FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ

Transkripcija

1 FILOZOFIJA ŠOLSKEGA OZ. VRTČEVSKEGA SVETOVANJA IN SVETOVALNE SLUŽBE Psplšena stališča in pgledi na svet. del z trkm v institucinalnem klju in pgjih predstavljaj filzfij šlskega z vrtčevskega svetvanja. Filzfija svet. dela je dvisna d temeljnih stališč in pgledv na svetvaln del v institucijah (pgji, kliščine), d tega je dvisn tudi del svet. delavca v psamičnih knkretnih situacijah, psegih, sdelvanje s starši in učitelji, zunanjimi strkvnjaki. Filzfija svet. dela mra biti sestavni del filzfije vzgajanja in izbraževanja. Obe filzfiji, tak svet. dela kt vzgajanja in izbraževanja se mrata dplnjevati. Pgledi na funkcij šle in vrtca se razlikujej d sistema in stpnje, starši pa vendarle pričakujej, da b šla trkm dala v prvi vrsti znanje. Pričakujej pa tudi, da b šla trkm predala dlčene vrednte življenja in ga sebnstn blikvala, pvedala kaj je prav in kaj narbe. Šlska plitika se naslanja predvsem na idelgij psameznih družbenih skupin. Filzfija svet. dela se mra naslanjati na antrplška, filzfska, psihlška, pedagška, scialna in scilška spznanja. Svet. del mra pstati strka, relativn samstjna z. nedvisna d dnevnih šlsk plitičnih dgajanj in vplivv. Svet. filzfja se blikuje na pdlagi tega, kak se razume in pstavlja plžaj učenca v šli, njegv razmerje d šle in vlga šle v njegvem razvju. Svet. pmč mra biti usmerjena v celstni razvj psameznika. Filzfija svet. dela je dvisna d tega, s katerega vidika pazujem trka in njegv razvj: pedagškega, psihlškega, scialn delavskega, medicinskega. Šlsk svet. del nima ene same filzfije. Svet. pmči trkm z. učencem ni mgče pdrediti eni sami strki, npr. psihlgiji ali pedaggiki. Člvek je kmpleksna sebnst, se mraj različni vidiki pmči med sebj dplnjevati. K svet. delu je ptrebn pristpiti interdisciplinarn in transdisciplinarn. Šlska svet. služba je utemeljena kt interdisciplinarna in naddisciplinarna znanst. Šlsk svetvanje ima svj predmet pručevanja in raziskvanja, svj sistem in svj metdlgij. Svet. del mra imeti skupna izhdišča dela, izdelan entn filzfij, le tak lahk pnudi sistematičn pmč učencem, šli in šlstvu. Šla je inštitucija, ki j pstavlja država in je sredstv (prilika, mžnst) staršem in družini, da lahk uresničujej svj pravic in dgvrnst za trkv razvj in izbraževanje. Del s starši je najblj učinkvit sredstv za izbljšanje učenčevega šlskega uspeha, vendar pa se šlsk svet. del ne sme ukvarjati sam s starši. Šlska svet. služba (ŠSS) ne sme pstati svetvalnica za starše. 1

2 POJEM IN KARAKTERISTIKE ŠOLSKEGA SVETOVANJA SVETOVANJE Interpersnalni prces (nepsredna pmč ene sebe- svetvalca drugi- svetvanec) OSEBNO SVETOVANJE Šlsk svetvanje (blika svetvanja, ki se rganizira v kviru psamezne vzgjn- izbraževalne inštitucije) ROGERS: (HUMANISTIČNA TEORIJA RAZVOJA OSEBNOSTI) V celti skrbi za trkv razvj (nrmalni telesni in duševni), je ptrebn pskrbeti za pgje tega razvja, trku je ptrebn ustrezn rganizirati šlsk fizičn in scialn klje, zat je ptrebn tudi del s klektivm, drugimi delavci, vdstvm šle, starši. Humanistična svetvalna filzfija spdrinja psihanalitičn prevlad, še danes ima največ zagvrnikv. Empiričn je dkazan, da učenčev OSEBNI, SOCIALNI RAZVOJ, kakr tudi ŠOLSKI RAZVOJ ni dvisen sam d UČENCA SAMEGA. Neuspešnst in težave izviraj tudi iz šlskega življenja (red, režim, rganizacija). OSEBNO ALI ŠOLSKO SVETOVANJE (str. 68) OSEBNO SVETOVANJE: svetvanje usmerjen predvsem izključn v razvj psameznika ali skupine učencev ŠOLSKO SVETOVANJE: v imenu razvja psameznega učenca in sebnega dela z njim se mraj spreminjati in prilagajati tudi šlske razmere, svetvanje je usmerjen v sdelvanje pri blikvanju šlskega scialnega prstra Osebn svet. je del šlskega svetvanja in ena d nalg šlskega svetvalca. Šlsk svet. del vključuje tak sebn kakr tudi druge blike svetvalne pmči, ki j lahk psamezni prfili na šli nudij učiteljem, staršem in vdstvu šle. SVETOVALNI DELAVEC Se ne zapira z učenci v prstr, kabinet Živi s šlskim klektivm Se ne pstavlja v servisni plžaj Ne išče in rešuje vprašanj in prblemv učencev sam v njih Da prbleme rešuje na vseh tistih relacijah, v katerih se trk giblje Prbleme rešuje skupaj z učitelji, vdstvm šle, starši Pri sebnem svetvanju trkm in mladini je ptrebn pznavanje splšnih značilnsti in psebnsti razvja psameznika Pri šlskem svetvanju in pmči pa je ptrebn pznavanje psebnsti v razvju psameznika in pznavanje šle in šlskih prcesv ŠSS je rganizacijska blika pmči, ki j nudij šlski psihlg, pedagg, scialni delavec, specialni pedagg in scialni pedagg. Vsi strkvni delavci v ŠSS in učiteljski zbr delaj pri bravnavi učencev timsk. V team sdi tudi ravnatelj, še zlasti pa učitelj, pleg stalih članv strkvnjakv svet. službe. TEAMSKO DELO: Izmenjava infrmacij 2

3 Različni strkvni pgledi, strkvna pdrčja Različna analiza prblemv Teamsk del temelji na načelu klegialnsti (pravica d strkvnega mnenja) SVETOVANJE, POSVETOVANJE, KOORDINACIJA Svetvanje, psvetvanje, krdinacija s 3 temeljne in za šlsk svet. karakteristične funkcije. P tem se šlsk svet. razlikuje d sebnega. Svetvanje Osrednja dejavnst Najpgstejši in najblj nepsreden način pmči trkm, učencem Dejavnst, ki j svet. delavec izpeljuje s psameznimi učenci, v majhnih skupinah, ddelkih ali večjimi skupinami učencev Nepsredna udeležba učencev/ trk pri definiranju ciljev, nalg rasti in razvja Pmembn je vzpstavljanje zaupljivsti Pmembn je pznavanje intra in interpersnalnih dnsv Psvetvanje Je sdelvanje s»tretj strank«, s starši, učitelji, vdstvm šle in drugimi, ki jim je v spredju skrb trka/učenca Svet. delavec pmaga v razmišljanju, reševanju prblemv, iskanju dgvrv na vprašanja Pmaga pri svajanju znanj, veščin, spsbnsti Svet. delavec je v pmč učiteljem pri dviganju samzavesti in samzaupanja, ptimističnega pgleda na VI del. PERSONALNE REŠITVE OB ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU Decentralizacija šlstva pdpira dktrin, da ima vsaka šla svjega svetvalnega delavca. Danes se iz finančnih razlgv pstavlja vprašanje, ali naj razvijam uspsabljanje za šlsk svetvanje en sam splšni prfil ali naj b t TEAM ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV. Šlsk plitični krgi izpstavljaj dilem viskih strških svet. službe. Vendar bi mrali zaknsk urediti kaj pmeni zapslitev enega svet. delavca z vidika nrmativa, števila učencev na ddelek. SVETOVALNA SLUŽBA NA ŠOLI Različne kmbinacije a) Svetvaln del z učenci pravljaj učitelji sami, vsak učitelj razrednik za sebe. Šla nima psebnih ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. b) Učitelji se deln uspsbij in deln pravljaj svetvaln del. c) Svet. del na šli prevzame pln zapsleni svet. delavec. d) Uspsbljeni svet. delavec, svetvalec, ki je na šli zapslen prvenstven zaradi svetvalnega dlea, prevzame pa tudi nalge učitelja. Ta kmbinacija se uveljavlja pri nas in je dbra, ker: Omgča bljše spznavanje učencev Omgča svetvalcem bljše vživljanje v učiteljev plžaj in razumevanje njegvega dela in težav 3

4 ZNAČILNOSTI NAŠE PERSONALNE STRUKTURE ŠSS, ki si prizadeva nuditi strkvn pmč trkm v njihvem razvju, pskuša t uresničiti z interdisciplinarn bravnav trk in šlskega dela. Osebn svetvanje je usmerjen sam v učenčev sebni razvj. Šlski pedagg pa je vendarle specialist za vprašanja puka ter raziskvanje vzgjn izbraževalnih prcesv zntraj šle. Šlski pedagg je vez med pedagškim inštitutm in šlsk praks. Šlski pedagg naj b tudi pbudnik raziskvalnega dela na šli in šlskega razvja Težnja, da bi uspsabljali en sam prfil svet. delavca je zmtna. Ptreben je pglbljen in interdisciplinaren pristp k svetvalnemu delavcu. Pri nas je ŠSS sestavljena pravilma iz naslednjih prfilv: Šlski pedagg Šlski psihlg Šlski scialni delavec T je 1. persnalni krg v svetvalni službi! Lgped Defektlg Zdravstveni delavec Scialni pedagg T je 2. persnalni krg v svetvalni službi! ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE IN SVETOVALNI EKSTERNATI ŠSS ni usmerjena sam v diagnz prblema, je tudi terapevtska, v smislu, da se spprijema s prblemi in jih tudi rešuje. ŠSS uresničuje razvjne nalge in pmč učencem. Ima vlg krdinatrja dela med učitelji, učenci, starši in drugega šlskega klja Svetvalni eksternati Centri za scialn del Pediatrične klinike Vzgjne psvetvalnice Pedpsihiatrične ambulante T s kurativn usmerjene svetvalne službe in individualn naravnane! Ne pznaj dbr knkretnih šlskih situacij. Objektivnejše cenjevanje ni pgled na prblem z distance. Nalga šlskih svet. delavcev je, da pmaga staršem in trkm vzpstaviti stik s temi svetvalnimi eksternati. PREVENTIVNO IN KURATIVNO SVETOVALNO DELO Individualn in krizn rientiran svetvanje 4

5 T svetvanje je značiln za začetke razvja šlskega svetvanja, v angl saksnskih državah. Svet delavci s v kabinetih individualn delali s psamezniki, ki s imeli učne težave in nizke učne rezultate. Neučinkvitst tega dela se skriva v lčensti dela svetvalca, učiteljev in staršev. Svet. delavec, ki se zapira med štiri stene in ne živi z učitelji, vzbuja v klektivu dlčen stpnj nezaupanja. Individualn in krizn rientirane službe s tudi takrat, k je nalga svetvalne službe pripraviti z. ppraviti psameznega učenca, da bi se prilagdili šlskemu redu in zahtevam učiteljev. Preventivn rientiran svetvanje Šlsk svetvanje => preventivn svetvanje Primarna ( del z nrmaln ppulacij v izgib pjavljanja prblemv) Sekundarna ( intervencije na začetku razvja težav) Terciarna prevencija (reduciranje širjenja bstječe mtnje ali prblema) Vse blike preventivnega svetvanja zahtevaj nepsredn del z trki in psege v trkv klje. Oblike dela z učenci: kurzi predavanja treningi delavnice učenje dlčenih veščin 5