Microsoft PowerPoint - Dihala

Transkripcija

1 Akademija za manualno terapijo ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA Anja Boc

2 DIHALA

3 DIHALA- APPARATUS RESPIRATORIUS NOSNA VOTLINA (CAVUM NASI) ŽRELO (PHARYNX) GRLO (LARYNX) SAPNIK (TRACHEA) SAPNICA (BRONCHUS PRINCIPALIS) PLJUČA (PULMO)

4 RESPIRATORNI EPITELIJ: čistilni aparat SLUZNICA (MUCOSA) migetalčni epitelij (epithelium ciliare) RESPIRATORNA SLUZNICA: odeva večino dihalne cevi žleze izločajo sluz, ki prekriva sluznico v sluz se ujamejo prašni delci, mikrobi migetalke potiskajo sluz proti žrelu lamina propria PODSLUZNICA (SUBMUCOSA) žleza hrustanec

5 NOS - NASUS os nasale maxilla KOŠČENO - HRUSTANČNO OGRODJE: zunanjost nosu je pretežno hrustančna koščeno bazo tvorita: os nasale maxilla (čelni odrastek) nosnica VHOD V NOSNO VOTLINO: leva in desna nosnica obdaja ju hrustanec

6 NOSNA VOTLINA - CAVUM NASI nosni pretin razdeli nosno votlino v levo in desno lateralna stena nosne votline ima razgiban relief zgoraj koščena pregrada loči nosno votlino od sprednje možganske kotanje: os ethmoidale -1 os sphenoidlae -2 spodaj koščena pregrada loči nosno votlino od ustne votline: maxilla (nebni odrastek) -3 os palatinum -4 pogled z medialne strani

7 NOSNA VOTLINA Medialna stena nosne votline - NOSNI PRETIN: nosni hrustanec -1 os ethmoidale -2 vomer (ralo) -3 os ethmoidale 1 4 pogled z medialne strani Lateralna stena nosne votline : nosni hrustanec -1 os nasale -4 maxilla (čelni odrastek) -5 os lacrimale -6 os ethmoidale concha nasalis inferior -7 os palatinum os palatinum -8 sin. & dex. os sphenoidale (pterigoidni odrastek) -9 pogled od zadaj

8 NOSNA VOTLINA NOSNA VOTLINA meji: ZGORAJ na sprednjo lobanjsko kotanjo (1) SPODAJ na ustno votlino (2) LATERALNO proksimalno na očesno jamico (orbito) (3) distalno na obnosno votlino zgornje čeljustnice (4) 2 frontalni prerez

9 NOSNA VOTLINA Nosno votlino odeva sluznica: sprednji del je gladek (1) večji zadnji del je zaradi nosnih školjk razgiban: zgornja nosna školjka (concha nasalis superior) (2) in srednja nosna školjka (concha nasalis media) (3) sta del sitke; spodnja nosna školjka (concha nasalis inferior) (4) je samostojna kost pod nosnimi školjkami so nosni hodniki pogled z medialne strani

10 NOSNA VOTLINA funkcija Pri dihanju skozi nos se zrak: očisti segreje navlaži respiratorni epitelij Področje zgornje nosne školjke: voh - olfaktorni epitelij pogled z medialne strani

11 OBNOSNE VOTLINE - SINUSI ČELNI SINUS SINUS FRONTALIS SITKINE CELICE CELLULAE ETHMOIDALES SINUS ZAGOZDNICE SINUS SPHENOIDALIS SINUS ZGORNJE ČELJUSTNICE SINUS MAXILLARIS

12 OBNOSNE VOTLINE - SINUSI parne votline v lobanjskih kosteh odeva jih respiratorni epitelij izpolnjuje jih zrak odpirajo se v nosno votlino frontalni prerez

13 OBNOSNE VOTLINE - SINUSI funkcija kosti glave so zaradi votlih prostorov lažje površina respiratorne sluznice je večja sinusi predstavljajo resonančni prostor

14 ŽRELO - PHARYNX nosna votlina - cavum nasi ustna votlina - cavum oris jeziček - uvula poklopec epiglottis grlo - larynx požiralnik - esophagus DELI ŽRELA nasopharynx (nosni del) oropharynx (ustni del) laryngopharynx (grlni del) pogled z medialne strani

15 ŽRELO - PHARYNX tonsilla pharyngea tonsilla tubaria žrelno ustje ušesne troblje meja med nosnim in ustnim delom žrela: mehko nebo meja med ustnim in grlnim delom žrela: poklopec pogled z medialne strani

16 GRLO - LARYNX Grlo leži v srednjem delu vratu, med žrelom in sapnikom (med 4. in 6. vratnim vretencem).

17 GRLO - LARYNX Med podjezičnico (os hyoideum) in ščitasti hrustanec grla (cartilago thyroidea) je razpeta membrana thyrohyoidea. Pred hrustanci grla leži žleza ščitnica (glandula thyroidea).

18 GRLO - LARYNX Grlo gradijo hrustanci, ki so med seboj povezani s sklepi, in vezivnoelastična membrana HRUSTANCI GRLA: 1. cartilago thyroidea - ščitasti hrustanec 2. cartilago cricoidea obročasti hrustanec 3. cartilago arytenoidea piramidasti hrustanec 4. cartilago epiglottica - poklopec 2 anteriorno pogled od spredaj prerez, pogled z medialne strani

19 GRLO - LARYNX SKLEPI GRLA: 1. articulatio cricotyroidea (tečajast sklep) 2. articulatio cricoarytenoidea (jajčast sklep) Sklepe premikajo drobne mišice grla.

20 GRLO - LARYNX vezivnoelastična membrana: zgornji del membrane ogrodje glasilke spodnji del membrane prerez, pogled z medialne strani pogled od zgoraj Spodnji del vezivnoelastične membrane je razpet med ščitasti hrustanec in piramidasta hrustanca. Zgornji, prosti rob tvori osnovo za glasilki.

21 GRLO - LARYNX glasilka Grlo odeva sluznica: večji del pokriva respiratorni epitelij glasilki pokriva večskladen ploščati epitelij

22 GRLO - LARYNX poklopec razmaknjeni glasilki govorjenje dihanje

23 GRLO - LARYNX vhod v grlo pogled od zadaj, prerezane mišice žrela

24 SAPNIK - TRACHEA grlo sapnik od spredaj od zadaj Sapnik leži v spodnjem delu vratu in zgornjem delu prsnega koša, med grlom in glavnima sapnicama. Sega od 6. vratnega do 4. prsnega vretenca.

25 SAPNIK - TRACHEA os hyoideum esophagus larynx gladka mišica hrustanci lamina propria sluznica respiratorni epitelij hrustanec v obliki podkve trachea žleza bronchus principalis dexter carina bronchus principalis sinister Sapnik gradi vezivnoelastična membrana, v katero so vloženi podkvasto oblikovani hrustanci. Membrana omogoča raztegljivost sapnika, hrustanci pa preprečujejo zaprtje dihalne poti.

26 SAPNIK - TRACHEA TOPOGRAFIJA ščitnica ZGORNJI MEDIASTINUM desno pljučno krilo levo pljučno krilo Pred vratnim delom sapnika leži ščitnica. Pred prsnim delom ležijo priželjc in velike žile. srce v osrčniku pogled od spredaj

27 SAPNIK - TRACHEA TOPOGRAFIJA esophagus trachea arcus aortae Za sapnikom poteka požiralnik. Pred sapnikom leži aortni lok in njegove veje. pogled od spredaj

28 SAPNIK - TRACHEA TOPOGRAFIJA trachea truncus brachiocephalicus vena cava superior arteria carotis communis vena brachiocephalica sinistra arcus aortae bronchus principalis sinister truncus pulmonalis (pred levo glavno sapnico) bronchus principalis dexter (za zgornjo veno kavo)

29 SAPNICA - BRONCHUS trachea 3 DESNO carina LEVO SAPNIK BRONCHUS PRINCIPALIS levi in desni levi je krajši, leži bolj navpično desni je daljši, bolj položen Glavna sapnika vstopita v pljuča in se v pljučih naprej delita: 2 SAPNIK BRONCHUS LOBARIS na levi strani 2 za 2 pljučna režnja na desni strani 3 za 3 pljučne režnje SAPNIK BRONCHUS SEGMENTALIS za pljučne segmente Sapniki se še naprej delijo, njihov lumen je vedno ožji, stena pa vse tanjša.

30 BRONHOSKOPIJA

31 PLJUČA - PULMO

32 PLJUČA - PULMO LEGA diafragma DORZALNA VOTLINA: 1 KRANIALNA VOTLINA 2 VERTEBRALNA VOTLINA VENTRALNA VOTLINA: 3 PLEVRALNA VOTLINA 4 ABDOMINALNA VOTLINA 5 PELVIČNA VOTLINA 6 PERIKARDIALNA VOTLINA 7 MEDIASTINUM od strani od spredaj

33 PLJUČA - PULMO LEGA vsako pljučno krilo leži v svoji plevralni votlini med pljučnima kriloma ležijo srce in velike žile spodaj je trebušna prepona zgoraj segajo pljuča nad 1. rebro, v bazo vratu CLAVICULA P U L M O P U L M O D E X SRCE S I N od spredaj TREBUŠNA PREPONA rentgenski posnetek

34 PLJUČA - PULMO LEGA

35 PLJUČA - PULMO OPIS VRH VRH FACIES MEDIASTINALIS FACIES MEDIASTINALIS FACIES COSTALIS FACIES COSTALIS FACIES DIAPHRAGMATICA od spredaj BAZA z medialne strani z lateralne strani DESNO PLJUČNO KRILO BAZA z lateralne strani FACIES DIAPHRAGMATICA z medialne strani LEVO PLJUČNO KRILO Vsako pljučno krilo ima 3 ploskve: lateralna je prislonjena ob rebra (facies costalis) spodnja je prislonjena ob diafragmo (facies diaphragmatica) medialna tvori meje mediastinumu in meji na organe v mediastinumu (facies mediastinalis)

36 PLJUČA - PULMO OPIS desno levo Na mediastinalni ploskvi se nahaja pljučna lina hilus pulmonis. Skoznjo prestopajo: glavna sapnica pljučna arterija dve pljučni veni nutritivne žile (aa., vv. bronciales) vegetativni živci

37 PLJUČA - PULMO OPIS od spredaj z medialne strani z lateralne strani DESNO PLJUČNO KRILO z lateralne strani z medialne strani LEVO PLJUČNO KRILO Globoke brazde delijo pljuča v več režnjev: levo pljučno krilo: fissura obliqua (1) lobus superior & lobus inferior desno pljučno krilo: fissura obliqua (1) lobus superior & lobus inferior + + fissura horizontalis (2) lobus medius

38 PLJUČA - PULMO ZGRADBA ALVEOLI mikroskopska slika alveolov

39 PLJUČA - PULMO ZGRADBA bronchus segmentalis BRONCHIOLUS RESPIRATORIUS manjši bronhusi bronchiolus ALVEOLI Z vsako naslednjo vejitvijo bronhialnega sistema se poveča število dihalnih poti in zmanjša njihov premer.

40 PLJUČA - PULMO ZGRADBA hrustanec gladke mišice, vezivo bronhiolus Do bronhiolov steno dihalne poti gradijo hrustanec, gladke mišice, vezivo in respiratorna sluznica. Z vsako naslednjo vejitvijo je v steni manj hrustanca. Od bronhiolov do alveolov steno dihalne poti gradijo gladke mišice, vezivo in respiratorna sluznica. V steni malih dihalnih poti ni hrustanca. Gladke mišice v steni dihalnih poti oživčuje vegetativno živčevje. Simpatikus širi, parasimpatikus (vagus) pa oži dihalne poti.

41 PLJUČA - PULMO ZGRADBA veja pljučne arterije veja pljučne vene kapilarno mrežje alveoli ALVEOLI- pljučni mešički: mesto izmenjave plinov mikroskopsko majhni prostori v pljučih, napolnjeni z zrakom v obeh pljučnih krilih je približno 3 milijone alveolov stena alveolov je zelo tanka, gradi jo ena plast alveolarnih epitelijskih celic obdaja jih gosto mrežje kapilar

42 PLJUČA - PULMO ZGRADBA deoksigenirana kri ZRAK Kapilara oksigenirana kri RESPIRATORNA MEMBRANA membrana, preko katere se pri dihanju z difuzijo izmenjujeta O 2 in CO 2 gradita jo alveolarna stena in kapilarna stena (enojna plast alveolarnih epitelijskih celic + enojna plast endotelijskih celic kapilare) površina respiratorne membrane je m 2 (približno polovica teniškega igrišča)

43 PLJUČA - PULMO PLJUČNI KRVNI OBTOK a. pulmonalis dextra truncus pulmonalis a. pulmonalis sinistra v. pulmonalis dextra v. pulmonalis sinistra od spredaj iz desnega srčnega prekata izstopa pljučno deblo deblo se razveji na desno in levo pljučno arterijo arteriji skozi hilus vstopita v pljuča v pljučih se razvejita do kapilar, ki obdajajo alveole preko respiratorne membrane se izmenjata O 2 in CO 2 kapilare se združujejo v vedno večje vene iz hilusa izstopita na vsaki strani dve pljučni veni vse štiri pljučne vene se vlijejo v levi srčni preddvor

44 MEHANIKA DIHANJA Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini. PLEURA VISCERALIS PLEURA PARIETALIS PLEURA PARIETALIS od spredaj VISCERALNA PLEVRA (pleura pulmonalis, popljučnica, notranji list plevre): pokriva površino pljuč in je s pljuči zraščena zajeda se v fisure med pljučnimi režnji ob pljučnem hilusu preide (se previha) v parietalno plevro

45 MEHANIKA DIHANJA Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini. PLEURA PULMONALIS PLEURA PARIETALIS PLEURA PARIETALIS od spredaj PARIETALNA PLEVRA (pleura parietalis, poprsnica, stenska plevra, zunanji list plevre): pokriva notranjost prsne stene, trebušno prepono in lateralno stran medpljučja (mediastinuma) pleura costalis (ob rebrih) pleura diaphragmatica (ob trebušni preponi) pleura mediastinalis (ob mediastinumu)

46 MEHANIKA DIHANJA Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini. pleura parietalis pleura visceralis cavum pleurae pleura parietalis pleura pulmonalis od spredaj cavum pleurae diaphragma PLEVRALNI PROSTOR (CAVUM PLEURAE): prostor med visceralno in parietalno plevro, v njem je nekaj ml serozne tekočine popolnoma zaprt prostor, v katerem je tlak, nižji od zračnega tlaka PODTLAK podtlak v plevralnem prostoru razpenja pljuča

47 MEHANIKA DIHANJA Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini. pleura parietalis cavum pleurae pleura visceralis prečni prerez PLEVRALNI PROSTOR (CAVUM PLEURAE): levi in desni plevralni prostor sta povsem ločena vsako pljučno krilo leži v svojem plevralnem prostoru

48 MEHANIKA DIHANJA Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini. PNEVMOTORAKS kolabirano (sesedeno) pljučno krilo razpeto pljučno krilo rana prsnega koša vdor zraka ohranjen podtlak v drugem plevralnem prostoru zrak v plevralnem prostoru

49 MEHANIKA DIHANJA INSPIRIJ IN EKSPIRIJ Pri dihanju se spreminja prostornina prsnega koša: VDIH IZDIH VDIH VDIH INSPIRIJ je aktivno dejanje: dihalne mišice se skrčijo prostornina prsnega koša se poveča tlak v plevralnem prostoru se zniža pljuča se raztegnejo zrak vdre v pljuča VDIH IZDIH EKSPIRIJ je pasivno dejanje: dihalne mišice se sprostijo prostornina prsnega koša se zmanjša tlak v plevralnem prostoru se poveča pljuča se zaradi elastičnosti skrčijo zrak se iztisne iz pljuč

50 MEHANIKA DIHANJA DIHALNE MIŠICE prepona medrebrne mišice Glavne inspiratorne mišice: trebušna prepona (diaphragma) zunanje medrebrne mišice (mm. intercostales externi)

51 MEHANIKA DIHANJA DIHALNE MIŠICE od spredaj, odstranjen m. pectoralis major od strani od spredaj Pomožne inspiratorne mišice: mišice prsnega koša za zgornji ud m. pectoralis major & minor m. serratus anterior lateralna skupina vratnih mišic m. sternocleidomastoideus m. scalenus anterior, medius & posterior

52 MEHANIKA DIHANJA DIHALNE MIŠICE m. obliqus externus m. obliqus internus m. transversus m. rectus abdominis Ekspiratorne mišice: aktivne so samo pri globokem izdihu najpmembnejše so trebušne mišice: zvišajo tlak v abdomnu dvig diafragme

53 MEHANIKA DIHANJA REGULACIJA DIHANJA Refleksna kontrola Dihalne mišice so skeletne mišice, ki so pod kontrolo volje, vendar običajno delujejo avtomatično. kemoreceptorji v aorti in karotidni arteriji zaznavajo koncentracijo CO 2 in O 2 v krvi mehanoreceptorji v pljučih in plevri zaznavajo raztezanje tkiva dihalni center v možganskem deblu za vsak vdih pošilja ritmične pobude v inspiratorne mišice

54 MEHANIKA DIHANJA REGULACIJA DIHANJA Zavestna kontrola omogoča govorjenje, hranjenje, potapljanje... centri v možganski skorji dihalni center v možganskem deblu

55 MEHANIKA DIHANJA PLJUČNA KAPACITETA IN DIHALNI VOLUMNI 2,5 l inspiratorni rezervni volumen celotna pljučna kapaciteta 0,5 l dihalni volumen ekspiratorni vitalna kapaciteta 1,5 l rezervni volumen 1,5 l rezidualni volumen