. 10) On je kupil bicikel za Petrv mam. Več tem čez nekaj predavanj, k bm gvrili navezvanju Pmen in izgvr sta edini dve stvari, katerih imam pri našem preučevanju dejansk pdatke d katerih imam dstp Pmen pisuje lgična blika (LF = Lgical Frm) Izgvr pisuje glasvna blika (PF = Phnetic Frm) Nas zanima kak sta ti dve ravnini pvezani. T mdel (starejši) Y mdel lgična blika glasvna blika lgična blika glasvna blika (pmenslvje) (glasslvje) SKLADNJA pvršinska zgradba skladnja leksikn/slvar glbinska zgradba - Sama razlika med Y in T mdelm se nas mgče niti ne tiče. - Skladnja je sam sistem pravil. Pravila pa se nanašaj na ente. Ptrebujem slvar ent, s katerimi skladnja manipulira. Slvar je seznam elementv, ki jih uprabljam pri delanju stavkv Pve nam, kaj s ente v skladnji kaj s gradniki Če bi gradili hiš, bi slvar bil seznam vseh mžnih pek in drugih gradbenih elementv. Kaj spada v slvar? Slvarska enta je beseda Glasvna pdba besede: [rezati] Slvnične lastnsti: Besednvrstne znake: [+V, N] Vrsta dplnil: [ VP NP] Udeleženske vlge: <vršilec, prizadet> 5
6 Pmen:»x pvzrči ravn lčitev v tvari y tak, da se z strim rbm dtakne y«- Besednvrstne znake s pskus, da bi tudi slvnične kategrije pisali z binarnimi znakami, pdbn kt s v glasslvju z binarnimi znakami pisani glasvi (e.g. [+/ zaprnik]...). Oznake lahk enstavn prevedem v nam znane besednvrstne kategrije. Vsaki kategriji pripada besedna zveza. Uprabljali bm mednardne znake (pdbn kt v kemiji uprabljaj mednardne kemijske simble). Besednvrstne kategrije [+V, N] glagl V [ V, +N] samstalnik N [ V, N] predlg P [+V, +N] pridevnik A - nekatere kratice, ki jih bm uprabljali VP = glaglska zveza (Verb Phrase) NP = samstalniška zveza (Nun Phrase) PP = predlžna zveza (Prepsitin Phrase) AP = pridevniška zveza (Adjective Phrase) - Iz slvarja gred besede v skladnj Tu jih peracija SESTAVI (p anglešk =MERGE) spji v skladenjsk zgradb (Obstaja več jezikslvnih terij prcesih grajenja stavkv, vendar načelma vse derivacijske terije priznavaj bstj prcesa SESTAVI, ki stavke gradi. Obstj takega prcesa z. Obstj lčene peracije, ki naj bi sestavljala skupaj psamične skladenjske elemente je pazen tudi v prcesu usvajanja. Otrci pri najzgdnejšem učenju jezika grej skzi t.i. dvbesedn faz (prva stpnja s psamične besede, druga stpnja s dvbesedne fraze), v kateri v izrek sestavij p dve besedi. Ti dve besedi nista v bičajnem skladenjskem razmerju, saj pgst v draslem gvru niti ne spadata ena k drugi v takšni bliki (prim. 'mama sk' ~»mama, daj mi sk«, 'tata avt' ~»tatv avt«). Gre preprst za dve samstjni besedi, ki jih je trk sestavil v besedn zvez. Ker se takšn sestavljanje pjavlja brez drugih skladenjskih peracij, ga lahk razumem kt samstjn skladenjsk peracij. Skladenjska zgradba. Upštevali bm neklik starejš verzij jezikslvne terije, (ki približn ustreza mdelu Y zgraj) Glbinska zgradba besede se sestavljaj v besedne zveze in stavke, da dbij zirma pridbij udeleženske vlge. K s udeleženske vlge pdeljene, se besede lahk premaknej višje v stavku. Premiki skladenjskih ent pripeljej d pvršinske zgradbe Vsem premikm sledita glasvna in lgična blika (PF in LF) Med glbinsk in skladenjsk zgradb s še peracije PREMAKNI (=MOVE) in UJEMAJ (=AGREE). Ti dve peraciji sta dvisni d cele vrste skladenjskih frmalnih znak, zaradi česar je njuna vidnst med jeziki zel različna. Načelma pa seveda vsi jeziki ti dve peraciji pznaj. SESTAVI je srednja peracija. Ta peracija naj bi tudi mgčala rekurzij in je tak na nek način dgvrna za lčevanje med ljudmi in živalmi. Kakr trdij Hauser, Chmsky in Fitch (2002) (članek je dsegljiv na spletu na naslvu: je snvna razlika med ljudmi in živalmi ravn v spsbnsti rekurzije. Živali med sebj namreč kmuniciraj na mng različnih načinv in nekatere d njih s tudi zel dbre v psnemanju člveškega gvra (recim papagaji in nekateri drugi ptiči). Tist, kar živali lčuje d člveka, pa je ravn rekurzija
7 zirma zmžnst sestavljanje psamičnih elementv v nesknčn dlge nize. T sestavljanje naj bi mgčala peracija SESTAVI. Rekurzija, ki je s t peracij pvezana, naj bi bila tudi dgvrna za drug pmembn razlik med ljudmi in živalmi v računskih spsbnstih. Le ljudje naj bi namreč bili spsbni perirati z viskimi števili v dprtem sistemu. Pdbn živali nis spsbne na enak način razumeti in uprabljati niti snvnega dprtega niza naravnih števil. - Še en pmembnih pjmv je delitev besed na leksikalne in funkcinalne leksikalne imaj predmetni pmen funkcinalne pa slvničn funkcij leksikalne tvrij dprt krg funkcinalne tvrij zaprt krg (lahk tvrim nve) (ne mrem tvriti nvih) samstalnik, glagl in pridevnik s čitn leksikalne besede Kaj pa predlg? Kaj pa prislv? večina prislvnih besed ima predmetni pmen. Prislve prduktivn tvrim iz pridevnikv (tpel tpl, hiter hitr itd.) prislvne in predlžne besede imaj udeležensk vezljivst funkcinalne besede imaj skladenjsk vezljivst (imaj zahteve za blik dplnila) ne pa udeleženske vezljivsti, ki je leksikalna lastnst psamezne besede (vezan je na psamezn besed, ne na slvničn kategrij). recim, pdredni vezniki (npr. da) zahtevaj stavčn dplnil Chmsky, Nam. Syntactic Structures. The Hague: Mutin, Glden, Marija. O jeziku in jezikslvju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filzfska fakulteta Hauser, Marc, Nam Chmsky in Tecumseh Fitch The Faculty f Language: what is it, wh has it, and hw did it evlve? Science 298: Marušič, Franc in Rk Žaucer Tprišič, Jže. Slvenska slvnica. Zalžba Obzrja Maribr
PROJEKTNO VODENJ IN GDPR ANTON PEVEC, ŠPELA URH POPOVIČ, MAJA FERLE, VESNA KOBAL
PROJEKTNO VODENJE IN GDPR ANTON PEVEC, ŠPELA URH POPOVIČ, MAJA FERLE, VESNA KOBAL GDPR General Data Prtectin Regulatin Cilj uvedbe GDPR: Pvečanje varnsti pri shranjevanju in bdelavi sebnih pdatkv zaradi
Prikaži večMicrosoft Word - promet_vaje_03_04_1.2_nal.doc
1. nalga Pvezava med tremi naselji je izvedena z dvema parma kanalv. Prv naselje ima 1000 telefnskih priključkv, v pvprečju pa je telefn bremenjen s 50 merl prmeta. Drug ima 2000 priključkv, vsak uprabnik
Prikaži večMicrosoft Word - Diplomska-Uros-Koncna
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Urš Vincetič RAZVOJ IN IZVEDBA PROTOTIPNEGA SISTEMA ZA VIZUALNO KOMISIONIRANJE Diplmsk del Maribr,
Prikaži večMicrosoft Word - diplomsko_delo_Primoz_Lajovic
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski prgram: Matematika in računalništv SISTEM ZA PODPORO UČENJU Z UPORABO VEČPREDSTAVNOSTI DIPLOMSKO DELO Mentr: prf. dr. Jže Rugelj Kandidat: Primž Lajvic
Prikaži večFILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ
FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ. VRTČEVSKEGA SVETOVANJA IN SVETOVALNE SLUŽBE Psplšena stališča in pgledi na svet. del z trkm v institucinalnem klju in pgjih predstavljaj filzfij šlskega z vrtčevskega svetvanja.
Prikaži večObvestilo o zaključku javnega poziva 65SUB-LSKI18 Nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture Eko sklad, Slo
Obvestil zaključku javnega pziva 65SUB-LSKI18 Nepvratne finančne spdbude bčinam za nalžbe v izgradnj klesarske infrastrukture Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad, bjavlja, da je Javni pziv 65SUB-LSKI18
Prikaži večPoročilo o merjenju organizacijske klime
POROČILO O ANKETIRANJU DIPLOMANTOV FOŠ ZA LETO 2018 Str.1/13 Izdelali: prf. dr. Urš Pinterič, izr. prf. dr. Annmarie Grenc Zran, Ema Husič, Zdenka Bajuk, Anja Brvinšek Dne: 2019-02-01 Dstavljen (e-mail):
Prikaži večizpitne_pole_ pdf
v Pdatki kandidatu Ime in priimek: Datum rjstva: Ipitna pla - M4 - drugi del - Čas reševanja 90 minut. Datum preikusa: 20. 12. 2018 Naslv stalnega prebivališča: Pdpis kandidata: Prn preberite navdila a
Prikaži večNovi slovenski muzejski standardi - Pot naprej
Nvi slvenski muzejski standardi Pt naprej Minimalni standardi in kazalci uspešnsti za nv akreditacijsk shem muzejskih standardv 1 VSEBINA Kazal 1. Uvd...6 1.1 Prjekt.....6 1.1.1 Mandat...6 1.1.2 Pt naprej...6
Prikaži več1
SP 7.5.1/14 Pravila pstpka certificiranja varilnih pstpkv Izdelal: Ambrž Ržman Datum: Pdpis: Pregledal in dbril: Andrej Lešnjak Datum: Pdpis: SP-7.5.1/14 Rev02 Stran 1 d 8 Kazal Stran Pglavje 1. NAMEN
Prikaži večKbwžćkbđwo
Številka: 353-04-0001/2018-806 Datum: marec 2019 KAKOVOST ZRAKA V MESTNI OBČINI VELENJE, OBČINI ŠOŠTANJ, OBČINI ŠMARTNO OB PAKI POROČILO O REZULTATIH MERITEV ONESNAŽEVAL V ZRAKU IN OBVEŠČANJU JAVNOSTI
Prikaži večVZGOJNOVARSTVENI ZAVOD R A D O V L J I C A - VRTEC RADOVLJICA Kopališka cesta RADOVLJICA Telefon: 04/ E-pošta:
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD R A D O V L J I C A - VRTEC RADOVLJICA Kpališka cesta 10 4240 RADOVLJICA Telefn: 04/ 53 25 720 E-pšta: uprava@vrtec-radvljica.si E-naslv: www.vrtec-radvljica.si Številka: 430 / 2015
Prikaži več- številka 137 LETO Xlii 28. FEBRUAR 1979 brestov lasilo delovne o 'V Zivljenje za naš narod~ za delavstvo vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA
številka 137 LETO Xlii 28 FEBRUAR 1979 brestv lasil delvne 'V Zivljenje za naš nard~ za delavstv vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA NI VEČ OSTALE BODO NJEGOVE IDEJE KOT KAŽIPOT NAŠEMU PRIHODNJEMU
Prikaži večSL aurastat VT TP534 Priročnik za uporabo Kontrolnik ventilatorja za rekuperacijo toplote prezračevalni sistemi
SL aurastat VT TP534 Prirčnik za uprab Kntrlnik ventilatrja za rekuperacij tplte prezračevalni sistemi Opzrila, varnstne infrmacije in smernice Pmembne infrmacije Pmembn: preberite ta navdila v celti,
Prikaži večObrazec št
Pnudnik: Obrazec št. 1 Narčnik: PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU Pdatki gspdarskem subjektu Naziv pdjetja Naslv pdjetja Zakniti zastpnik pdjetja Davčna številka pdjetja Matična številka pdjetja Številka
Prikaži več1. Iz podatkov na skici izračunajte kot x in stranico y. (4 točke) 2. Dani sta premici: x 2y 0 in 2x y Premici narišite v isti koordinatni s
1. Iz pdatkv na skici izračunajte kt x in stranic y. 2. Dani sta premici: x 2y 0 in 2x y 5 0. 2.1. Premici narišite v isti krdinatni sistem, značite njun presečišče in izračunajte njegvi krdinati. 2.2.
Prikaži večPOLITIKA UPRAVLJANJA
POLITIKA UPRAVLJANJA družbe INTEREUROPA, Glbalni lgistični servis, d. d., Kper Dkument se nanaša na matičn družb Intereurpa, Glbalni lgistični servis, d. d., Kper (v nadaljevanju Intereurpa) in dvisne
Prikaži večSLOVENIJA MLADINA INTERVJU Naslov: Oliver Frljič Avtor: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Stran/Termin: 98 Naklada: ,00 Površina/Trajan
Naslv: Oliver Frljič Avtr: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Naklada: 23.300,00 Pvršina/Trajanje: 4.263,43 / Žanr: INTERVJU PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, TRI SESTRE, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE mam g 'v-;.-j
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza - vaja evakuacije.doc
1. UVOD Na pdlagi 1. dstavka 109. člena in 1. dstavka 38. člena Zakna varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UL RS št.64/94) in 35. člena Zakna varstvu pred pžarm (UL RS št.3/07) ter 3. dstavka 97.
Prikaži večKatalog informacij javnega značaja Občine Ig- p redpisi 332. P oslovnik Občinskega sveta občine Ig, stran 760. N a podlagi 16. člena statuta Občine Ig
Katalg frmacij javnega zčaja Obče Ig- p redpisi 332. P slvnik Občskega sveta bče Ig, stran 760. N a pdlagi 16. čle statuta Obče Ig Občski svet Obče Ig 7. redni ji dne 6. 12. 1999 sprel P O S L O V N I
Prikaži večSOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prosojnica 1) Avtor izraza: C. Wright Mills Je sposobnost, da hkrati preučujemo družbeno strukturo in življenja po
25. 2. 2010 SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prsjnica 1) Avtr izraza: C. Wright Mills Je spsbnst, da hkrati preučujem družben struktur in življenja psameznikv (razumem zasebne težave glede na javne prbleme) Npr:
Prikaži več1. SPLOŠNO 1.1. Marketing mix (trženjski splet) Obsega vse med seboj usklajene tržno usmerjene ukrepe podjetja. Pravimo jim prodajnopolitični instrume
1. SPLOŠNO 1.1. Marketing mix (trženjski splet) Obsega vse med sebj usklajene tržn usmerjene ukrepe pdjetja. Pravim jim prdajnplitični instrumenti. Tržn usmerjena vprašanja: Kaj naj pnudim? P kakšni ceni?
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večLASTNIK OBJEKTA (nepremičnine): OBČINA PIVKA Kolodvorska cesta PIVKA Zastopnik: Župan Robert Smrdelj RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO ZBIRANJE P
LASTNIK OBJEKTA (nepremičnine): OBČINA PIVKA Kldvrska cesta 5 6257 PIVKA Zastpnik: Župan Rbert Smrdelj RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB»ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V KOMPLEKSU PARK
Prikaži večDiapozitiv 1
Mreža NORFACE dr. Mark Perdih, ARRS, član Netwrk Bard, NORFACE Kaj je NORFACE? Mreža evrpskih raziskvalnih agencij d 2004, ARRS članica d leta 2005 ERA-NET (Plus, Cfund) Nalge in cilji: RAZSKOVALNA SKUPNOST
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži več0F5F7C549B0CE2BBC12583B _0.in.docx
POSEBNI VLADNI PROJEKT PREDSEDOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE SVETU EVROPSKE UNIJE 2021 ----------------------------------- PROJEKTNA NALOGA Ljubljana, marec 2019 Vsebina UVOD...........................................................................3
Prikaži več1
EKONOMIKA JAVNEGA SEKTORJA S PRORA ČUNSKIM FINANCIRANJEM 1.CILJI IN ZNAČILNOSTI PROFITNE IN NEPROFITNE ORG. PROFITNE: - SAMOSTOJNOST NA VSEH PODROČJIH (POSLOVNEM, EKONOMSKEM, PRAVNEM, KADROVSKEM); - CILJ
Prikaži večPowerPoint Presentation
NIČELNI ZAKON ERMODINAMIKE NIČELNI SAEK ERMODINAMIKE Ničelni stavek termdinamike slni na izkušnji in ravi: * I 300K II 300K 300K III DELO Del w nasta zaradi medsebjnega delvanja sistema in klie. delvanje
Prikaži večPoved in stavek
Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večMicrosoft Word - FUPI Program dela 2018 sprejeto na UO.docx
FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO NOVO MESTO LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2018 Letni prgram dela je bil sprejet na seji senata, dne 19. 02. 2018, in na seji upravnega dbra, dne 21. 02.2018.
Prikaži večU N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČ ILO O DELU ČMK
U N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČ ILO O DELU ČMK V LETU 2017 LJUBLJANA, 2018 Uvd CMK je v skladu s
Prikaži večVRTNI TRAKTORJI PARKOVNE KOSILNICE SAMOHODNE HIDROSTATIČNE KOSILNICE Najboljša izbira za profesionalno vzdrževanje zelenih površin in zasebno vzdrževa
VRTNI TRAKTORJI PARKOVNE KOSILNICE SAMOHODNE HIDROSTATIČNE KOSILNICE Najbljša izbira za prfesinaln vzdrževanje zelenih pvršin in zasebn vzdrževanje travnikv in vrtv BONUM d... Prelesje 33, 8232 Šentrupert
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večMicrosoft Word - LDN_ vrtec
OSNOVNA ŠOLA IVANA BABIČA JAGRA MAREZIGE VRTEC MAREZIGE LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2016/17 V Marezigah, 30. 8. 2016 KAZALO: I. OPREDELITEV 3 1.1. Opredelitev 3 1.2. Cilji 3 II. OKOLIŠ 3 III.
Prikaži večPravilnik o turnirjih
Na snvi 31. Člena statute Odbjkarske zveze Slvenije je Predsedstv OZS na seji dne 26.4.2019 sprejel: PRAVILNIK O TURNIRJIH ODBOJKE NA MIVKI NA PODROČJU SLOVENIJE 1. člen Pravilnik dlča pgje za rganizacij
Prikaži več^^^ L^OLCT GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ^ P R V I PBEUHOBNIK TEDNIK GORENJEC LETA igoo Gorenjski Glas TOREK, 6. JUNIJA 2006 ^ ^ Leto LIX, št. 45, cen
^^^ L^OLCT GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ^ P R V I PBEUHOBNIK TEDNIK GORENJEC LETA ig Grenjski Glas TOREK, 6. JUNIJA 2006 ^ ^ Let LIX, št. 45, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR ODGOVORNA UREDNICA: MARI)A
Prikaži večRobert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK /.09: UDC
Strjni{ki vestnik 48(2002)10,520-527 urnal f Mechanical Engineering 48(2002)10,520-527 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 628.16.04/.09:004.94 UDC 628.16.04/.09:004.94 Pristvnik Izvirni znanstveni A., Krpe
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večPISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večUM FKKT, Bolonjski visoko²olski program Kemijska tehnologija Vpisna ²tevilka Priimek, ime 3. test pri predmetu MATEMATIKA II Ra unski del
UM FKKT, Bolonjski visoko²olski program Kemijska tehnologija Vpisna ²tevilka Priimek, ime 3. test pri predmetu MATEMATIKA II Ra unski del 13. 6. 2016 Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večStrojna oprema
Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večJavni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi - PF 2019
Številka razpisa: 8023-1/2019-3 Slvenski reginaln razvjni sklad (v nadaljevanju: Sklad) na pdlagi Zakna uprabi sredstev, pridbljenih iz naslva kupnine na pdlagi Zakna lastninskem preblikvanju pdjetij (Uradni
Prikaži večITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike
ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil,
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži več3. Preizkušanje domnev
3. Preizkušanje domnev doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 3.1 Izračunavanje intervala zaupanja za vrednosti regresijskih koeficientov Motivacija
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 2. julij 2019 (OR. en) 10824/1/19 REV 1 OJ CRP2 25 ZAČASNI DNEVNI RED ODBOR STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del) stavba Europa,
Svet Evrpske unije Bruselj, 2. julij 2019 (OR. en) 10824/1/19 REV 1 OJ CRP2 25 ZAČASNI DNEVNI RED ODBOR STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del) stavba Eurpa, Bruselj 3. in 4. julij 2019 (10.00, 9.00) SREDA, 3.
Prikaži večMAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila
259-31 MAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila, figure, valje, kocke in kartice z idejami za gradnjo.
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPoslovilno predavanje
Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži več2018_Activity_Report
SL 2018 Prčil dejavnstih 02 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxemburg LUKSEMBURG Tel.: +352 4398-1 Vprašanja: eca.eurpa.eu/sl/pages/cntactfrm.aspx Spletišče: eca.eurpa.eu Twitter:
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večARS1
Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Java-rekurzija.ppt
Pesmica Živel je mož, imel je psa, lepo ga je učil. Nekoč ukradel mu je kos mesa, zato ga je ubil. Postavil mu je spomenik in nanj napisal: Živel je mož, imel je psa, lepo ga je učil. Nekoč ukradel mu
Prikaži večRačunalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč
Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži večPRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA ZBIRKE PODATKOV I ZBIRKE PODATKOV II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: razvijanje sposobnosti za uporabo znanstvenih metod in sredstev, razvijanje odgovornosti
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večINFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proces Introduction of Bubbl Web Application into Educational
Prikaži večGASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Trţaška 221 01 241 97 50 Fax: 01 241 97 64 E-mail: gasilska.zveza-sl@sil.net Datum: 22. december 2014 Zadeva: Letvanja in tabrjenja gasilske mladine v letu 2015 V letu
Prikaži večKomunalna ureditev Puchove poslovne cone v Ljutomerju II. Faza 1 TEHNIČNO POROČILO k projektu PZI komunalne ureditve Puchove poslovne cone v Ljutomeru
1 TEHNIČNO POROČILO k prjektu PZI kunalne ureditve Puchve pslvne cne v Ljuteru II. faza. 1. SPLOŠNO P narčilu bčine Ljuter s izdelali načrt PZI kunalne ureditve Puchve pslvne cne v Ljuteru II faza. Tehničn
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večMicrosoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Prikaži večINFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič
INFORMIJSK DRUŽ IS 29 6. oktober 29 VZGOJ IN IZORŽEVNJE V INFORMIJSKI DRUŽI li pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasičnimi pedagoškimi metodami in oblikami dela? How to cquire the Knowledge?
Prikaži večRAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI
DEFINICIJA V PARAVOKOTNEM TRIKOTNIKU DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA POMEMBNEJŠE FORMULE Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večMicrosoft Word - SL Common Communication 2 updated v1.1.doc
Skupno sporočilo o običajni praksi pri splošnih navedbah naslovov razredov Nicejske klasifikacije (verzija 1.1) 1 20. februar 2014 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 IP Translator
Prikaži večDelovni zvezek / matematika za 8 izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 3. skupina 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob
izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob a = 10 dm in b = 20 dm. 1 m `ice stane 1,6. Mojster pa za izdelavo modela ra~una toliko, kot smo pla~ali za
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večMicrosoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc
PREDMETNIK 1. letnik Organizirano študijsko delo IŠDŠ VP OŠD Zap. Predmet zimski poletni Št. P V P V PD IŠ PRVI LETNIK 1. Matematična fizika NV 30 45 75 / 135 210 7 2. Osnove tehnologij TV 30 45 75 / 93
Prikaži večZbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks
Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večLetni semester ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019 POLETNI SEMESTER PREDAVALNICA B1 3. BLOK Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek REZERVACIJA FIZIOLOGIJA
PREDAVALNICA B 3. BLOK REZERVACIJA 9 9 Mik 2 REGVAR EVOLUCIJA ETOLOGIJA TRONTELJ 2 2 ETOLOGIJA ORGANSKA KEMIJA 3 >SV 2h< 3 BOŽIČ GROŠELJ MANDIČ-MULEC >NV h< MIKOLOGIJA 5 GABERŠČIK, 5 TOMAN, KOS GABERŠČIK,
Prikaži večOTORINOLARINGOLOGIJA Katera anatomska področja spadajo v otorinolaringologijo? - Uho - Nos in nosne votline - Ustna votlina in žrelo - Grlo - Vrat (zu
OTORINOLARINGOLOGIJA Katera anatmska pdrčja spadaj v trinlaringlgij? - Uh - Ns in nsne vtline - Ustna vtlina in žrel - Grl - Vrat (zunanji) - (sapnik, pžiralnik) na ORL se deln ukvarjaj s tem, predvsem
Prikaži več