Microsoft Word - Pravilnik za oznacevanje vodnega obmocja_konsolidirani text_SI.doc

Zavedajoč se pomembnosti reke Save za gospodarski, socialni in kulturni razvoj regije, V želji, da se razvija rečna plovba po reki Savi, Ob upoštevanju Evropskega sporazuma o glavnih mednarodnih plovnih poteh po celinskih vodah (AGN), zlasti aneksa III tega sporazuma, V veri, da lahko javne inštitucije s svojim prispevkom za skrb in vzdrževanje primernega vodnega območja, za katere so podlaga mednarodno priznane klasifikacije in parametri, značilno prispevajo k razvoju vodnega območja reke Save, Skladno s členom 16, paragraf 1 (a) in 2 Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in členom 9, paragraf 4 Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, je Mednarodna komisija za Savski bazen (spodaj: Savska komisija) na 8. izredni seji, 12-13. novembra 2007, sprejela naslednji SKLEP 31/07 o sprejetju PRAVILNIKA ZA OZNAČEVANJE VODNEGA OBMOČJA V SAVSKEM BAZENU 1. Tekst pravilka za označevanje vodnega območja v Savskem bazenu je priložen temu sklepu kot njegov sestavni del. 2. Države podpisnice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu bodo sprejele nujne mere za izvršitev tega sklepa in obvestile Savsko komisijo.. 3. Ta sklep bo obvezen za države podpisnice, razen če kdo izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu v roku 30 dneh po sprejetju sklepa, ali če ne obvesti Savske komisije, da je sklep predmet odobritve ustrezne pooblaščene inštitucije v njegovi državi. Če kdo izmed članov Savske komisije umakne svoj glas v roku 30 dni po

sprejetju sklepa, ali če obvesti Savsko komisijo, da mora sklep odobriti ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo Sekretarijat Savske komisije o tem obvestil vse druge člane Savske komisije. 4. Če nihče izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu in ne obvesti Savske komisije, da mora ta sklep odobriti ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo sklep začel veljati 13. decembra 2007. 5. Po začetku veljavnosti bo sklep obvezen v celoti in se bo uporabljal v državah podpisnicah. 6. Sekretariat Savske komisije bo obvestil države podpisnice o začetku veljavnosti tega sklepa. Številka: 1S-8-D-07-7/1-3 Zagreb, 13. november 2007 gospod Kemal Karkin Predsednik Savske komisije

Zavedajoč se pomembnosti reke Save za gospodarski, socialni in kulturni razvoj regije, V želji, da se razvija rečna plovba po reki Savi, Ob upoštevanju spremenjene resolucije št. 59 UNECE o Pravilih označevanja vodnega območja, V veri, da lahko javne inštitucije s svojim prispevkom za skrb in vzdrževanje primernega vodnega območja, za katere so podlaga mednarodno priznane klasifikacije in parametri, značilno prispevajo k razvoju vodnega območja reke Save, Skladno s členom 16, paragraf 1 (a) in 2 Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in členom 9, paragraf 4 Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, je Mednarodna komisija za Savski bazen (spodaj: Savska komisija) na 31. zasedanju, 20. februarja 2013, sprejela SKLEP 02/13 o sprejetju SPREMEMB IN DOPOLNITEV SKLEPA 31/07 O SPREJEMU PRAVILNIKA ZA OZNAČEVANJE VODNEGA OBMOČJA V SAVSKEM BAZENU 7. Besedilo Sprememb in dopolnitev sklepa 31/07 Pravilka za označevanje vodnega območja v Savskem bazenu in konsolidirano besedilo Pravilnika o označevanju vodnega območja v Savskem bazenu sta priložena temu sklepu kot njegov sestavni del. 8. Države podpisnice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu bodo sprejele nujne mere za izvršitev tega sklepa in obvestile Savsko komisijo. 9. Ta sklep bo obvezen za države podpisnice, razen če kdo izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu v roku 30 dneh po sprejetju sklepa, ali če ne obvesti Savske komisije, da je sklep predmet odobritve ustrezne pooblaščene inštitucije v njegovi državi. Če kdo izmed članov Savske komisije umakne svoj glas v roku 30 dni po sprejetju sklepa, ali če obvesti Savsko komisijo, da mora sklep odobriti

ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo Sekretarijat Savske komisije o tem obvestil vse druge člane Savske komisije. 10. Če nihče izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu in ne obvesti Savske komisije, da mora ta sklep odobriti ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo sklep začel veljati 20. marca 2013. 11. Po začetku veljavnosti bo sklep obvezen v celoti in se bo uporabljal v državah podpisnicah. 12. Sekretariat Savske komisije bo obvestil države podpisnice o začetku veljavnosti tega sklepa. Številka: 1S-31-D-13-6/1-2 Beograd, 20. februar 2013 Miodrag Pješčić Predsedujoči Savske komisije

Zavedajoč se pomembnosti reke Save za gospodarski, socialni in kulturni razvoj regije, V želji, da se razvija rečna plovba po reki Savi, Ob upoštevanju spremenjene resolucije št. 59 UNECE o Pravilih označevanja vodnega območja, V veri, da lahko javne inštitucije s svojim prispevkom za skrb in vzdrževanje primernega vodnega območja, za katere so podlaga mednarodno priznane klasifikacije in parametri, bistveno prispevajo k razvoju vodnega območja reke Save, Skladno s členom 16, odstavek 1 (a) in 2 Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in členom 9, odstavek 4 Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, je Mednarodna komisija za Savski bazen (v nadaljevanju: Savska komisija) na svojem 36. zasedanju, 14. oktobra 2014, sprejela naslednji SKLEP 15/14 o sprejetju SPREMEMB SKLEPA 2/13 O SPREJETJU PRAVILNIKA ZA OZNAČEVANJE VODNEGA OBMOČJA V SAVSKEM BAZENU 13. Besedilo Sprememb sklepa 2/13 o sprejetju Pravilnika za označevanje vodnega območja v Savskem bazenu in konsolidirano besedilo Pravilnika o označevanju vodnega območja v Savskem bazenu sta priložena temu sklepu kot njegov sestavni del. 14. Države podpisnice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu bodo sprejele nujne ukrepe za izvršitev tega sklepa in obvestile Savsko komisijo. 15. Ta sklep bo obvezen za države podpisnice, razen če kdo izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu v roku 30 dneh po sprejetju sklepa, ali če ne obvesti Savske komisije, da je sklep predmet odobritve ustrezne pooblaščene inštitucije v njegovi državi. Če kdo izmed članov Savske komisije umakne svoj glas v roku 30 dni po

sprejetju sklepa, ali če obvesti Savsko komisijo, da mora sklep odobriti ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo Sekretarijat Savske komisije o tem obvestil vse druge člane Savske komisije. 16. Če nihče izmed članov Savske komisije ne umakne svojega glasu in ne obvesti Savske komisije, da mora ta sklep odobriti ustrezna pooblaščena inštitucija v njegovi državi, bo sklep začel veljati 14. novembra 2014. 17. Po začetku veljavnosti bo sklep obvezen v celoti in se bo uporabljal v državah podpisnicah. 18. Sekretariat Savske komisije bo obvestil države podpisnice o začetku veljavnosti tega sklepa. Številka: 1S-36-D-14-2/1-2 Zagreb, 14. oktober 2014 Mitja Bricelj Predsedujoči Savske komisije

PRAVILNIK ZA OZNAČEVANJE VODNEGA OBMOČJA V SAVSKEM BAZENU (konsolidirano besedilo na osnovi sklepa 31/07, 02/13 in 15/14)

KAZALO 1. POGLAVJE... 9 2. POGLAVJE ZAHTEVE, KI JIM MORAJO USTREZATI ZNAKI IN OZNAKE, TER PLAN ZA NJIHOVO NAMESTITEV (PLAN OZNAČEVANJA)... 10 3. POGLAVJE VIDLJIVOST ZNAKOV IN LUČI... 11 POGOJI ZA VIDLJIVOST IN DIMENZIJE ZNAKOV... 12 POGOJI ZA VIDLJIVOST LUČI... 14 OBVEZNOST NEOVIRANJA CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PROMETA... 14 4. POGLAVJE NAMESTITEV ZNAKOV IN OZNAK NA ZNAČILNIH ODSEKIH REKE... 15 ČLEN 4.1... 15 SPLOŠNO... 15 OZNAČEVANJE NAPLAVINSKIH KANALOV... 17 OZNAČEVANJE PLITVIN... 22 OZNAČEVANJE BLIŽINE MOSTOV IN PREHODOV POD MOSTOVI... 24 NAMESTITEV ZNAKOV IN SIGNALOV NA VODI, KI OZNAČUJEJO OMEJITVE SIDRANJA... 27 REFERENČNE ŠTEVILKE NA BOJAH IN OZNAČEVALNIKIH... 27 5. POGLAVJE TEHNIKE ZA PRIKAZOVANJE SLIK... 28 SPLOŠNA PRIPOROČILA... 28 6. POGLAVJE NAMESTITEV RADARSKIH ODSEVNIKOV NA ZNAKE IN SIGNALE... 28 PRILOGA 1 SHEME Z MINIMALNIMI DIMENZIJAMI IZ PRILOGE 7 CEVNI... 31 PRILOGA 2 PRIMERI NOVIH TEHNIK ZA PRIKAZOVANJE INFORMACIJ... 147 LIGHT GUIDE TECHNOLOGY... 147 SVETLEČA DIODA (LED)... 147 ELEKTROMAGNETNI SEGMENTNI PRIKAZ... 147 PRIKAZOVALNIK Z VRTLJIVIM BOBNOM... 148 PREMIČNI ZASLONI... 148

1. poglavje SPLOŠNO Člen 1.0 Ta Pravilnik se bo uporabljal za vodna območja na reki Savi, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 586,00, na reki Kolubari, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 5,00, na reki Drini, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 15,00, na reki Bosni, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 5,00, na reki Vrbas, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 3,00, na reki Uni, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 15,00 in na reki Kolpi, od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 5,00. Člen 1.1 Z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev je označevanje sestavljeno iz dveh skupin oznak: (a) Znakov, ki urejajo plovbo na vodnem območju in so navedeni v Prilogi 7 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu, ter (b) Znakov za označevanje vodnega območja, ki so navedeni v Prilogi 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu. Poleg teh znakov morajo pristojni organi navedeni v členu 1.9 tega pravilnika postaviti kilometerske oznake ob vodnem območju, kjer je mogoče glede na dimenzije vodnega območja in po možnosti na vsakih sto metrov. Člen 1.2 Znaki, ki jih določa Priloga 7 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu so oznake za prepovedi, obveznosti, omejitve, priporočila ali sporočila, ter pomožne oznake. Člen 1.3 V skladu s členom 5.01 Pravilnika plovbe v Savskem bazenu mora posadka plovila upoštevati priporočila ali navedbe, na katere jih opozarjajo znaki. Člen 1.4 Znaki in signali na vodi in obalne oznake iz Priloge 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu se uporabljajo za označevanje roba, smeri in globine plovbenega območja, poleg tega pa označujejo tudi ovire in konstrukcije v plovbenem območju ali v njegovi bližini. Člen 1.5 Število obalnih oznak in število znakov in signalov na vodi, ter plan njihove namestitve na terenu, mora ustrezati zahtevam za varnost plovbe. Člen 1.6 Izbira oznak, ter določitev njihovega števila, je odvisna od lokalnih značilnosti vodnega območja in od funkcije oz. namena oznake. Njihova namestitev mora biti izvedena tako, da bo zagotovljena vidljivost od ene oznake do naslednje oznake. Člen 1.7 Svetlobni domet za luči določajo pristojni organi zadevnih držav, glede na lokalne pogoje za plovbo. Pri izračunu svetlobnega dometa se uporabi koeficient atmosferskega prenosa 0,6 za razdaljo večjo od 1 navtične milje. Člen 1.8 Barve luči morajo načeloma ustrezati priporočilom Mednarodne komisije za osvetlitev (''Barve svetlobnih signalov,'' v publikaciji Mednarodne komisije za osvetlitev (ICI) št. 2.2 (T.C.1.6) 1975). Člen 1.9

Oznake morajo namestili pristojni organi, ki so dolžni: (a) Redno spremljati stanje rečne struge in spremembe, ki se v njej dogajajo, ter popravljati položaj znakov in oznak na podlagi rezultatov opazovanja in po potrebi dodati znake in oznake, ki označujejo dimenzije plovbenega območja; (b) Redno meriti globino in širino označenega plovbenega območja in posredovati poveljnikom plovil potrebne informacije o minimalni globini in širini kanalov, ter o režimu vodostaja reke; (c) Pripraviti plan za namestitev znakov in oznak na ustreznih odsekih, ter določiti vrsto in število znakov in signalov na vodnih in obalnih oznakah, v skladu z zahtevami za varnost plovbe in v skladu s krajevnimi pogoji; (d) Zagotoviti nemoteno delovanje vseh znakov in signalov na vodi in obalnih oznakah; (e) Pravočasno obveščati poveljnike plovil o datumu namestitve in odstranitve znakov in signalov, o vseh spremembah v zvezi z njihovim številom, vrsto, položajem in osvetlitvijo, ter o pravilih, ki jih določijo v zvezi s prehodom plovil na tistih območjih, kjer sta srečevanje in prehod plovil prepovedana. 2. poglavje ZAHTEVE, KI JIM MORAJO USTREZATI ZNAKI IN OZNAKE, TER PLAN ZA NJIHOVO NAMESTITEV (PLAN OZNAČEVANJA) Člen 2.1 Znaki in oznake morajo delovati neprekinjeno (podnevi in ponoči), na vseh plovnih odsekih reke, kadar plovbeno območje ni zaledenelo; znake in oznake je treba korigirati, ko se pojavijo spremembe vodostaja in spremembe plovbenega območja. V skladu s stanjem plovbenega območja mora biti sistem označevanja postavljen tako, da plovila, ki plovejo dolvodno lahko uporabljajo del reke, kjer je hitrost toka večja, medtem, ko plovila, ki plujejo gorvodno lahko uporabljajo del reke z manjšo hitrostjo toka. Člen 2.2 V obdobjih visoke vode in zaledenelosti, ko je treba redne zanke in oznake odstraniti, da se ne poškodujejo, jih je treba, če je le mogoče, zamenjati s smerniki in drogovi, katerih vrhne oznake in barve, ustrezajo predpisanim za odgovarjajočo stran plovbenega območja. Člen 2.3 Obalne oznake in dodatni signali ter signali na vodi morajo, če je mogoče, delovati dokler plovba ne postane popolnoma nemogoča zaradi ledu. Člen 2.4 Znaki in signali na vodi morajo biti nameščeni tako, da zagotavljajo varnost plovil na plovbenem območju. Člen 2.5 Boje morajo biti nepotopljive, kar velja v vseh vremenskih pogojih, zato morajo biti vodotesne; poleg tega, da plavajo na vodi, morajo biti tudi stabilne in ohranjati čim bolj navpičen položaj tudi veter in valovi jih ne smejo prekomerno prevračati. Člen 2.6 Osnovni pogoj, ki mu mora ustrezati plan označevanja, je zagotavljanje varnosti plovil in nemotenega prometa v celotnem plovnem obdobju, tako ponoči kot podnevi, ter zagotavljanje jasnih in nedvoumnih oznak za poveljnike plovil glede smeri in omejitev plovbenega območja.

Člen 2.7 Plan označevanja mora biti pripravljen tako, da omogoča racionalno kombinacijo obalnih znakov in oznak, ter signalov na vodi. Pri pripravi plana je treba upoštevati, da mora plan temeljiti na pogojih za plovbo in specifičnih hidrografskih in hidrometeoroloških pogojih, zagotavljati mora določene dimenzij plovbenega območja ter ustvariti potrebne pogoje za varno in nemoteno plovbo vseh rečnih plovil. Člen 2.8 Obalne oznake služijo kot vodilo za poveljnike plovil in označujejo smer plovne poti. Znaki in signali na vodi dopolnjujejo obalne oznake na odsekih, kjer je za zagotavljanje varne plovbe poleg oznake smeri plovbenega območja potrebno označiti tudi njegove meje in mesta z ovirami. Člen 2.9 Pri pripravi plana označevanja je potrebno upoštevati naslednje zahteve: (a) Za označevanje plovbenega območja in za urejanje plovbe se morajo uporabljati samo znaki, ki jih določata Prilogi 7 in 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu; v izjemnih primerih se lahko uporabijo specialne dodatne obalne oznake, vendar le pod pogojem, da te oznake niso v nasprotju z oznakami navedenimi v Pravilniku plovbe v Savskem bazenu; (b) Dimenzije označenega plovbenega območja morajo biti usklajene z dimenzijami, ki so jih objavili pristojni organi; (c) Izbira položaja za namestitev znakov mora temeljiti na najnovejših meritvah, pridobljenih izkušnjah, ter na dostopnih podatkih o stanju plovbenega območja, kritičnih točkah, vodostajih, itd. (d) Znaki in svetlobne oznake morajo biti, ne glede na vodostaj, vidni na vseh točkah plovbenega območja in dokler je to potrebno za usmerjanje poveljnikev plovil. (e) Plan označevanja mora vsebovati informacije o vrsti nameščenih znakov, o bregu/robu na katerem so nameščeni, o rečnem kilometru postavitve, ter povzetek vseh znakov in signalov na vodi, ter obalnih znakov, uporabljenih pri označevanju. Člen 2.10 V primeru naknadnega znižanja nivoja vode se morajo na nekaterih odsekih reke izvesti izredne hidrografske meritve globine, da se ugotovi ustreznost postavitve znakov in morebitna potreba po dopolnitvi označevanja z novimi znaki. Člen 2.11 Pogostost meritev iz prejšnjega člena se določi na podlagi sprememb nivoja vode. Hitrejše, kot je znižanje vodne gladine, pogosteje je potrebno izvajati meritve. 3. poglavje VIDLJIVOST ZNAKOV IN LUČI Člen 3.1 Karakteristike znaka ali luči morajo ostati nespremenjene, ne glede na položaj plovila glede na znak ali luč. Pri dnevnih znakih sta ti lastnosti: oblika (oznaka na vrhu znaka) in barva; pri nočnih znakih in signalih pa: vrsta in barva luči. Člen 3.2 Oblike in barve oznak na vrhu, ter vrste in barve luči, podrobno določata Prilogi 7 in 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu. Člen 3.3 Skice znakov so prikazane v Prilogi 1 k temu Pravilniku. Skice so oštevilčene tako, da se ujemajo z oštevilčenjem znakom v Prilogah 7 in 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu.

Pogoji za vidljivost in dimenzije znakov Člen 3.4 Osnovna zahteva, ki jo morajo izpolnjevati znaki in oznake, je zagotovitev dobre vidljivosti vseh znakov in signalov, tako podnevi, kot ponoči. Člen 3.5 Obstajajo tri stopnje vidljivosti znakov in signalov: (a) Ko zaradi oddaljenosti znak ne predstavlja nič drugega kot packo na ozadju in je nemogoče razločiti obliko ali bravo (točkast obris); (b) Ko je znak viden in je mogoče razločiti njegovo obliko in obrise, vendar pa njegova barva ostaja nejasna; (c) Ko se oblika in barva znaka razločno vidi. Znaki (»nevarnost«in»ni prehoda«) morajo biti vidni poveljnikom plovil z določene razdalje (relativno z njihovo velikostjo) z drugo in tretjo stopnje. Glede na to je potrebno izbrati vrsto in dimenzijo znakov. Člen 3.6 Stopnja vidljivosti znaka, tako kot kateregakoli predmeta, je odvisna predvsem od velikosti kota pogleda, barvnega kontrasta, kontrasta osvetljave in vremenskih pogojev. Člen 3.7 Da bi zagotovili vidljivost prve stopnje je potrebno videti znak pod kotom 1' podnevi in pod kotom 10' ponoči. Natančna oblika in barva znaka (vidnost druge in tretje stopnje) mora biti vidna celo pod večjimi koti.podrobna oblika in barva znaka (vidljivost druge in tretje stopnje) sta razpoznavni celo pod večjimi koti. Člen 3.8 Podnevi mora biti največji kot ločljivosti za enostavne oblike (kvadrat, trikotnik, krog, itd.) med 3,5' - 5' in za kompleksne oblike (številke, črke, itd.) med 5' 8'. Da lahko poveljnik plovila prepozna (brez optičnih pripomočkov) obliko znaka na ustrezni razdalji in vidljivosti, lahko iz zgoraj navedenega sklepamo, da se lahko za izračun dimenzij znaka uporabi naslednja formula: Error! Objects cannot be created from editing field codes. H (m) višina znaka; L (m) razdalja; α (') kot pogleda. Vrednost za H(m) v ovisnosti od L(m) in α (') so predstavljene v Tabeli 1. Tabela 1:

Za enostavne oblike (kvadrat, trikotnik, krog, itd.) L(m) 500 1000 2000 α (') 3 0,44 0,87 1,74 4 0,58 1,16 2,32 5 0,73 1,45 2,90 Iz tabele 1 je razvidno, da je oblika znaka z dimenzijo H = 0,5 m prepoznavna z razdalje L = 500 m in kota pogleda α = 4'; ko je L = 1000 m je H = 1 m, itd. Če so na znakih preproste slike (pika, črta, puščica), je treba upoštevati zmanjšanje vidljivosti za 15 %, v primeru bolj kompliciranih slik pa zmanjšanje vidljivosti za 30 %. Člen 3.9 Primeri najmanjših mer za znake so navedeni v Prilogi k temu pravilniku. Alfanumerični znaki na prometnih znakih morajo izpolnjevati standarde za različne prometne znake. Črke, slike in podobni simboli ne smejo biti nižji od petstotine največje razdalje, od kjer morajo biti berljive in debelina telesa ne manjša od ene sedmine višine 1 Za obrežne oznake in znake mora biti minimalna višina spodnjega roba od tal najmanj 3m. Na mestih, kjer je to poterbno zaradi konfiguracije terena (reliefa) je dovoljena višina 2 m. Pri visokih vodah mora biti višina spodnjega roba najmanj 1,5m iznad kote gladine visoke vode. Člen 3.10 Med znaki in signali iz Priloge 7 in Priloge 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu morajo biti neosvetljene boje in neosvetljeni obalni znaki prevlečeni z odsevnim slojem. Enako lahko velja tudi za osvetljene boje in za osvetljene obalne znake. Barva odsevnih materialov mora ustrezati tisti, ki je določena za luči na bojah in tablah. V vseh navedenih primerih morajo biti vrhne oznake osvetljenih boj prebarvane z odsevnim slojem barve ali prekrite z odsevnim materialom. Člen 3.11 Da bi zagotovili jasno vidljivost obalnih znakov, morajo biti njihove dimenzije določene glede na njihov namen, glede na razdaljo med plovbenim območjem in obalo, glede na značilnosti območja ali druge posebne pogoje na zadevnem odseku. Člen 3.12 Dobra vidljivost znaka ali signala je odvisna od kontrasta med osvetljenostjo znaka ali signala in ozadjem, kar je potrebno upoštevati pri izbiri mesta za namestitev znakov ali signalov. Če sta, na primer, dve tabli, rdeča in bela, postavljeni ena zraven druge in imata svetlo ozadje, bo rdeča tabla bolje vidna in vidna z večje razdalje kot bela tabla, nasprotno pa bo v primeru temnega ozadja bolje vidna bela tabla. Člen 3.13 Vidljivost znakov in signalov, ki urejajo plovbo na vodnem območju, je potrebno ponoči zagotoviti s pomočjo osvetlitve s pritrjeno usmerjeno belo svetilko, ki deluje neprekinjeno in je nameščena tako, da svetloba ne moti poveljnike plovil. 2 V primeru, da ni mogoče uporabiti električne luči, morajo biti table prevlečene z odbojnim materialom ustrezne barve, tako da bo simbol jasno viden s plovil. Člen 3.14 1 To določile je vzeto iz Resolucije št. N o 22 "SIGNI Oznake in znaki na vodnem območju na celinskih vodah (ECE/TRANS/SC.3/108/Rev.2), v nadaljevanju - SIGNI 2/ Pristojni organi lahko od teh zahtev odstopijo.

Pri osvetlitvi tabel je potrebno zagotoviti, da odtenki barv ostanejo nespremenjeni. Osvetljenost opaženega znaka ali signala, kot tudi kateregakoli drugega predmeta, ni odvisna le od osvetljave, ampak tudi od sposobnosti površine znaka, da odseva svetlobne valove, ki padajo na njo. Navedeno je treba upoštevati pri barvanju znakov, ki mora biti izvedeno tako, da je površina znaka gladka in da ustrezno odseva svetlobo. Površina ne sme biti motna in prekrita z neenakomerno plastjo barve. Pogoji za vidljivost luči Člen 3.15 V posebnih primerih se lahko oznake osvetljijo ponoči (npr. Osvetlitev nizkih delov mosta, podpornikov mosta, pri vhodih k zapornicam, na odsekih kanalov itd.). Takšna osvetlitev se lahko uporablja za dopolnitev oznak. Osvetlitev mora biti načrtovana tako, da ne zaslepi 3 Člen 3.16 Priporočljivo je, da se jakost osvetlitve in luč določi v skladu z Direktivo 2006/87/EC. 4 Člen 3.17 Ker mora biti jakost svetlobe večja za barvne luči, ki se ustvarijo z uporabo filtrov, je zanje potreben močnejši vir svetlobe. V tabeli 2 so prikazane jakosti za vire svetlobe, ki so izračunane pri atmosferskih pogojih ob rahli megli: Tabela 2: Vidljivost (m) Jakost svetlobe (cd) Jakost vira svetlobe (cd) Bela svetloba Bela svetloba Rdeča svetloba Zelena svetloba 500 0,06 0,06 0,40 0,60 1000 0,25 0,25 1,70 2,50 2000 1,40 1,40 9,30 14,00 3000 4,20 4,20 28,00 42,00 4000 9,80 9,80 65,00 99,00 5000 20,00 20,00 133,00 200,00 Člen 3.18 Dolžina utripa signalne luči ne sme biti krajša od 0,5 sekunde. Krajši utripi, četudi so pogosti, povzročajo utrujenost oči poveljnikov plovil in ovirajo orientacijo. Tudi dolgi in redki utripi luči ovirajo orientacijo, saj poveljnik plovila, medtem ko čaka na naslednji utrip, ne more biti več prepričan, da pluje v pravi smeri. Člen 3.19 Podrobne karakteristike signalnih luči, ki se uporabljajo, so navedene v Prilogi 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu. Obveznost neoviranja cestnega in železniškega prometa Člen 3.20 3 To je vzeto iz SIGNI 4 Alternativni predlog se sklicuje na Priporočila o določitvi jakosti osvetlitve morskih pomožnih luči, December 1977, objavljenem v IALA biltenu, kot je podano v SIGNI.

Znaki in oznake morajo biti nameščeni tako, da njihove luči ne ovirajo drugega prometa, v primeru, če v bližini reke potekata cesta ali železnica. Člen 3.21 Na odsekih, kjer cesta ali železnica potekata v bližini reke, je potrebno namestiti zgoraj navedene znake in signale na podlagi predhodnega posveta z ustreznimi odgovornimi organi. 4. poglavje NAMESTITEV ZNAKOV IN OZNAK NA ZNAČILNIH ODSEKIH REKE Člen 4.1 Splošno Znaki so lahko orientirani na dva načina: Člen 4.1.1 (a) vzporedno z osjo plovbenega območja; (b) pravokotno na os plovbenega območja. Člen 4.1.2 Znaki, ki spadajo v skupino znakov pod točko (a), so predvsem znaki za prepovedi in sporočila in so nameščeni na tisti strani plovbenega območja, na katerega se prepoved ali sporočilo nanaša. Obrežni znaki, ki se uporabljajo v zvezi s plovbo v obeh smereh (gorvodno in dolvodno) morajo biti obrnjeni kot je določeno pod (a). V posameznih primerih (boljša vidljivost) je lahko kot med znakom in osjo plovbenega območja 10 ali manj. (Slika 1, znak a) Člen 4.1.3 Večina znakov je nameščena kot navaja točka (b) in običajno ne veljajo le za eno stran plovbenega območja. Ti znaki so postavljeni pod pravim kotom, glede na os plovbenega območja, tako da jih uporabniki lahko vidijo med plovbo. Obrežni znaki, ki se uporabljajo v zvezi s plovbo v eni smeri (gorvodno ali dolvodno) morajo biti obrnjeni kot je določeno pod (b). V posameznih primerih (boljša vidljivost) mora biti kot med znakom in osjo plovbenega območja večji od 60. (Slika 1, znak c) Člen 4.1.4 Uporaba in namestitev določenega znaka ali signala na vodi, ali oznake na obali, je po eni strani odvisna od krajevnih lastnosti reke (hitrost toka, spremembe gladine, meandriranja, širine korita, obstoja pragov, rokavov, otokov, itd.), po drugi strani pa tudi od gostote prometa na določenem odseku, ter oblike in velikosti konvojev. Člen 4.1.5 Položaj vsakega znaka ali signala na vodi, ki označuje stran plovbenega območja, mora biti določen na podlagi plana označevanja, ki temelji na rezultatih meritev. Globine v okviru omejitev širine označenega plovbenega območja ne smejo v nobenem primeru biti manjše od minimalne globine evidentirane za zadevni odsek. Člen 4.1.6 Kadar so znaki ali signali nameščeni na vodi, je nujno potrebno upoštevati smer toka. Če reka teče v smeri ovire, mora biti znak ali signal vedno nameščen daleč stran od nevarnosti za plovbo (ovire). Če pa reka teče v nasprotni smeri, bo znak ali signal nameščen bližje oviri. Člen 4.1.7 Ovire na straneh plovbenega območja se vedno označujejo z znaki ali signali na vodi. Ko je ovira označena samo z enim znakom, mora biti nameščena na dolvodnem skrajnem koncu ovire, na strani struge. (Slika 1, znak b)

Slika 1 Člen 4.1.8 Praviloma se osvetljene ali neosvetljene boje uporabljajo za označevanje gorvodnih in dolvodnih koncev pragov, bregov, zaradi katerih se plovbeno območje zoži, aluvijalni kanali, bregov, izbočenih v plovbeno območje, kupov kamenja, čeri ali grebenov, inženirskih objektov za oskrbo z vodo, ter podvodne nevarnosti ali ovire (potopljena plovila, sidra, itd.). Člen 4.1.9 Vrhne oznake in označevalni drogovi se morajo uporabiti kot dodatni znaki, ki dopolnjujejo boje, ter omogočajo bolj jasno označevanje meja plovbenega območja čez težavne pragove in označevanje podvodnih ovir. V nekaterih primerih in odsekih se lahko boje zamenjajo z vrhnimi oznakami in označevalnimi drogovi. Člen 4.1.10 Da bi se izognili poškodbam boj v času pojave plavajočega ledu, je potrebno boje zamenjati z označevalnimi drogovi. Člen 4.1.11 Na rečnih odsekih, kjer plovba poteka tako podnevi kot ponoči, se razcepi, križišča in središčna črta plovbenega območja, ter ovire, ki ležijo v plovbenem območju, označujejo s svetlobnimi bojami ali obalnimi lučmi. Znaki in signali na vodi morajo biti nameščeni na takšni globini in na takšni razdalji od ovire, da ponoči in v primeru slabe vidljivosti zagotavljajo varno in enostavno premikanje plovil. Člen 4.1.12 Na odsekih, kjer je plovbeno območje ozko, se daje prednost oznakam na obali. Člen 4.1.13 Vsak znak ali signal na obali se mora postaviti šele po pregledu območja in izboru najprimernejše lokacije. Upoštevati je treba potrebo, da se zagotovi vidljivosti znaka, ne glede na nivo vode. Člen 4.1.14 Kjer je potrebno zagotoviti dobro vidljivost simbola na znaku na daljši razdalji, tako za plovila ki plujejo v smeri toka, kot za tista, ki plujejo proti njemu, se lahko na nosilni drog namestita dve tabli, tako da je ena obrnjena v smeri toka, druga pa v nasprotni smeri. Člen 4.1.15 Pri izbiri mesta za namestitev znaka ali signala na obali je potrebno upoštevati potrebo po enostavnem vzdrževanju in možnosti njegove zaščite pred ledom in poplavami. Člen 4.1.16 Pred namestitvijo obalnega znaka ali signala je potrebno izmeriti globino na območju pred njim in na območju v smeri, ki jo znak ali signal označuje.

Člen 4.1.17 Praviloma je cilj ta, da samo omrežje znakov in signalov na obali omogoča nemoteno označevanje položaja plovbenega območja v celoti, medtem ko znaki in signali na vodi poveljnikem čolnov pomagajo določiti meje plovbenega območja. Člen 4.2 Označevanje naplavinskih kanalov Člen 4.2.1 Namestitev znakov za prehod plovbenega območja in obalnih luči Člen 4.2.1.1 Znaki za prehod in obalne luči se lahko uporabljajo v naplavinskih kanalih za označevanje prečkanja plovbenega območja z ene obale na drugo (znaki prikazani pod 4.C, 4.D, 5.C, 5.D v Prilogi 8 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu). Člen 4.2.1.2 Naplavinski kanali se označujejo z obalnimi lučmi in z znaki za prehod plovbenega območja, ko je plovbeno območje dovolj široko, njegova varnost je zagotovljena in ko je smer potrebno le približno označiti. Člen 4.2.1.3 Obalne luči in znaki za prehod plovbenega območja morajo biti izbrani tako, da se razlikujejo prehodi plovbenega območja v smislu njihove dolžine, točneje v smislu oddaljenosti med dvema sosednjima znakoma. Dolžina prehoda je relativna, ker je odvisna od širine plovbenega območja. Člen 4.2.1.4 Najboljši učinek znakov za prehod in obalne luči je v razmakih do 3 km. Na takšnih odsekih se lahko znaki za prehod ter obalne luči (brez znakov na vodi), namestijo pod pogojem, da je razpoložljiva širina več kot dvakrat večja od širine plovbenega območja. Če je razpoložljiva širina manjša od dvakratne širine plovbenega območja, se znaki za prehod, ter obalne luči (brez znakov na vodi), ne smejo namestiti v razmakih, ki presegajo 1,0 1,5 km. Člen 4.2.1.5 Če je razdalja med dvema sosednjima oznakama za prehod večja od izračunane vidljivosti in če linija plovbe poteka v bližini brega, se obalni svetlobni znak, s katerim se dodatno označuje položaj linije plovbe, namesti med oba sosednja znaka prehoda plovbenega območja. (Slika 2, znak a).svetlobni obalni znak se namesti tudi v primeru ko plovbeno območje poteka v bližini rečnega brega (Slika 2, znak b). Slika 2

Člen 4.2.1.6 V primeru, ko je matica toka pod kotom napram liniji plovbe, ob pojavu močnih bočnih vetrov in podobno, mora biti plovbeno območje dodatno označeno z navigacijskimi znaki, v skladu z krajevnimi pogoji (Slika 3). Slika 3 Člen 4.2.1.7 Če plovbeno območje pri daljših prehodih prečka sredino reke, ali pa ostro prehaja od enega brega bo drugega, se lahko uporabijo dve oznaki na vsaki strani plovbenega območja za označevanje prehoda plovbenega območja, ki bolje označujejo prehod. Prednost oznakam za označevanje pokritih smeri na vsaki strani plovbenega območja se daje pri označevanju premočrtnih odsekov daljših od 5 km, kjer je razpoložljiva širina manjša od dvojne širine plovbenega območja. V tem primeru in kadar konfiguracija bregov to dopušča, se oznake za označevanje pokritih smeri plovbenega območja namestijo na oba roba prehoda (Slika 4). Oznake za označevanje pokritih smeri na vsaki strani plovbenega območja se postavijo tudi v primeru pojave ovir za plovbo ali drugih nevarnosti, ki povzročijo zožanje plovbenega območja. Slika 4

b < od dvojne širine plovbenega območja Člen 4.2.1.8 Na odsekih, kjer linija plovbe neposredno po prehodu k nasprotnem bregu ponovno prečka na nasprotni breg, je obvezno postaviti tri oznake (sprednja mora imeti dve tabli) za označevanje pokritih smeri plovne poti (Slika 5). V tem primeru morajo biti luči zadnjih oznak za označevanje pokritih smeri, natančno usmerjene po osi plovbenega območja, ena gorvodno, druga dolvodno. Slika 5 Člen 4.2.1.9 Medsebojno razmerje sprednjih in zadnjih znakov pri pokritih smereh krajših od 4 km, je predstavljeno v Tabeli 3. Tabela 3: L(m) d(m) h o (m) a(m) 2a(m) 200 17 8,50 2,6 5,0 300 25 8,70 4,0 8,0 400 33 8,85 5,2 10,5 500 42 9,00 6,5 13,0 600 50 9,10 8,0 16,0

700 58 9,20 9,0 18,0 800 67 9,35 10,0 20,0 900 75 9,50 12,0 24,0 1000 83 9,60 13,0 26,0 1500 125 10,25 19,0 38,0 2000 166 10,90 26,0 52,0 2500 207 11,50 33,0 66,0 3000 250 12,15 39,0 78,0 3500 290 12,75 46,0 92,0 4000 330 13,40 52,0 104,0 > 4000 760 14,20 25,0 50,0 L (m) maksimalna razdalja pri kateri se lahko uporabijo oznake za označevanje pokritih smeri; 1 d (m) razdalja med sprednjimi in zadnjimi znaki ( je približno L ); 12 h o (m) višina med lučmi sprednjega in zadnjega znaka; a (m) razdalja potrebna plovilu za prilagoditev smeri, če plovilo ne sledi liniji pokrite smeri; α (') kot pogleda. Tabela 3 je izdelana ob upoštevanju predpostavke, da je pogled opazovalca 5 m nad vodno gladino, luč nižjega (sprednjega) znaka pa je 8 m nad vodno gladino. Vrednost "a" opisuje natančnost pokritih smeri in je pomembna pri plovbi skozi ozka plovbena območja. Natančnost se praviloma poveča s približevanjem k znakom, ki označujejo prečkanje plovbenega območja. Za zagotovitev dobre prepoznavnosti oznak za označevanje pokritih smeri in njihovih luči ponoči, kot pogleda α (') ne sme biti manjši od 4'. Člen 4.2.2 Namestitev znakov in signalov na vodi Člen 4.2.2.1 Na odsekih naplavinskih strug, kjer plovbeno območje poteka vzdolž sredine struge, ali vzdolž obrežja, ali počasi prehaja od enega brega do drugega, se uporabijo znaki in signali na vodi za označitev formacij v rečnem koritu ali preprek, tako naravnih, kot umetnih, na straneh struge (bregovi, obala, otoki, kamni, potopljena plovila, ostanki mostov, itd.), kadar te ovire segajo v plovbeno območje in zožujejo njegovo širino (Slika 6).

Slika 6 b < od dvojne širine plovbenega območja b1 > od dvojne širine plovbenega območja Te podvodne ovire so na odsekih naplavinskih strug označene z znaki in signali na vodi, če v zgoraj navedenih mejah širine, globina vode nad temi ovirami, ne presega minimalne izmerjene globine na tem področju. Če ovira ni zelo široka, se svetlobni signal namesti na vodi na gorvodnem odseku. Vrhna oznaka ali označevalni drog se lahko namesti na dolvodnem odseku v odvisnosti od njegove dolžine. Člen 4.2.2.2 Znaki ali signali na vodi, ki označujejo podvodne ovire znatne dolžine, se namestijo tako, da se deli, ki so najbližji plovbenemu območju, označeni s svetlobnimi signali, med katere so nameščeni nesvetlobni znaki, s čimer je omogočena popolna označenost podane ovire (Slika 7). Slika 7 Člen 4.2.2.3 Na tistih delih rečnega korita, kjer je breg, nasproti bregu, ki ji sledi linija plovbenega območja, omejena z obrežnim nasipom, kjer se daje prednost gorvodni plovbi v mirni vodi, je breg označen z znaki in signali na vodi, neodvisno od širine korita. Člen 4.2.2.4 Na odsekih naplavinskih strug sistem obalnega označevanja v obdobjih visokih voda v splošnem ostane enak kot v obdobjih najnižjih vodostajev, z izjemo odsekov, kjer je ob visokih vodostajih priporočljivo poiskati drugo strugo z boljšimi plovnimi lastnostmi. V tem primeru mora biti izbrano plovbeno območje ustrezno označeno.

Člen 4.3 Označevanje plitvin Člen 4.3.1 Za plitvine velja enako načelo kot za ostale odseke, kar pomeni, da mora skupina oznak zagotavljati stalno označevanje plovbenega območja. Plovbeno območje v plitvinah se lahko označi z oznakami za prehod, z obalnimi oznakami, ter z znaki in signali na vodi. Člen 4.3.2 Izmenične lokacije nanosov se lahko označijo tudi z oznakami za označevanje pokritih smeri, z zadostno razpoložljivo širino, kjer plovila plujejo premočrtno (Slika 8). Slika 8 Člen 4.3.3 Plovbeno območje, ki prečka plitvino, je navadno označeno z znaki in signali na vodi (Sliki 8 in 9). Slika 9

Člen 4.3.4 Če plovbeno območje poteka premočrtno med peščenimi nanosi, ki segajo daleč v rečno korito, je potrebno na vstopu in iztopu namestiti vsaj dva znaka na vodi: enega na vrhu gorvodnega, a drugega na vrhu dolvodnega nanosa. (Slika 10). Slika 10 Člen 4.3.5 Če je plovbeno območje na odseku med peščenimi plitvinami vijugasto, je potrebno namestiti dodatne znake na vodi (Slika 11). Slika 11

Člen 4.3.6 Dodatni znaki na vodi morajo biti postavljeni na začetek in na konec vijugastih odsekov s peščenimi nanosi. Ti znaki označujejo tudi bočne vodne tokove. Člen 4.3.7 V primeru, da je uporaba obalnih oznak za prehod plovbenega območja nemogoča, se lahko plovbeno območje označuje z znaki ali signali na vodi, na eni ali obeh straneh, odvisno od širine plovbenega območja in hidroloških razmer. Člen 4.4 Označevanje bližine mostov in prehodov pod mostovi Člen 4.4.1 Plovba plovil, vlečnih ali porivnih konvojev v bližini mostov in skozi plovbene prehode mostov zahteva posebno pozornost in previdnostne ukrepe s strani poveljnikov plovil zaradi ozkega plovbenega območja. Zaradi tega morajo biti ti odseki še posebno dobro označeni. Člen 4.4.2 Osnovni pogoj, ki ga je potrebno izpolniti pri zagotovitvi varnega prehoda pod mostovi, je označitev smeri plovbenega območja, ter njegovih robov, kjer je to potrebno. Poleg tabel in luči za označevanje plovbenega prehoda pod mostovi se lahko uporabijo tudi znaki in signali na vodi in na bregu. Člen 4.4.3 Izbira in položaj namestitve znakov je v vsakem posameznem primeru odvisen od krajevnih razmer na območju mostu. Člen 4.4.4 Pri namestitvi znakov za označevanje v bližini mostov in pri označevanju plovbenih prehodov z bojami je potrebno upoštevati naslednje pogoje: (a) Za označitev dovoljenja za uporabo plovbenega prehoda pod mostom se uporabijo samo znaki A.10, D.1 ali D.2, ter Priloga 7 k Pravilniku plovbe v Savskem bazenu; (b) Namestitev znakov za označevanje mora temeljiti na meritvah globine in smeri toka, ki se izvajajo v neposredni bližini mostu in na odsekih pred dostopom do mostu; (c) Položaj znakov, ki so nameščeni v bližini mostu, je potrebno pri spremembah razmer za plovbo pravočasno spremeniti; (d) Če je med približevanjem k mostu ali plovbenemu prehodu smer toka pod kotom glede na most, pri čemer se tvorijo vrtinci okrog stebrov mostu, morajo biti nameščeni znaki na vodi na način, da prikazujejo smer vrtincev.

Člen 4.4.5 Znaki in signali se lahko namestijo na vodi ob približevanju k plovbenemu prehodu tako, da natančno označijo položaj plovbenega območja. Člen 4.4.6 Primeri namestitve navedenih znakov na vodi ali obalnih oznak, ki označujejo odseke v bližini mostov: Slika 12 (a) Če je most postavljen na območju zavoja, se lahko smer prehoda plovila skozi plovbeno odprtino, označi z znaki na rečnem bregu (Slika 12). (b) Če zaradi večje zakrivljenosti plovbenega območja ali kakšnih drugi razlogov označevanje z zgoraj navedenimi znaki ni možno, se lahko uporabijo znaki in signali na vodi (boje, itd.), ki se namestijo tako, da sledijo toku (Slika 13). Slika 13 (c) Če je most postavljen na odseku, na katerem je tok pod kotom glede na plovbeno območje, se za označevanje lahko uporabita dva para boj gorvodno od mostu. Par boj bližje mostu, se namesti na razdalji 100 200m gorvodno od mostu, drugi par pa 400 700 m gorvodno od mostu. Boje, ki so bolj oddaljene od mostu so nameščene tako, da skupaj z parom boj, ki je bližji mostu, sledijo rečnemu toku. Dolvodno od mostu, na razdalji 100 m od mostu, se lahko namesti še en par boj (Slika 14).

Slika 14 Člen 4.5 Označevanje zimskih pristanišč in zimskih zavetišč Člen4.5.1 Primeri označevanja zimskih pristanišč in zimskih zavetišč: (a) Označevanje zimskega zavetišča na odprtem vodnem območju z oznako E.27.1, ki definira dovoljeno maximalno število plovil v zimskem zavetišču skupaj z doadtnimi tablami, ki označuje razdaljo na kateri se uporablja preavilo (slika 15). Slika 15

Slika 16 (b) Označevanje zimskega pristanišča na rečnem rokavu z oznako E.26.1 ki definira dovoljeno maximalno število plovil v zimskem pristanišču in dodatno tablo E.25 za možnost oskrbe z elektriko (Slika 16). Člen 4.6 Namestitev znakov in signalov na vodi, ki označujejo omejitve sidranja Člen 4.6.1 Kjer je prisotna povečana intenzivnost prometa plovil, ter znatna koncentracija plovil v notranjih delih pristanišč, morajo biti za označevanje omejitev sidranja postavljeni ne le obalni znaki in signali, ampak tudi znaki in signali na vodi. Člen 4.7 Referenčne številke na bojah in označevalnikih Člen 4.7.1

Na bojah in označevalnikih je priporočljiva uporaba alfanumeričnih znakov in velikih tiskanih črk. Kjer se hkrati uporabijo črke in številke, mora biti njihova višina enaka. V primeru, da se pojavita dve takšni kombinaciji, kot na primer pri označevanju razcepov, je potrebno uporabiti vezaj. Člen 4.7.2 Višina znakov ne sme biti nižja od 200 mm, na zelenih ali rdečih bojah morajo biti znaki bele barve, na rumenih pa črne barve. Člen 4.7.3 Znaki na svetlobni boji so lahko črni na beli podlagi. Znaki so navadno pritrjeni na posebne napisne ploščice. Priporočljivo je, da so znaki nameščeni na obeh straneh boj. 5. poglavje TEHNIKE ZA PRIKAZOVANJE SLIK Člen 5.1 Splošna priporočila Člen 5.1.1 Nove tehnike za prikazovanje slik se lahko uporabljajo pod naslednjimi pogoji. (a) Tehnika mora biti v skladu z določbami iz Pravilnika plovbe v Savskem bazenu; (b) Odstopanje od prvotnih barv je pri izvajanju nove tehnike možno le pri nekaterih znakih. To je navedeno v opisih zadevnih znakov; (c) Ker nove tehnike prikazovanja včasih uporabljajo slike, ki so sestavljene iz velikega števila pikslov, je treba posebno pozornost nameniti obliki slike; (d) Splošna značilnost novih tehnik prikazovanja je ta, da se lahko besedilo in slike nadzorujejo daljinsko; v sklopu enega prikazovalnika so možne spremenljive slike. Nadzorovati je mogoče fantomske efekte npr. odsevne efekte in iluzije, ki nastanejo kot posledica sončne svetlobe. Primeri novih tehnik za prikazovanje slik so navedeni v Prilogi 2. 6. poglavje NAMESTITEV RADARSKIH ODSEVNIKOV NA ZNAKE IN SIGNALE Člen 6.1 Znaki na vodi in na obali morajo biti opremljeni z radarskimi odsevniki, da se zagotovi njihova vidljivost. Člen 6.2 Pri namestitvi znakov z radarskimi reflektorji je treba upoštevati najdaljšo razdaljo med plovilom in znakom v smislu opaznosti znaka na radarskem zaslonu. Razdalja ni vedno ista, temveč zavisi od tehničnih karaktersitikradarske opreme, radrarskega reflektorja in posebnih okoliščin na reki ter višine antene nameščene na plovilu, kakor tudi višiona radarskega reflektorja glede na vodo. Člen 6.3 Plovila in druge plavajoče objekte in predmete na površini vode je mogoče opazovati in razlikovati na radarskem zaslonu jasno ločeno drug od drugega, kar zavisi od radarske opreme, razdalje objekta, razdalje med objekti itd. Splošno gledano, na razdalji od 1 km sta dva predmeta jasno ločena drug od drugega, če je med njima približno 15 m. Člen 6.4 Iz izkušenj prehodi pod mostovi in stebri mostu niso vedno vidni na ekranu. Da bi zagotovili varen prehod pod mostovi morajo biti na obeh straneh prehoda nameščene boje z radarskimi reflektorji.

Boje ne smejo biti od mostu oddaljene manj kot 15-20 m gorvodno in dolvodno. Prehodi pod mostovi morajo biti označeni tudi z radarskimi odsevniki nameščenimi na mostu samem ne manj kot 12-15 m od najbolj oddaljenega roba mostne konstrukcije (slika 17). Shema priporočljivih radarskih reflektorjev z minimalnimi dimenzijami je podana v Prilogi I. Slika 17 Člen 6.5 Ker so radarski reflektorji izredno zanesljivi, si je potrebno prizadevati, da se namestijo s pomočjo nosilcev na okvir mostov za označitev plovbenega prehoda pod mostom. Člen 6.6 Nevarnosti za plovbo, ter različne prepreke (potopljena plovila, leseni valobrani, prečni tramovi, itd.), ki se nahajajo v rečni strugi, morajo biti prav tako označeni z znaki opremljenimi z radarskimi odsevniki. Če se valobrani ali druge regulacijske konstrukcije, ki so označeni z radarskimi odsevniki, nahajajo vzdolž enega brega, medtem ko plovbeno območje poteka ob nasprotnem bregu, ki je nizek in raven, se lahko signali z radarskimi odsevniki namestijo tudi na tem bregu, da bi olajšali orientacijo plovil, ki plujejo s pomočjo radarja. Člen 6.7 V splošnem je potrebno, kadar se uporabljajo radarski odsevniki na znakih za označevanje in signalih, upoštevati pravilo, da ti odsevniki ne smejo povzročiti spremembe oblike ali velikosti znaka ali signala. Tudi njihova barva mora ustrezati barvi zadevnega znaka ali signala. Člen 6.8 Najpogostejši tip radarskega reflektoraj je tako imenovan kvadratni oktaedrični reflektor, npr. Refletor z osnimi odprtinami. Izdelan je iz 3 ravnih plošč pravokotnih ena na drugo. Refletor mora biti izdelan iz aluminija ali nerjavečega jekla in ne sme biti pobarvana, tako da se poveča odbojnost. Člen 6.9 Praktične izkušnje so pokazale, da obstaja potreba po najmanj dveh standardnih velikostih reflektorjev na bojah in označevalnikih. Priporočljive so naslednje dimenzije: tip 1: višina od roba do roba: 420 mm tip 2: višina od roba do roba: 800 mm Člen 6.10

Zgoraj omenjena kvadratna tabla ima diagonalo 300 ali 565 mm, ter stranice 210 mm ali 400 mm. Odsevnik mora biti postavljen v ležeči položaj, da se doseže maksimalna odsevnost (Shema je podana v Prilogi I).

PRILOGA 1 Sheme z minimalnimi dimenzijami iz Priloge 7 CEVNI Načeloma so lahko table obrobljene z belim robom, širokim od 2,5 do 4,5 cm, ali s črnim robom širokim 1,0 cm, da se izboljša vidljivost simbolov, ki se pojavljajo na posebnih obalnih znakih. V posebnih primerih, kjer to dopuščajo ali zahtevajo razmere na terenu, se lahko dimenzije znakov zvečajo za največ 50 % ali zmanjšajo za največ 50 % (ohraniti isto razmerje stranic znaka). Tabela 1 (CEVNI Priloga 7) prikazuje primere znakov za označevanje in določa njihove dimenzije in šifre v skladu z določbami iz Pravilnika plovbe v Savskem bazenu. Tabela 2 (CEVNI Priloga 8) prikazuje primere boj in oznak vodnega območja (meje plovbenega območja, položaj plovbenega območja in nevarna mesta in ovire) in določa njihove dimenzije in šifre v skladu z določbami iz Pravilnika plovbe v Savskem bazenu.

Tabela 1: Rubrika I: Glavni znaki A.1 (Ni vstopa)

A.2 (Prepovedano prehitevanje)

A.3 (Prepovedano prehitevanje med konvoji)

A.4 (Prepovedano srečevanje in prehitevanje)

A.4.1 (Prepovedano srečevanje in prehitevanje med konvoji)

A.5 (Prepovedano pristajanje (npr. sidranje ali privezovanje na obalo))

A.5.1 (Prepovedano pristajanje v širini prikazani v m)

A.6 (Prepovedano sidranje ali vlečenje sidra, kabla ali verige)

A.7 (Prepovedano privezovanje na obalo)

A.8 (Prepovedano obračanje)

A.9а (Prepovedano povzročanje valov)

A.10 (Prepovedan prehod izven označenega območja (v odprtinah mostov ali jezov))

A.12 (Prepovedano za motorna plovila)

A.13 (Prepovedano za vse športe in plovila za zabavo)

A.14 (Prepovedano smučanje na vodi)

A.15 (Prepovedano za jadrnice)

A.16 (Prepovedano za vsa plovila razen motorna plovila in jadrnice)

A.17 (Prepovedano surfanje)

A.18 (Konec pristojnega območja za hitro plovbo s športnimi in plovili za zabavo)

A.19 (Prepovedano spuščanje in izvlačenje plovil)

A.20 (Prepovedano za vodne skuterje)

B.1 (Nadaljuj v smeri prikazani s puščico)

B.2a (Pojdi na del plovbenega območja na levem boku)

B.2b (Pojdi na del plovbenega območja na desnem boku)

B.3a (Drži se dela plovbenega območja na levem boku)

B.3b (Drži se dela plovbenega območja na desnem boku)

B.4a (Prečkaj plovbeno območje na levo)

B.4b (Prečkaj plovbeno območje na desno)

B.5 (Zaustavi kot je predpisano v pravilnikih)

B.6 (Prepovedano preseči označeno hitrost (v km/h))

B.7 (Daj zvočni signal)

B.8 (Potrebna posebna pozornost)

B.9a (Ne vstopaj ali križaj glavno plovbeno območje, dokler se ne prepričaš, da bližajočim plovilom ne bo treba menjati smer in hitrost)

B.9b (Ne vstopaj ali križaj glavno plovbeno območje, dokler se ne prepričaš, da bližajočim plovilom ne bo treba menjati smer in hitrost)

B.11a (Obvezno vključi radijsko vezo)

B.11b (Obvezno vključi radijsko vezo na kanalu, ki je prikazan na tabli)

C.1a (Omejena globina vode)

C.1b (Višina omejene globine vode)

C.2a (Omejena višina)

C.2b (Omejena višina)

C.3a (Omejena širina prehoda)

C.3b (Omejena širina prehoda ali plovbenega območja)

C.4 (Omejitve plovbe- potrebno se je informirati)

C.5 (Plovbeno območje je na razdalji od desne (leve) obale; številka prikazuje oddaljenost v m, merjeno od znaka na kateri mora biti plovilo)

D.1a (Priporočljivo plovbeno območje v obeh smereh)

D.1c (Priporočljivo plovbeno območje (samo v nakazani smeri (prehod v nasprotni smeri je prepovedan))

D.1d Priporočljivo plovbeno območje (samo v nakazani smeri (prehod v nasprotni smeri je prepovedan))

D.2a (Priporočljivo je pluti znotraj prikazanega območja (v odprtinah mostov ali jezov))

D.3a (Priporočljivo je nadaljevati v smeri puščice)

E.1a (Dovoljen prehod (splošni znak))

E.2 (Križanje zračnega kabla)

E.3 (Jez)

E.4a (Brod, ki ne pluje samostojno)

E.4b (Brod, ki pluje samostojno)

E.5 (Dovoljen privez (npr. sidranje ali privezovanje na obalo))

E.5.1 (Dovoljeno pristajanje v širini označeni na tabli merjeno v m)

E.5.2 (Dovoljeno pristajanje na odseku omejenem z oddaljenostmi označenih na tabli v m in merjenih od table)

E.5.3 (Največje dovoljeno število plovil vezanih bočno)

E.5.4 (Privez rezerviran za potisna plovila za katera ni zahtevano, da imajo oznake)

E.5.5 (Privez rezerviran za potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo eno modro luč ali moder stožec)

E.5.6 (Privez rezerviran za potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo dve modri luči ali modra stožca)

E.5.7 (Privez rezerviran za potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo tri modri luči ali modre stožce)

E.5.8 (Privez rezerviran za ostala kot potisna plovila za katera ni zahtevano, da imajo oznake)

E.5.9 (Privez rezerviran za ostala kot potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo eno modro luč ali moder stožec)

E.5.10 (Privez rezerviran za ostala kot potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo eno modro luč ali moder stožec)

E.5.11 (Privez rezerviran za ostala kot potisna plovila za katera je zahtevano, da imajo tri modri luči ali modre stožce)

E.5.12 Privez rezerviran za vsa plovila za katera ni zahtevano, da imajo oznake)

E.5.13 (Privez rezerviran za vsa plovila za katera je zahtevano, da imajo eno modro luč ali moder stožec)

E.5.14 (Privez rezerviran za vsa plovila za katera je zahtevano, da imajo eno modro luč ali moder stožec)

E.5.15 (Privez rezerviran za vsa plovila za katera je zahtevano, da imajo tri modri luči ali modre stožce)

E.6 (Dovoljeno sidranje ali vlečenje sider, kablov in verig)

E.7 (Dovoljeno privezovanje na obalo)

E.7.1 (Privez rezerviran za vkrcavanje in izkrcavanje avtomobilov. (Informacija o maksimalnem trajanju dovoljenega privezovanja se lahko doda na informacijskem znaku pod tablo))

E.8 (Območje za obračanje)

E.9a (Vodna območja, katerim se približuješ, so pritoki glavnemu vodnemu območju)

E.9b (Vodno območje, kateremu se približiješ, je pritok glavnemu vodnemu območju)

E.10a (Vodno območje je pritok vodnemu območju, kateremu se približuješ)

E.10b (Vodno območje je pritok glavnemu vodnemu območju, kateremu se približuješ)

E.11a (Konec prepovedi ali obveze za promet v eni smeri ali konec omejitve)

E.11b (Konec prepovedi ali obveze za promet v eni smeri ali konec omejitve)

E.13 (Mesto oskrbe s pitno vodo)

E.14 (Telefon)

E.15 (Dovoljeno za motorna plovila)

E.16 (Dovoljeno za šport in plovila za zabavo)

E.17 (Dovoljeno smučanje na vodi)

E.18 (Dovoljeno za jadrnice)

E.19 (Dovoljeno za vsa ostala plovila razen za motorna plovila in jadrnice)

E.20 (Dovoljeno za surfanje)

E.21 (Območje za hitro plovbo s športnimi in plovili za zabavo)

E.22 (Dovoljeno spuščanje in izvlačenje plovil)

E.23 (Možnost pridobiti informacije o plovbi preko radijske postaje na označenem kanalu)

E.24 (Dovoljeno za vodne skuterje)

E.25 (Možnost priklopa na elektriko)

E.26 (Zimsko pristanišče)

E.26.1 (Maksimalno število plovil v zimskem pristanišču)

E.27 (Zimsko zavetišče)

E.27.1 (Največje število plovil v zimskem zavetišču) Največje število plovil vezano bočno Največje število vrst plovil vezanih bočno

Rubrika II: Pomožni znaki Rubrika II.1 (Table, ki prikazujejo razdaljo, na kateri je potrebno upoštevati pravila ali posebne oznake označene na glavnem znaku)

Rubrika II.1 (Table, ki prikazujejo razdaljo, na kateri je potrebno upoštevati pravila ali posebne oznake označene na glavnem znaku)

Rubrika II.3 (Kazalec, ki prikazuje smer odseka za katerega velja glavni znak)

Rubrika II.4 (Tabla, ki podaja razlago in dodatne informacije)

Tabela 2 1.B (Rdeča boja brez svetilke) 1.D (Rdeča luč)

2.B (Zelena boja brez svetilke) 2.D (Zelena spar)

3.B (Bifurkacijski plovec (račvanje) z vršno oznako) 3.D (Bifurkacijski spar)

4.B (Plovbeno območje ob desnem bregu brez osvetlitve)

5.B (Plovbeno območje ob levem bregu brez osvetlitve)

4.D (Oznaka prečkanja- desna obala: brez osvetlitve)

5.D ((Oznaka prečkanja- leva obala: brez osvetlitve))

CEVNI Annex 8 3.2 (Prikaz osi dolgega prečkanja)

CEVNI Annex 8 3.2 (Indication of the axis of a long cross-over)

4.F (Boja in označitev nevarnih točk in over: desna stran)

5.F (Boja in označitev nevarnih tock in over: leva stran)

6.B (Boja in označitev nevarnih točk in ovir: račvanje brez osvetlitve)