UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Celje, maj 2013

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Celje, maj 2013

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Teja Lovrec RAZISKAVA PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC magistrsko delo Mentor: doc. dr. Roman Gumzej Celje, maj 2013

IZJAVA O AVTORSTVU magistrskega dela Spodaj podpisana Teja Lovrec, študentka magistrskega študija Logistika sistemov, z vpisno številko 210001985, sem avtor magistrskega dela z naslovom:»raziskava PRENOVE SLEDENJA V MLM PE ALUTEC.«S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v magistrskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del magistrskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v magistrsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v magistrskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je magistrsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Janja Adanič, prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

ZAHVALA Za vodenje in strokovno pomoč pri izvedbi magistrskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Romanu Gumzeju. Zahvala gre tudi g. Sebastijanu Gostenčniku, g. Roku Planinšcu in g. Kristijanu Pukšiču iz PE Alutec MLM, ki so mi nudili vso pomoč in razlago, ki mi je prišla prav pri razvijanju ideje magistrskega dela. Hkrati se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi ves čas študija stali ob strani in me opominjali, kako pomembno je v življenju slediti zastavljenim ciljem.

Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec Živimo v informacijski dobi, kjer je ključnega pomena imeti pravilno, kakovostno in aktualno informacijo. Apetiti po uporabi najnovejših tehnologij naraščajo predvsem v organizacijah, katere želijo s svojo storitvijo suvereno zakorakati na tržišče in pridobiti del potencialnih naročnikov zase. Vendar pa imeti kakovostno tehnologijo in ustrezno informacijo ni zmeraj dovolj. Osredotočiti se moramo predvsem na izbiro optimalne kombinacije in vzpostaviti ravnovesje primerno našim potrebam. PE Alutec MLM predstavlja uspešno proizvodno panogo, saj z lastno razvojno dejavnostjo proizvajajo ulitke po željah naročnikov. Z optimizacijo in implementacijo črtne kode želimo nadomestiti obstoječe sledenje na podlagi papirnega poslovanja in izboljšati kakovost celotnega proizvodnega procesa. S tem bi podjetje pridobilo boljšo organizacijo procesov, večji prihranek časa, pregled nad količino artiklov in njihovo lokacijo ter večjo konkurenčno prednost. Ključne besede: sledljivost, črtna koda, proizvodni proces, informacijski sistem, optimizacija MLM PE Alutec traceability renewal study We are living in the 'information age', where it is essential to have correct, high-quality, and current information. The appetites for using the latest technology are constantly increasing, especially within those organisations that strive to have market dominance. As always, it is insufficient to just have quality technology and relevant information. One must focus primarily on selecting their optimal combinations and attempt to achieve a successful balance, appropriate to one's needs. The Alutec MLM Business Unit is a successful manufacturing company producing specialised items for idividual clients. They want to improve the quality of their production process by optimisation and introduction of barcodes for traceability. By process optimisation and substitution of the current paper-based product tracking they will gain better organised processes, more time-efficiency, an overview of the number of items and their locations, as well as a better competitive edge. Keywords: traceability, barcode, the manufacturing process, information system, optimization

KAZALO UVOD... 1 Opis problema... 1 Hipoteze in cilji raziskave... 2 Namen in poti za izvedbo raziskave... 3 Metode raziskave... 3 Predstavitev okolja... 3 Predpostavke in omejitve raziskave... 7 1 METODA PRENOVE SLEDENJA... 8 1.1 Sledenje in označevanje... 8 1.2 Logistične aplikacije na osnovi črtne kode... 9 1.2.1 Črtne kode in etikete... 9 1.2.2 Informacijski sistem v proizvodnem podjetju... 19 1.2.3 Pomen sledljivosti v proizvodnem podjetju... 21 1.2.4 Pomen logistike v proizvodnem podjetju... 23 1.2.5 Transportna embalaža... 25 1.3 Optimizacija notranjih procesov... 29 1.3.1 Manipulacija s transportno embalažo... 29 1.3.2 Kontrola kakovosti in inventure... 37 1.4 Predlog vpeljave novega sistema sledenja v proizvodni proces... 42 1.4.1 Etikete črtne kode... 44 1.4.2 Čitalci črtnih kod... 49 1.4.3 Tiskalnik etiket črtnih kod... 51 1.4.4 Človeški viri pri rokovanju s transportno embalažo... 54 1.4.5 Informacijski sistem... 55 1.4.6 Dodatna samostojna oprema... 56 Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec i

1.4.7 Stroškovni pregled vpeljave sledenja na podlagi črtnih kod... 57 2 REZULTATI RAZISKAVE... 63 2.1 Logistični rezultati... 63 2.1.1 Implementacija sledenja na osnovi črtnih kod... 63 2.1.2 Organizacija poslovnega procesa... 65 2.1.3 Uvedba mest za tiskanje/odčitavanje etiket... 67 2.1.4 Prenova informacijskega sistema... 68 2.2 Finančni rezultati... 70 2.2.1 Stroški sledenja... 70 2.2.2 Stroški vzdrževanja etiket... 72 2.2.3 Stroški kontrol kakovosti in inventur... 73 DISKUSIJA... 75 Ocena učinkov... 75 Vrednotenje uspešnosti... 75 Pogoji za uvedbo rešitve... 76 Možnost nadaljnjega razvoja... 77 LITERATURA IN VIRI... 78 Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec ii

KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura poslovne skupine MLM... 6 Slika 2: Ulitek 51-47-001 Motorstütze (VW)... 7 Slika 3: Črtna koda EAN 13... 11 Slika 4: Primer ITF črtne kode... 12 Slika 5: Primer alfanumerične črtne kode 128... 12 Slika 6: Primer črtne kode GS1-128... 13 Slika 7: Primer standardne EURO palete... 27 Slika 8: EURO box paleta... 27 Slika 9: Plastični zabojniki... 28 Slika 10: Glavne operacije v proizvodnem procesu PE Alutec... 30 Slika 11: Obstoječe stanje procesov ter manipulacij z EURO box paleto in transportnim loncem... 31 Slika 12: Prikaz poteka procesov in premikov po implementaciji s črtno kodo... 35 Slika 13: Primer etikete s črtno kodo GS1-128... 45 Slika 14: Graf stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po enem, treh in sedmih letih... 59 Slika 15: Graf skupnih stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode... 59 Slika 16: Graf stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih... 61 Slika 17: Diagram stroškov sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih v odstotkih glede na skupno vrednost investicije... 62 Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec iii

KAZALO TABEL Tabela 1: Skupni strošek etiket po enem, treh in sedmih letih... 49 Tabela 2: Lokacije odčitavanj etiket... 50 Tabela 3: Pregled stroškov čitalcev črtnih kod v enem, treh in sedmih letih... 51 Tabela 4: Lokacije in število tiskalnikov etiket... 52 Tabela 5: Skupni strošek tiskalnikov in dodatne opreme v enem, treh in sedmih letih.. 54 Tabela 6: Skupni stroški vzpostavitve informacijskega sistema v enem, treh in sedmih letih... 56 Tabela 7: Stroški terminalov za viličarja... 57 Tabela 8: Celosten pregled stroškov vpeljave sledenja s pomočjo črtne kode v prvem, tretjem in sedmem letu... 58 Tabela 9: Pregled stroškov po posameznih komponentah v sedmih letih... 60 Tabela 10: Prednosti in slabosti sledenja s pomočjo papirnega poslovanja in črtne kode... 64 Tabela 11: Skupni stroški sledenja v enem, treh in sedmih letih... 70 Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec iv

KRATICE IN AKRONIMI EAN: EURO: GTIN: IS: ISBN: ISO/IEC: ITF: MLM: PE: RFID: RIP: SSCC: TSE: UCC: UPC: VW: European Article Number standardizirana paleta ali box paleta Global Trade Item Number informacijski sistem International Standard Book Number (mednarodna standardna knjižna številka) International Organization for Standardization/International Electrotechnical Commission simbologija črtne kode tega standarda Mariborska livarna Maribor poslovna enota Radio Frequency IDentification računalniška izmenjava podatkov Serial Shipping Container Code transportno-skladiščna enota Uniform Code Councill Universal Product Code Volkswagen Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec v

UVOD Opis problema Trenutna situacija v gospodarstvu se vedno agresivneje odraža v poslovanju slovenskih podjetij. Zaradi krize propadajo mnoga gospodarska podjetja, ki so nekoč predstavljala gonilno silo v svoji branži. Da bi lahko stopili iz okvirjev te množice in ponovno vnesli ravnotežje, moramo postati predvsem racionalni, optimalni in inovativni. To nam lahko uspe s prenovo obstoječih procesov, informatizacijo in avtomatizacijo ter poznavanjem logistike. Z magistrskim delom bomo vpogledali v delovanje PE Alutec, Mariborske livarne Maribor. PE Alutec predstavlja najhitreje rastoč program v Mariborski livarni in obsega lastno orodjarno, mehansko obdelavo izdelkov in tlačno livarno. V poslovni enoti izdelujejo predvsem tlačne ulitke, ki jih uporabljajo v lastni proizvodnji, večji del pa se dobavlja tuji in slovenski avtomobilski industriji ter elektro in strojni industriji. Naša osrednja naloga bo zagotoviti sledljivost in spremljanje izdelave izdelka od začetne do zadnje operacije, vključno s predajo v skladišče oziroma naročniku. V sklopu proizvodnega procesa se izvaja obdelava zlitine brez dodatnega vgrajevanja sestavnih delov, kjer izdelke vlagajo kar v zaboje. Mi želimo z uvedbo sledljivosti zagotoviti optimalen način sledenja. V primeru, da zaznamo napako na točno določenem izdelku, je pomembno, da v vsakem trenutku vemo, kje se nahaja naš izdelek. Takrat je bistvenega pomena informacija, iz katere serije je prišel artikel z napako, saj lahko le tako preverimo, ali je do napake prišlo še na drugih izdelkih omenjene serije. Če imamo pomanjkljive informacije, lahko izgubimo veliko časa in denarja z iskanjem napak. S tem pa posledično sprožimo nepotrebne manipulacije in izgubo časa, katerega bi lahko vnovčili na»kritičnih«mestih poslovanja. Drugi problem, ki ga je potrebno rešiti, so manjkajoči zaboji, pri čemer je najpogostejša napaka človeški faktor. Zaradi vlaganja večjih količin artiklov v zaboje se velikokrat zgodi, da viličarist preprosto ne najde številke zaboja, ki ga potrebuje. V takšnem primeru mora sprostitev naslednjega zaboja opraviti izmenovodja. Za manjkajoči zaboj morajo zapisati datum in vzrok izpada zaboja. Vsa ugotovljena neskladja se nato Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 1

rešujejo na sestankih proizvodnje. V primeru, da zaboj oziroma zaboje najdejo, jih viličarist ponovno po zaporednih številkah prepelje na naslednjo operacijo. Če povzamemo napisano, je naša naloga narediti posnetek obstoječega načina spremljanja izdelkov s predlogom sodobnejšega in kakovostnejšega sledenja ter vzpostaviti nov sistem nadzora izdelkov. S tem želimo zagotoviti kakovosten sistem nadzora, odpravo odvečnih manipulacij in prihranek časa ter denarja. Ali je investicija v prenovo procesa upravičena, bomo ugotovili s pomočjo stroškovne analize. Hipoteze in cilji raziskave Da lahko uspešno pričnemo izvajati izbrano raziskavo, si moramo zastaviti posamezne hipoteze, katere bomo skozi magistrsko delo potrdili ali ovrgli. Zaradi obsežnosti izbrane tematike se bomo osredotočili zgolj na tri glavne teze: H1: Sledljivost in njena modernizacija je dandanes nepogrešljiv segment v vseh vrstah poslovanja. H2: Z uvedbo sledljivosti s pomočjo črtne kode bomo prihranili časovno in finančno, kljub morebitni večji začetni investiciji. H3: Zmanjšali bomo število vmesnih manipulacij in napak v proizvodnem procesu PE Alutec. Pri izdelavi magistrskega dela bomo obravnavali tudi vnaprej zastavljene cilje: pregled in obdelava literature s področja logistike, proizvodnih podjetij, informacijskih sistemov in podpore; posnetek obstoječega stanja in analiza obstoječega stanja na področju sledljivosti v obravnavanem podjetju; predlog spremembe in uvedbe sledljivosti oziroma informacijske podpore v proizvodni proces PE Alutec; dokazati stroškovno upravičenost prenove procesa in vpeljave nove informacijske podpore. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 2

Namen in poti za izvedbo raziskave Namen magistrskega dela je poiskati optimalno rešitev vpeljave sledljivosti v proizvodni proces PE Alutec Mariborske livarne Maribor. Skozi celoten proces, od obdelave materiala do oblikovanja polizdelkov oziroma izdelkov ter skladiščenja in predaje naročniku, želimo vpeljati sledljivost, ki bo optimalna izbira, saj bo hkrati morala ustrezati tudi finančnemu okvirju in stopnji usposobljenosti delavcev. Raziskavo bomo izvedli na podlagi pregleda obstoječega stanja ter s pomočjo sodobnega informacijskega sistema poiskali optimalno rešitev. Metode raziskave Raziskovalne metode, ki jih bomo uporabili pri izdelavi magistrskega dela, bodo obravnavale področja informacijskih sistemov in podpore, načine sledljivosti izdelkov, proizvodnje, skladiščenja itn. V namen, da se čim bolj približamo optimalni rešitvi, bomo v magistrskem delu uporabili naslednje metode: metodo klasifikacije (definiranje pojmov); metodo kompilacije (povzemanje stališč drugih avtorjev); metodo deskripcije (opisovanje teorije in ostalih pojmov); metodo analize (razčlenjevanje ugotovitev); deduktivno metodo (predvidevanje dogodkov v prihodnosti); metodo opazovanja; metodo internega raziskovanja; metodo sinteze (povezovanje teorije in prakse v celoto); statistično metodo in metodo slikovnega prikazovanja. Raziskovalno delo bo narejeno po metodi IMRAD, kar pomeni, da bo magistrsko delo razdeljeno na štiri segmente: uvod, metodo, rezultate in diskusijo. Predstavitev okolja Mariborska livarna Maribor ima več kot 80-letno tradicijo na področju uspešnega povezovanja znanj o barvnih kovinah. Podjetje združuje štiri različne proizvodne Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 3

programe, katerih temelj je proizvodnja izdelkov iz bakra, bakrovin in aluminijskih zlitin. Mariborska livarna Maribor (MLM) se lahko torej pohvali kot zanesljiv dobavitelj svetovni avtomobilski, elektro in strojni industriji ter gradbeništvu. Geografsko se podjetje osredotoča predvsem na evropski prostor, vsako poseganje in širitev izven Evrope pa predstavlja odlično dopolnilo in možnost dolgoročne širitve na svetovni trg. Začetek poslovanja Mariborske livarne Maribor sega v leto 1924 z nakupom zemljišča v Melju, kjer še danes posluje MLM. Da so postavili vso infrastrukturo ter poslovanje pognali v tek, je trajalo kar pet let, saj leta 1929 prvič zasledimo omenjeno ime Mariborska livarna Maribor. Z letom 1936 se je pričela proizvodnja vlečne medenine, saj je prav ta dolga leta predstavljala izvrstno tržno nišo. Pričeli so s proizvodnjo vlečenih medeninastih palic in prvo leto izdelali kar 180 ton izdelkov. Leto kasneje so proizvodnjo povečali na 190 ton in pričeli še s proizvodnjo medeninastih žebljičkov. Po koncu 2. svetovne vojne, leta 1945 so pričeli z obnavljanjem porušenih stavb, proizvodnjo pa usmerili predvsem v že osvojeno tehnologijo in tradicijo. Uvajati so pričeli tudi nove programe, med njimi tudi izdelavo orodja, ki so še danes pomemben del Aluteca. Razvoj je temeljil in bil usmerjen predvsem v inovativnost sodelavcev, ki so pričeli z izdelavo lastne strojne opreme. Leto 1947 je prineslo začetek proizvodnje kovancev iz medenine, ki so močno pripomogli k poznejši proizvodnji armatur in okovja. Dve leti kasneje je sledila uvedba programa tlačnega litja, ki je pomagala zaorati v ledino, saj so takrat postali prvo podjetje v Jugoslaviji, ki je uvedlo to vrsto proizvodnje. Z osvajanjem litja pod pritiskom so postali pomemben dobavitelj takrat razvijajoči se avtomobilski, strojni in elektroindustriji. Začetek proizvodnje kokilnih ulitkov ter aluminijevih in bakrovih zlitin sega v leto 1957 in predstavlja pomembno prelomnico v lastni proizvodnji. Z uporabo te tehnologije so lahko nadgrajevali kakovost in osvajali nove tipe sanitarnih armatur. Izboljšanje kakovosti je pripomoglo tudi k začeteku izvoza na evropska in ameriška tržišča. Deset let po preboju na mednarodna tržišča so uvedli blagovno znamko sanitarnih armatur Armal. Znamko zaznamuje predvsem visoka stopnja kakovosti, sodobnost in zanesljivost. S še zmeraj ohranjenimi značilnostmi so takrat v Armalu gradili ugled in postali vodilna blagovna znamka na tržiščih. Kot dokaz lahko navedemo podatek, da na Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 4

področju nekdanje Jugoslavije še zmeraj najdemo vsaj v treh četrtinah gospodinjstev vsaj eno Armalovo armaturo. Šest let kasneje so v Mariborski livarni Maribor uvedli prvo računalniško aplikacijo, kar pomeni pomemben premik na področju obdelave podatkov. Le leto kasneje so vzpostavili proizvodnjo aluminijastih radiatorjev Aklimat. S to proizvodnjo so zagotovili novo nišno priložnost. V začetku 80. let predstavlja prelomnico uvedba računalniško vodene proizvodnje in le deset let kasneje uvedba prvega robota v proces proizvodnje. Leta 1999 se v Mariborsko livarno Maribor uvede še program Alutec. Leto 2005 lahko označimo kot začetek modernizacije kovačnice. Posodobitev kovačnice v Bakru je predstavljala začetek zagona dveh avtomatiziranih kovaških stiskalnic, ki omogočata kovanje tehnološko zahtevnih odkovkov. Z ogrevno pečjo za filtrirno napravo in surovce za celoten obrat kovačnice so takrat izpolnili zahteve BAT tehnologij, ki so od leta 2011 postale obvezne za vsa industrijska podjetja. To leto so nabavili tudi 1750-tonski tlačno-livni stroj, ki v PE Alutec omogoča litje 10-kilogramskih tlačnih ulitkov. Stroj omogoča proizvodnjo težjih aluminijastih sestavni delov za avtomobilske motorje. Samo tri leta kasneje so z nakupom 24 robotov del proizvodnje robotizirali v optimalni meri ("Predstavitev podjetja MLM" [Mariborska livarna Maribor], 26. 09. 2012). PE Alutec Alutec je eden izmed najhitreje rastočih programov Mariborske livarne Maribor in obsega lastno orodjarno, tlačno livarno in mehansko obdelavo. Večji del proizvodnje se nahaja na matični lokaciji, medtem ko se mehanske obdelave izvajajo večinoma v enoti PE Alutec Lenart, kamor se tudi transportirajo polizdelki oziroma izdelki potrebni mehanske obdelave. Na sliki številka 1 si lahko podrobneje pogledamo organizacijsko strukturo poslovne skupine MLM, v kateri najdemo tudi PE Alutec. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 5

Slika 1: Organizacijska struktura poslovne skupine MLM Proizvode Aluteca lahko v splošnem razdelimo na proizvode iz tlačne livarne in proizvode iz orodjarne. V tlačni livarni so v ospredju proizvodi izdelani iz aluminijastih tlačnih ulitkov, ki se prilagajajo specifikacijam naročnikov. Ulitki se v Alutecu razvijajo od koncepta preko prototipa do končnega serijskega izdelka. Omogočeno je hitro litje zahtevnih oblik ter predvsem izdelava odpornih izdelkov z visoko stopnjo korozijske odpornosti ter dinamične trdnosti. Dejavnosti v tlačni livarni delimo na: taljenje, tlačno litje, obdelavo površin, toplotno obdelavo in mehansko obdelavo izdelkov. Za razliko od tlačne livarne se v orodjarni posvečajo izdelavi kvalitetnih: orodij za tlačno litje, orodij za kokilna litja, kovaških orodij, obrezilnih orodij ter vpenjalnih naprav za obdelavo in preizkuse ("Predstavitev podjetja MLM" [Mariborska livarna Maribor], 26. 09. 2012). Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 6

Ker je obseg izdelkov ogromen (trenutno se v proizvodnem procesu nahaja približno 60 vrst različnih izdelkov oziroma ulitkov), se bomo v magistrskem delu osredotočili na izdelek 51-47- 001 Motorstütze (VW) in podrobneje spoznali sledenje na tem primeru. Ulitek tipa 51-47- 001 Motorstütze (VW) si lahko pogledamo na sliki 2. Slika 2: Ulitek 51-47-001 Motorstütze (VW) Vir: "Mariborska livarna Maribor" [Nabor artiklov], 06. 03. 2013 Predpostavke in omejitve raziskave Pri analizi možnosti uvedbe sledljivosti v proizvodni proces PE Alutec predpostavljamo, da ima PE Alutec Mariborske livarne Maribor idealno možnost za uvedbo sledljivosti skozi celoten proces proizvodnje do predaje izdelkov v skladišče oziroma naročniku, saj obvladuje cel proces. Glede na vrsto proizvodnih izdelkov bo potrebno temeljito razmisliti, katero vrsto informacijske podpore oziroma sledljivosti je najbolje vpeljati. V magistrskem delu bomo torej poudarili pomen vpeljave sledljivosti za PE Alutec, poiskali rešitve za uvedbo le-te, prikazali prednosti v načinu poslovanja ob uvedbi sledljivosti ter obdelali rešitve na podlagi teoretičnih znanj. Na podlagi rezultatov bomo zasnovali optimalen predlog, ki ga bomo podkrepili z analizami. Če povzamemo napisano, je bistvo naše raziskave prikazati pozitivne lastnosti oziroma prednosti, ki jih prinese vpeljava sledljivosti v poslovni proces. V raziskavi ne bomo zajeli konkurenčnih podjetij, saj obravnavamo primer, ki je specifičen. Omejitev v magistrskem delu je omejen dostop do nekaterih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 7

1 METODA PRENOVE SLEDENJA 1.1 Sledenje in označevanje Danes predstavlja eno najpomembnejših področij vlaganj vlaganje v postavitev ali posodobitev informacijskih sistemov (IS), ki so v celoti namenjeni podpori učinkovitemu poslovanju. Še posebej izrazito se potreba po modernizaciji IS kaže v proizvodnih podjetjih, vendar samo vpeljava IS v delovni proces ni dovolj. Posebno pozornost moramo nameniti informacijski podpori in seveda samemu procesu sledljivosti. Pojem zagotavljanja celostne sledljivosti predstavlja mehanizem, ki nam omogoča, da skozi celoten proces za vsak določen izdelek ugotovimo kako, kje in kdaj je nastal ter kateremu naročniku oziroma dobavitelju je bil dostavljen. Pri tem pa ves čas sledimo cilju, ki predstavlja izboljšan vpogled v zaloge in materialne tokove ter posledično omogoča kvalitetnejše obvladovanje stroškov in celotne dobavne verige. Hkrati tudi dvignemo nivo kakovosti procesov, kar pomeni konkurenčno prednost in učinkovitejše reševanje reklamacij. Če pride do reklamacije izdelka in ugotovimo, da izdelek ni brezhiben in v skladu s standardi ali naročilom, s pomočjo sistema sledljivosti identificiramo vse neustrezne izdelke in jih tudi poiščemo med naročniki. Čim kvalitetnejša je sledljivost, tem večja je verjetnost, da najdemo sporne izdelke in jih izločimo iz prodaje oziroma nadaljnjih procesov uporabe. Da nam v podjetju uspe vzpostaviti celovito sledenje, moramo le-to najprej razčleniti in ga obravnavati glede na sledljivost nabave, sledljivost skozi proizvodnjo in ne nazadnje tudi v samem procesu prodaje. Ker je namen naše naloge raziskava prenove sledenja v proizvodnem podjetju, se bomo v nadaljevanju osredotočali večinoma na sledenje v proizvodnem procesu (Peklaj, 2005, str. 7-10). Da lahko učinkovito spremljamo informacijske sisteme, potrebujemo tudi ustrezno informacijsko podporo in označevanje izdelkov. Na kakšen način in s čim bo izdelek označen, je v večini odvisno od same strukture in materialne zgradbe izdelka. Danes imamo na izbiro širok spekter različnih načinov označevanja materiala, vendar še zmeraj prednjači uporaba črtnih kod. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 8

Črtna koda predstavlja enostaven, dostopen in cenovno učinkovit način označevanja materiala. Ima dve osnovni funkciji, ki omogočata označevanje materiala in njegovo sledenje. Njena zgodovina sega v sedemdeseta leta in od takrat je v večini procesov nepogrešljiva. Čeprav je kljub razvoju in širokemu spektru uporabe tudi cenovno ustrezna, jo v zadnjem času izpodrivajo metode elektronske identifikacije. Kot primer lahko navedemo RFID (Radio Frequency IDentification) kodo. RFID predstavlja tehnologijo sodobnega časa, ki s pomočjo radijskih valov omogoča identifikacijo in posreduje podatke brezžično. Njegova uporaba je prisotna po vsem svetu, saj zanjo ne potrebujemo komunikacijskih linij, saj je podatke možno prebrati z najrazličnejših fizičnih objektov ("Črtna koda in RFID" [Aim Global], b. d.). 1.2 Logistične aplikacije na osnovi črtne kode Pojav prvih patentov črtne kode sega že v 50. leta prejšnjega stoletja, vendar takrat zaradi nepoznavanja ustreznih čitalcev niso dosegle širše uporabe. Kot začetek uporabe črtnih kod pogosto vzamemo 26. junij 1974, ko je v Ohiu paket 10 žvečilnih gumijev vseboval prvo črtno kodo za več združenih artiklov. K razvoju črtnih kod je pripomogel tudi Jerome Schwartz, ki je kasneje soustanovil podjetje Symbol Technologies, katerega je leta 2007 prevzela Motorola ("Črtne kode beremo že 35 let" [Slotech], 26. 06. 2009). V Sloveniji poznamo različna podjetja in zavode, ki se ukvarjajo z razvojem in tehnologijo črtnih kod. Najbolj znana sta LEOSS in GS1 Slovenija. Zavod GS1 se ukvarja z interesi na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v slovenskem prostoru, pri čemer si prizadeva, da bi z uveljavitvijo enotnega jezika pri lokaciji in transportu ter prodaji blaga slovenske organizacije delovale bolj učinkovito. Da bi povečali učinkovitost izmenjave blaga in informacij, promovirajo in ponujajo standarde GS1, in sicer identifikacijske številke, črtne kode, globalno sinhronizacijo podatkov, elektronsko izmenjavo podatkov itn. ("GS1" [GS1, Globalni jezik poslovanja Slovenija], b. d.). 1.2.1 Črtne kode in etikete Kot smo že omenili, začetek uporabe črtne kode uvrščamo v 80. leta prejšnjega stoletja. Njihova uporaba je bila namenjena predvsem označevanju artiklov v trgovinah z 12- Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 9

mestno numerično črtno kodo. Sistem je takrat deloval predvsem pod okriljem organizacije UCC oziroma Uniform Code Councill. Kot navajajo v LEOSSU:»Ta je omogočal dodeljevanje enotnih kod za artikle (v ZDA) in zapis črtne kode za te številke. Štiri leta kasneje so tudi v Evropi v okviru organizacije EAN (European Article Association, kasneje EAN International) začeli uvajati kompatibilen sistem, ki je 12-mestne številke sistema UPC razširil na 13 mest (dolžina EAN kode). Kasneje sta se sistema povezovala in prevzela ime EAN-UCC. Ta povezava je pomenila, da so se številke še vedno ločeno določale po obeh sistemih, vendar pa je bilo zagotovljeno, da se ista številka ni mogla dodeliti v obeh sistemih.«leta kasneje oziroma natančneje leta 2005 so ponovno preimenovali organizacijo v danes poznano GS1 ali»globalni jezik poslovanja«. Organizacija sedaj povezuje več kot 104 članske organizacije v približno 145 državah. V LEOSSu še pojasnijo, da je:»sistem GS1 zbir standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje oskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Osnovo sistema predstavlja globalno enolična identifikacijska številka, s pomočjo katere pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja. Zaradi avtomatskega zajema podatkov se identifikacijska številka zapiše v obliki črtne kode. Identifikacijska številka je negovoreča, zato so vsi potrebni podatki zapisani v podatkovni bazi. Računalniška izmenjava podatkov (RIP) omogoča hitro in zanesljivo izmenjavo podatkov med poslovnimi partnerji.«črtna koda predstavlja grafično obliko zapisa enotne številke artikla (EAN-UCC), ki nam omogoča hiter, preprost ter seveda zanesljiv elektronski prenos podatkov. Z leti se je uporaba in namen črtne kode močno razširil in se uveljavil na področje logistike, proizvodnje, šolstva, transporta, zdravstva, turizma, javne uprave, vlade ter kulture. S pomočjo črtne kode lahko občutno dvignemo nivo storilnosti, saj z njeno pomočjo znatno znižamo človeške napake, hkrati pa na kvalitetnejši in hiter način natančneje zajamemo podatke z embalaže, transportno-skladiščnih enot (TSE), etiket, administrativnih kartic. V veliko pomoč so tudi v skladiščih, saj omogočajo lažji pregled blaga, zalog itd. ("Kaj je črtna koda" [LEOSS], b. d.). Poznamo več vrst črtnih kod oziroma več različnih zapisov, ki so sestavljeni iz niza vzporednih različno širokih črnih ali temnih črt ter različno širokih svetlih presledkov. S pomočjo kombinacije presledkov in debelin črt lahko zapišemo izbrane podatke. Zraven Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 10

opisanih linearnih črtnih kod, ki jih imenujemo tudi enodimenzijske črtne kode, poznamo tudi 2D ali dvodimenzijske kode. Te se uporabljajo predvsem takrat, ko moramo zajeti in/ali zapisati večjo količino podatkov. Pri izbiri simbologije črtne kode moramo biti pozorni na pravilno izbiro le-te, odločitev pa nam olajša predvsem njen smoter. Tako poznamo v maloprodaji večinoma črtne kode s simbologijo EAN-8 ali EAN-13. Za direktno tiskanje na valovite lepenke uporabimo simbologijo ITF-14, medtem ko je za splošne potrebe v logistiki najprimernejša simbologija GS1-128. Ker v magistrskem delu obravnavamo proizvodni proces in črtne kode, ki jih potrebujemo večinoma za sledenje zabojnikov, palet in artiklov, bomo v nadaljevanju predstavili najpogosteje uporabljene črtne kode v fazi sledenja v proizvodnji. Najbolj razširjena črtna koda je koda EAN-13 (European Article Numbering), ki jo predstavlja slika 3. Na evropskem tržišču se je uveljavila kot proizvodna koda, ki natančno določa podjetje in državo nastanka izdelka. Prvi trije znaki v večini primerov definirajo državo, ki je izdala številko, naslednjih štiri, pet ali šest mest pa proizvajalca artikla. Ostalih pet, štiri ali tri mesta dodeli izdelku proizvajalec, zadnji, 13. znak pa poznamo kot kontrolni znak, ki se izračuna po posebnem algoritmu na osnovi predhodnih dvanajstih števil. S pomočjo zadnje dobljene številke lahko torej preverjamo ustreznost celotne številke artikla. Pomembno je tudi vedeti, da je možno EAN simbole odčitavati v več smereh, kot standard pa se je ta vrsta črtne kode uveljavila pri označevanju različnih publikacij pod imenom ISBN. Slika 3: Črtna koda EAN 13 Vir: "Črtna koda EAN 13" [Code upc.net], b. d. Črtna koda ITF ali prekrivajoča koda 2 od 5 je numerična koda z visoko stopnjo gostote, ki jo najpogosteje uporabljajo v težki industriji in v skladiščih. Ker obstaja večja možnost napačnega odčitavanja, okrog kode velikokrat naletimo na črn okvir, ki Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 11

je namenjen preprečevanju, da bi laserski žarek pri hitrem preletu kode prenesel napačne podatke. To vrsto kode uporabljamo večinoma za direkten tisk na valovito lepenko. Primer le-te je prikazan na sliki 4. Slika 4: Primer ITF črtne kode Vir: "Barcode Information-1D types" [dlsoft], b. d. Dobro je poznati tudi alfanumerično kodo 128, ki zaradi svoje kompaktnosti omogoča kodiranje števil, črk ter tudi simbolov (slika 5). Prednost kode se kaže v njeni zgoščenosti, kar pomeni, da lahko na majhni površini zapišemo ogromno podatkov. Ker ima specifične geometrične lastnosti, omogoča čitalnikom zanesljivo in hitro odčitavanje. Slika 5: Primer alfanumerične črtne kode 128 Vir:"Code 128-Barcode" [BarCodeBuzz.com], b. d. GS1-128 ali po starem EAN.UCC-128 je varianta kode 128, ki se v osnovni uporablja za identifikacijo proizvodov. Glavna razlika med kodama 128 in GS1-128 je neuporabnost določenih funkcijskih simbolov in drugačen način izračuna kontrolne številke oziroma znaka. Hkrati je tudi edina izmed kod EAN.UCC, ki zraven identifikacije omogoča tudi kodiranje dodatnih informacij. Kodo lahko odčitavamo dvosmerno, dolžina same kode pa se lahko spreminja glede na vrsto in število zapisanih znakov, hkrati pa tudi glede na širino najtanjše črtice v sami strukturi kode, ki nato definira celotno širino črtne kode. Primer črtne kode GS1-128 prikazuje slika 6. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 12

Slika 6: Primer črtne kode GS1-128 Vir:" GSI-128" [My Barcode Graphics], b. d. Omenimo lahko tudi zaporedno kodo zabojnika ali SSCC (Serial Shipping Container Code), za katero uporabljamo simbologijo UCC.EAN-128. V omenjeni kodi najdemo zakodirano številko, ki se nadalje uporablja za unikatno identifikacijo skladiščnih ali transportnih enot. Pri črtnih kodah, ki v osnovi ne vsebujejo kontrolnega znaka ali Checksuma, tega dodatno pritrdimo črtni kodi. Nujen je na primer pri kodi ITF, saj je tam možnost napak pri odčitavanju večja kot ponavadi ("Črtna koda" [LEOSS], b. d.). Omenjali smo tudi dvodimenzionalne kode oziroma QR kode. Poznamo več kot 30 različnih dvodimenzionalnih kod, ki imajo poudarjene lastnosti glede na specifičnost njihove uporabe. Posledično torej velja, da popolna 2D koda, ki bi vsebovala vse potrebne lastnosti, ne obstaja, saj so specifične za področje uporabe. Za razliko od črtnih kod imajo QR kode visoko hitrost branja in možnost vsesmernega odčitavanja, saj lahko čitalnik razbere kodo ne glede na lego in kot odčitavanja. Ker se velikokrat zgodi, da prihaja do napak pri vstavljanju podatkov v samo kodo, so pri QR kodah razvili poseben sistem popravljanja napak, vendar moramo pri tem upoštevati dejstvo, da je to možno le, če je poškodovanih manj kot 7 do 30 odstotkov podatkov. V matrično oziroma QR kodo lahko zapišemo različne tipe in količine podatkov. Te ločimo na binarne, alfanumerične ali tekstovne in numerične. Koda potrjuje dejstvo, da lahko na majhno površino zapišemo veliko količino podatkov, kar je razvidno iz vrst zapisanih podatkov. V binarni način lahko zapišemo do 3096 znakov, en znak pa predstavlja 8 bitov. Alfanumerični oziroma tekstoven način omogoča kodiranje do 4296 znakov, kar pomeni, da lahko zakodiramo največ 49 znakov, pri čemer dva znaka predstavljata 11 bitov. Ti znaki so lahko (0-9, A-Z, presledek, $, %, *, -, +,., / ter : ). Zadnji, numerični način omogoča zakodiranje do 7089 znakov, pri čemer uporabljamo Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 13

samo znake 0-9 in pri tem trije znaki predstavljajo 10 bitov ("Dvodimenzionalna QR koda" [LEOSS], b. d.). Zraven razširjene uporabe črtnih in dvodimenzionalnih kod pa v zadnjem času prodirajo na trg tudi specialne etikete s črtno kodo. Etikete uporabljamo predvsem v primerih, kjer so pogoji uporabe navadne črtne kode nemogoči. Takšno okolje je na primer industrijsko okolje, kjer je potrebno dolgoročno označiti prostor ali izdelek ne glede na razmere v samem prostoru. Pri izbiri ustrezne etikete ali aluminijaste ploščice moramo biti še posebej pozorni na ustrezno izbiro metode označevanja. Izbrati moramo pravo etiketo za aplikacijo, kar pomeni izbiro ustreznega materiala etikete, izbiro najustreznejšega zaščitnega nanosa in seveda izbiro ustreznega lepila. Prav skrbno izbrani materiali omogočajo delovanje v neprizanesljivih pogojih. Če povzamemo, moramo torej upoštevati značilnosti aplikacij, v katerih bomo etikete uporabljali, in se odločiti med slednjimi materiali etiket: aluminij, jeklo, plastika oziroma tudi druge kovine. Da dosežemo optimalen rezultat, te osnovne materiale kombiniramo z nanosi iz teflona, poliestra, plastike in keramike. Posledično dobimo specialne etikete, ki so odporne na mehansko obrabo, kemične vplive, visoke in nizke temperature ter večletno izpostavljenost sončni svetlobi. Najpogosteje uporabljene specialne etikete so naslednje: Aluminijaste etikete najpogosteje uporabljamo za označevanje palet in vozičkov ter lahko prenesejo tudi več desetletij izpostavljenosti vplivom okolja. Zaradi odpornosti na vlago jih lahko uporabljamo tudi na prostem. Njihova sestava temelji na odporni aluminijasti podlagi, v katero se zapiše črtna koda, ki je zaradi debele zaščitne plasti varna pred vsemi zunanjimi vplivi. Omogoča nam tudi uporabo različnih lepil, barv, grafik in dimenzij ter nam zagotavlja neizbrisljivost podatkov. Aluminijaste etikete s teflonom najpogosteje uporabljamo za potrebe kemične industrije. V tem primeru etikete pričvrstimo na kontrolne točke, ki so lahko izpostavljene tudi najzahtevnejšim okoljskim vplivom. Zaradi možnosti izbire lepil jih lahko uporabimo tudi na površinah, kjer druge etikete oziroma nalepke ne pridejo v poštev. Aluminijaste etikete za osnovna sredstva uporabimo, kadar želimo zagotoviti večletno berljivost podatkov črtne kode. Zaradi posebnega načina vstavljanja Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 14

podatkov te vrste etiket preprečujejo minljivost podatkov. Zaradi posebne tehnologije vstavljanja podatkov so izjemno trpežne. Črtno kodo na etiketi varuje poseben zaščitni nanos ter gravura črtne kode, osnovnih podatkov, naziva podjetja ter grafike v sam aluminij, kar pomeni, da podatki niso samo preprosto odtisnjeni na površino. Lepilo, ki ga uporabljamo pri teh vrstah etiket, je zelo močno in lahko kljubuje izpostavljenosti zunanjim ter kemičnim vplivom, drgnjenju in tudi morebitnemu vandalizmu. Etikete iz nerjavečega jekla s keramičnim nanosom uporabljamo za okolja, v katerih je visoka stopnja korozivnosti, kemijski vplivi, visoke temperature in jedkost. Prav zaradi teh faktorjev so naredili etikete, ki so v osnovi sestavljene iz nerjavečega jekla ter prekrivne s keramičnim nanosom in omogočajo dolgoletno obstojnost in berljivost črtne kode. Kovinske etikete za skladišča uporabljamo pri označevanju lokacij v skladiščih, saj omogočajo odčitavanje črtne kode s pomočjo ročnega terminala tudi iz viličarja. Etikete ponavadi pritrdimo na skladiščna tla ali jih obesimo s stropa skladišča. Kovinske etikete, namenjene skladiščem, so po velikosti večje od ostalih, saj morajo omogočati nemoten zajem podatkov iz večjih razdalj. Če izberemo etiketo, ki bo visela s stropa, se velikokrat zaradi lažje strukture odločimo za plastične, če jo pritrdimo na skladiščna tla, pa izberemo vsekakor jeklene. Tukaj moramo biti tudi pozorni na izbiro pravilnega lepila, ki mora biti obstojno na pritisk, saj velikokrat viličarji oziroma druga transportna sredstva zapeljejo čeznje. Zaradi uporabe retroreflektivnega materiala je zajem podatkov teh črtnih kod zanesljiv. Plastificirane nalepke oziroma teflonske etikete so odporne na različne dejavnike okolja, najpogosteje pa jih uporabljamo za označevanje blaga višjih vrednosti. Pred zunanjimi vplivi ščiti etiketo nanos iz Teflon -a, ki ga lahko dodajamo na vse vrste aluminijastih etiket. Etikete za označevanje dokumentov omogočajo večletno sledljivost izbranih dokumentov, kar dosežemo z nalepkami, ki jih prilepimo na želeno dokumentacijo. Nalepke imajo 1 mm širok premaz, ki ščiti v podlago odtisnjeno črtno kodo. Talne etikete za skladišče s polikarbonatsko zaščito namenjene so talnemu označevanju, katerega še posebej ščiti laminat iz polikarbonata. V samo podlago odtisnemo podobo črtne kode, ki je zaradi izbire materiala uporabna vrsto let. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 15

Izberemo lahko različne dimenzije etiket, dodatno pa so odporne tudi na morebitne mehanske obrabe. Poliesterske etikete za črtno kodo so manj obstojne kot tiste iz aluminija, vendar so še zmeraj bolj uporabne od tistih enostavnih, saj imajo tanko poliestrsko prevleko in so odporne na vodo. V omenjenih primerih vtisnemo črtno kodo v plastično podlago, za dolgo obstojnost in lažje berljivost pa poskrbi posebno permanentno lepilo. Zaradi uporabe permanentnega lepila je etikete nemogoče odstraniti ("Specialne etikete s črtno kodo" [LEOSS], b. d.). Izbira pravilne vrste črtne kode ali etikete je izjemno pomembna, saj predstavlja osnovo za nadaljnjo gradnjo informacijskih sistemov oziroma celotnega poslovanja. Prav iz tega razloga je potrebno poznati deset korakov do implementacije črtne kode. GS1 Slovenije je v ta namen pripravila kratek povzetek, ki nam s pomočjo omenjenih desetih korakov pomaga pri ustrezni izbiri. Pred prvo uporabo črtnih kod mora vsako podjetje pridobiti GS1 predpono podjetja. To pomeni, da moramo določiti številke, ki bi jih naj črtna koda vsebovala in jih bomo vanjo tudi zakodirali. Strokovno te številke poimenujemo GS1 identifikacijski ključi. GS1 identifikacijske ključe uporabljamo za poimenovanje in tudi razlikovanje blaga ter lokacij, tako da lahko vsak uporabnik dobi informacijo v zvezi z njimi. V GS1 Slovenija, tako trdijo, identifikacijski ključi nastopijo kot enolični kazalci na izbrane podatke in se navezujejo na označeno entiteto. Po pridobitvi predpone oziroma identifikacijske številke podjetja je potrebno le-to še sistematizirati. Po prejemu predpone podjetja od GS1 Slovenije je podjetje pripravljeno na določanje identifikacijskih številk. Te številke dodeljujemo lastnim storitvam, izdelkom, materialu, lokacijam, embalaži ter preostalim logističnim enotam. Postopek dodeljevanja je enostaven, saj je potrebno samo znanje združevanja novo pridobljene identifikacijske številke s predpono podjetja. V Sloveniji je to torej 383, in če uporabljamo GTIN-13, ji torej dodamo še predpono podjetja, ki je lahko dolga 6, 5 ali 4 cifre, katerim dodamo še referenco enote, ki je lahko prav tako dolga 3, 4 ali 5 cifer. Seštevek nam da skupno 12 cifer, zadnjo trinajsto ali kontrolni znak pa preprosto izračunamo. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 16

Ko določimo vse potrebne identifikacijske številke, se lotimo izbire načina tiskanja črtnih kod in posledično iskanja najustreznejšega tiskarja kod. Pred samo izbiro moramo seveda vedeti, kakšen je naš način označevanja, saj se le tako lahko odločimo, ali bodo naše kode statične ali dinamične. Statične kode vsebujejo statične podatke, kot na primer par čevljev ali vrečka sladkorja. V primeru, da je koda dinamična, podatki vsebujejo ceno, količino ali težo izdelka. Zraven tega moramo biti pozorni tudi na količino artiklov. Če je količina večja, je potrebno izbrati tiskarja, ki bo na embalažo zraven ostalih podatkov o artiklu natisnil tudi ustrezno črtno kodo. V primeru, da potrebujemo manjšo količino nalepk, pa je najugodnejše, da jih tiskamo po potrebi. Naslednji korak je izbira primarnega okolja odčitavanja. Pri nas poznamo štiri okolja, pri katerih se črtna koda pojavlja na enotah namenjenih prodaji. Te enote so: artikli, ki se odčitavajo v splošni distribuciji; artikli, ki se odčitavajo v distribuciji in na POS (point of sale) terminalih; artikli, ki se odčitavajo samo na POS terminalih večinoma v trgovinah in osebna oziroma specifična okolja. Izbira primarnega okolja neposredno vpliva tudi na izbiro ustrezne simbologije črtne kode. Za distribucijske namene in blago namenjeno odčitavanju na POS terminalih največkrat uporabljajo simbologijo EAN-13, ki je v teh primerih najbolj smiselna, vendar ne smemo pozabiti, da je potrebno te črtne kode dodatno obdelati in jih prilagoditi zahtevnejšim pogojem uporabe. Peti korak vpeljave črtne kode v podjetje se nanaša na izbiro ustrezne simbologije. Če bomo uporabljali blago povezano s kartonsko embalažo, bo naša koda z identifikacijsko številko GTIN natisnjena kar neposredno na embalažo. V tem primeru je najustreznejša izbira simbologije ITF-14. Če je koda namenjena večinoma odčitavanju na POS terminalih oziroma na prodajnih mestih, bomo uporabili simbologijo EAN. Najprimernejši izbiri sta kodi EAN-13 in EAN-8. V primeru, da mora naša črtna koda vsebovati podatke, ki jih je potrebno spreminjati, kot so na primer datumi, serijske številke ali količina, pa uporabimo simbologijo DataMatrix, DataBar ali GS1-128. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 17

Po izbiri ustrezne simbologije in razsežnosti uporabe podatkov, ki jih bo vsebovala črtna koda, je potrebno izbrati primerno velikost le-te. Kako velika mora biti črtna koda, je odvisno od lastnosti artikla, ki ga bomo označevali, in tudi od specifikacij simbologij. Simbologija EAN/UPC se v primerjavi s simbologijo GS1-128 in ITF-14 razlikuje v načinu odčitavanja kode ter področju uporabnosti. V podjetju GS1 Slovenija navajajo, da je zahtevano razmerje med višino in širino kode s simbologijo EAN/UPC stalno. V trenutku, ko se spremeni ena dimenzija, je potrebno spremeniti tudi drugo. Iz tega razloga imajo črtne kode s simbologijo EAN/UPC določeno višino in širino. Na voljo so nam sicer različne dimenzije, ki pa morajo biti velikosti od 80 do 200 odstotkov nazivne velikosti. Zavedati se moramo tudi dejstva, da krajšanje črtnih kod po višini ni dovoljeno, saj so skrajšane kode veliko težje berljive. Hkrati moramo upoštevati tudi dejstvo, da pri uporabi simbologije EAN/UPC v logistiki ter prodaji hkrati upoštevamo povečavo med 150 in 200 odstotki. Tudi simbologiji GS1-128 in ITF-14 imata določeno velikost. Te velikosti so ponavadi označene z dimenzijo oziroma elementom X. Ta element določa širino najožje črtice v izbranem simbolu, večkratnik te širine pa določa končno skupno širino simbola. Naslednja stvar, na katero je potrebno biti še posebej pozoren, je oblikovanje besedila črtne kode. Tudi če je koda poškodovana in neuporabna, je zaradi besedila ali številk omogočen ročni vpis podatkov. Tem številkam oziroma besedilu z drugo besedo pravimo tudi»človeku berljiv del kode«. Pod črtno kodo lahko torej uporabljamo katerikoli font pisave, omogočati mora le enostavno čitljivost. Pri kodah s simbologijo GS1-128 in ITF-14 moramo paziti, da je človeku berljiv del proporcionalne velikosti glede na velikost kode. Tudi izbira barve črtne kode nosi določeno težo pri kakovosti njene uporabe. Optimalna kombinacija je še zmeraj izbira črnih črtic tiskanih na belo podlago. Če bi želeli izbrati druge barvne kombinacije, pa moramo biti pozorni na nekaj dejstev, ki jih je natančno opredelilo podjetje GS1 Slovenija. Pozorni moramo biti predvsem pri izbiri temne barve za barvo črtic in še posebej na enotno barvo. Vsa ozadja, na katera tiskamo črtne kode, morajo biti svetlejša, lahko pa izjemoma uporabimo tudi rdeče odtenke. Ta ozadja uporabimo predvsem takrat, ko čitalci odčitavajo kode v področjih rdečega laserja. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 18

Kje na artiklu bo koda nameščena, je odvisno od pozicije črtne kode. Pri določitvi pozicije simbola moramo upoštevati načine pakiranja artiklov in njihove uporabe. To je neposredno povezano tudi s samo orientacijo simbola, ki ga nato natisne tiskar. Pomembno je tudi, kako tiskar tiska črtne kode, saj je posebej določena smer tiskanja ter tudi način tiskanja. Vsi zgoraj navedeni dejavniki nas privedejo do izdelave načrta kvalitetne črtne kode. Ali je koda kvalitetna, določajo posebni standardi po samem tisku črtnih kod. Stopnjo kakovosti črtne kode določa tudi verifikator, ki preverja črtne kode na enak način kot čitalec s to razliko, da nam le-ta sporoča tudi oceno kvalitete kode. Pri nas s pomočjo sistema GS1 uporabljamo metodo ISO/IEC, kjer so natančneje določeni minimalni standardi za vsako posamezno simbologijo. Pri tem se še posebej upošteva vsebina podatkov in okolje uporabe črtne kode ("Implementacija črtne kode" [GS1 Slovenija], b. d.). 1.2.2 Informacijski sistem v proizvodnem podjetju Informacijski sistemi predstavljajo v proizvodnih podjetjih podlago za podporo nadzora in vodenja proizvodnih procesov. Proizvodni informacijski sistemi torej predstavljajo podporo sledljivosti v individualnem proizvodnem procesu. Začetek informacijskega sistema v proizvodnem podjetju določimo pri proizvodnih delovnih nalogih, ki so običajno označeni s posebno številko sledljivosti ter jih končamo s predajo končnega izdelka v skladišče oziroma naročniku. Naloga informacijskega sistema v proizvodnem podjetju je sprotno spremljanje in beleženje porabe materialov, surovin ter izdelkov in beleženje njihove količine na delovne naloge. Zraven pregleda nad materialnim poslovanjem mora zagotoviti tudi celosten pregled nad fizično proizvodnjo ter poenostaviti zajem in vnos podatkov ter posledično zmanjšati število napak. Informacijski sistemi v proizvodnih podjetjih in sami proizvodni liniji so med kompleksnejšimi, saj je sama izpeljava sledenja zapletena, še dodatno jo pa oteži»mešanje«in križanje različnih polizdelkov ali izdelkov. Velikokrat se tako zgodi, da ročno zapisovanje ni uporabno in se informacijski sistem izkaže kot nuja. Vsako proizvodno podjetje ima svojo unikatno sestavo proizvodnje, vsem pa je skupno, da je njihov proizvodni proces sestavljen iz več sestavljenih korakov, ki se na različne načine delijo in združujejo, preden pridejo do skupnega izhoda oziroma cilja, ki predstavlja končni produkt (Peklaj, 2005, str. 10 11). Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 19

Če povzamemo napisano in posplošimo, so informacijski sistemi eden izmed glavnih temeljev sodobne procesne organiziranosti proizvodnih podjetij. To pomeni, da proizvodnja podjetja kot taka potrebujejo močno in kvalitetno informacijsko podporo, ki temelji po besedah Pekljaja na programski in aparaturni računalniški podlagi. Kot vidik uspešne vpeljave informacijskih sistemov lahko določimo zagotavljanje kakovosti na najvišjem nivoju s čim manj stroški. S tem načinom poslovanja lahko občutno dvignemo produktivnost in celovito obvladujemo fizične in proizvodne procese. S pomočjo implementacije novih strategij poslovanja in nenehnim razvijanjem informacijskih tehnologij (IT) povečujemo preglednost, učinkovitost in natančnost poslovanja (Pekljaj, 2005, str. 13). Da nam uspe obvladovati tako širok spekter, je potrebno poznati pomen samega informacijskega sistema. Dejstvo, da gre za informacijski sistem v proizvodnem procesu, še poudari posledico, da ravnamo z velikim obsegom informacij. Da bi ga čim uspešneje oblikovali, moramo upoštevati organiziranost celotne organizacije dela, strukturo proizvodnega poslovanja, vrsto artiklov oziroma materiala ter tudi upoštevati njegovo ekonomičnost. Ker se dandanes večina odločitev vrti okrog finančnih sredstev, je ta faktor postal veliko močnejši kot pred leti. To pomeni, da bi naš informacijski sistem moral prinašati veliko več koristi od stroškov, ki bi jih posledično povzročal. Tako bi morali optimalneje pregledovati podatke in izbirati samo tiste, ki bi jih takrat potrebovali. Če povzamemo, bi torej določeno informacijo morali dobiti vsi tisti in samo tisti, ki jo takrat resnično potrebujejo. Vendar pa na drugi strani zaradi ostre konkurence na trgu moramo zbirati informacije, ki tisti trenutek niso najpomembnejše za naše poslovanje, lahko pa nam koristijo v prihodnosti. Trenutno lahko prihranimo samo z optimalno izbiro tehnične in računalniške opreme ter podjetju najustreznejšim informacijskim sistemom in podpori (Kaltnekar, 1983, str. 180 181). Kljub situaciji, ki trenutno ni najbolj naklonjena večjim finančnim obremenitvam, moramo vseeno upoštevati osnovne elemente vsakega informacijskega sistema. Ti so: podatki o stanju in spremembah v proizvodnem procesu (input v sistem); informacije vseh vrst, od kontrolnih, programskih, ciljnih (output); cilj informacijskega sistema, ki ga opredelimo kot primerno informiranje vseh Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 20

vključenih služb in organov, ki sodelujejo pri gospodarjenju z materialom in njihovim upravljanjem; ljudje, ki potrebne informacije zbirajo in nato obdelujejo; sredstva za obdelavo, zajemanje in shranjevanje podatkov in informacij; postopek, ki je potreben za delovanje sistema; organi, ki predstavljajo strukturne točke v informacijskih tokovih, od njihovega nastanka, obdelovanja in porabljanja; komunikacijske vezi, po katerih teče informacijski tok, ter okolje, v katerem je vključen naš informacijski sistem in v katerem tudi deluje (Kaltnekar, 1983, str. 182). 1.2.3 Pomen sledljivosti v proizvodnem podjetju Zraven izbire optimalnega informacijskega procesa skozi proizvodni proces je potrebno poiskati tudi ustrezno označevanje artiklov, pakiranj in seveda ustreznih palet. Označevanje lahko opredelimo kot samostojno operacijo, ki se izvaja s pomočjo ustrezne opreme. Najkvalitetnejše je tisto označevanje, ki je vodeno s strani proizvodnega informacijskega sistema in kjer se oznake prenašajo po elektronskih poteh. Vendar pa pri vsem tem ne smemo zamešati pojmov označevanje in sledljivost, saj je označevanje samo del procesa, ki vodi do izvedbe sledljivosti. Četudi bi imeli v samem procesu urejeno označevanje blaga, to ne bi bilo smotrno, saj brez prave izbire načina sledenja ta nima nobene vidnejše funkcije (Peklaj, 2005, str. 10 11). Sledljivost nam danes omogoča takojšnje ukrepanje v primeru pojava napake posameznega polizdelka oziroma izdelka. To nam omogoča hiter umik artiklov z napako in informacijo, ali gre za napako celotne serije izdelkov ali pa se nepravilnosti pojavljajo samo pri določenih artiklih. S pomočjo sledljivosti lahko torej ugotovimo, ali je napaka bila prisotna že v samem materialu ali pa se je pojavila v proizvodnem procesu. Proizvodna podjetja delajo velikokrat napako in ne posvečajo potrebne pozornosti samemu procesu sledljivosti. Velikokrat se v ospredje postavlja iskanje načina konkurenčne prednosti, učinkovito izvajanje sledenja pa se porazgubi med preostale operacije in naloge. Razlog za uvedbo sledenja je velikokrat tudi posledica predhodnih Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 21

negativnih izkušenj, ki so jih podjetja imela v proizvodih procesih (Zanoški, 2010, str. 3). Sledljivost opredeljujemo kot možnost ugotavljanja trenutne ali pretekle lokacije posameznega izdelka. Najbolj razširjena je na področjih, kjer je bistvenega pomena takojšen odpoklic izdelka z napako. To preprečuje tudi morebitne negativne gospodarske posledice in ohranja zaupanje potrošnikov oziroma naročnikov v kakovost naših artiklov. Ko govorimo o sledljivosti v proizvodnih podjetjih, moramo razlikovati tudi dva z njo povezana pojma, in sicer sledenje in izsledovanje. Kot smo že večkrat omenili, je sledenje zmožnost spremljanja točno določene enote na poti med procesi od začetka do konca, medtem ko je izsledovanje zmožnost določitve izvora izbranega artikla ali serije (Zanoški, 2010, str. 8). Zanoški (2010, str. 8) pravi, da je osnovni razlog za uvajanje sledljivosti povečanje varnosti potrošnikov proizvodov. Če ugotovimo spornost katerega od proizvodov s pomočjo sistema sledljivosti, določimo vse potencialno sporne proizvode in jih poiščemo na trgu. Ustrezno označen proizvod poskrbi za svoj rodovnik. Če je izdelek ustrezno označen, mu je rodovnik razmeroma preprosto določiti. Preko sledljivosti določimo vse komponente izdelka. Pri šaržni proizvodnji, kjer je izdelkov več, lahko določimo sorodnost izdelkov. Vendar pa uporaba sledljivosti v proizvodnem podjetju ne pomeni samo odpoklic izdelkov, temveč tudi omogoča preverjanje prisotnih oziroma odsotnih lastnosti, ki so zelo pomembne za njihove porabnike. Uporabljamo jo lahko tudi kot zaščito blagovnih znamk in boju proti ponarejanju izdelkov. Podjetja vedno pogosteje priznavajo pozitivne lastnosti z uvedbo sledljivosti, hkrati pa ne želijo uporabljati več različnih sistemov sledljivosti, ki med seboj ne bi bili povezani, saj ne želijo zviševati»nepotrebnih«stroškov. Da lahko ugotovimo, kateri so nepotrebni stroški v našem proizvodnem procesu, pa moramo natančno poznati tudi vse logistične prvine, saj te omogočajo optimizacijo celotnega proizvodnega procesa vključno z vpeljavo informacijskega sistema oziroma sledljivosti. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 22

1.2.4 Pomen logistike v proizvodnem podjetju Logistična dejavnost v posameznih podjetjih je večinoma odvisna od vrste dejavnosti podjetja ter od vodstva in njihovega pojmovanja logistike. Nekatera podjetja dajejo logistiki veliko težo, medtem ko veliko drugih sploh ne ve, kaj bi z njo počeli. Neuporaba logističnih prvin je eden izmed glavnih razlogov za propad številnih nekoč vodilnih podjetij. Na tej točki se je potrebno ustaviti in vprašati, kakšen je pomen logistike za naše podjetje in kaj lahko z njo pridobimo. Ko govorimo o proizvodnem podjetju, takoj povežemo pojem logistike z notranjo oziroma proizvodno logistiko. Notranja logistika se nanaša na gibanje oziroma mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala do skladišča končnih izdelkov preko celotne proizvodnje. Naloga notranje logistike je predvsem skrbeti za premeščanje ali notranji transport ter medskladiščenje materiala v procesu proizvodnje in za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče. Proces vključuje tudi primerno pakiranje, ki nam sploh omogoča premik izdelkov skozi proizvodni proces (Logožar, 2000, str. 29). Pri logistiki v proizvodnem podjetju oziroma elementih, ki sestavljajo notranjo logistiko, je potrebno stremeti k čim krajšim notranjim potem med posameznimi dejavnostmi in čim manjšemu številu manipulacij. Z ustreznim načrtovanjem in optimizacijo ter samo ureditvijo prostora lahko prihranimo zajeten del finančnih sredstev. Z uporabo notranje logistike v proizvodnem podjetju lahko veliko prihranimo na infrastrukturi oziroma točno določenem prostoru ter hitrosti premikanja materiala in nato izdelka. Da dosežemo želeni cilj, moramo zmanjšati število nepotrebnih manipulacij in optimizirati poti v notranjem transportu in skladiščenju. Da prihranimo na prostoru in pospešimo materialni tok ter skrajšamo proizvodni čas, moramo skrajšati poti med stroji in preostalimi napravami na način, da postavimo te na najkrajšo možno razdaljo po tehnološki obdelavi materiala. Enako lahko storimo s skladiščnimi prostori, ki jih uredimo na način, da bo material, ki pogosteje prihaja v obdelavo, bližje vhoda v skladišče. Blago, ki odhaja pogosteje, pa je potrebno namestiti bližje izhodu skladišča. Pri tem upoštevamo tudi optimizirane poti materiala v obdelovalne obrate. Pri zmanjšanju vmesnih manipulacij pa moramo biti pozorni na večkratno nakladanje in Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 23

razkladanje istega materiala na različnih mestih in ga smotrno razporediti skozi celoten proizvodni proces (Klopčič, 2003, str. 28 29). Da lahko notranjo logistiko čim kvalitetnejše optimiziramo, potrebujemo verodostojne podatke o procesih in naših proizvodih, saj so ti osnova za nadaljnje upravljanje in planiranje proizvodnje. Kot smo že omenili, so podatki o samem izdelku oziroma proizvodu sestavljeni iz informacij, ki definirajo surovine, polizdelek in končni proizvod. Zraven tega podatki zajemajo tudi seznam komponent ali tako imenovane kosovnice, ki so sestavljene iz vseh delov, podsklopov in surovin, ki gredo v proizvodnjo z vsemi vključenimi podatki o dejanskih količinah v kosih. Omenimo tudi procesne informacije, katerih naloga je določiti, na katerem stroju se bodo izvajala določena opravila. Te določajo sekvenco vseh operacij vključno z alternativnimi možnostmi (Klopčič, 2003, str. 29). Če povzamemo po Požarju (1985, str. 201), je logistični proces znotraj podjetja razdeljen na štiri elemente: transportni proces, ki ima za cilj prenašanje materiala in energije od enega mesta na drugo; skladiščenje, ki služi za premagovanje časovnih neusklajenosti; operacije (manipulacije), ki služijo boljšemu izvrševanju transportnega procesa in skladiščenja. Sem spadajo na primer oblikovanje tovornih enot, paletizacija in kontejnerizacija, pakiranje, nameščanje materiala v skladišča, izvrševanje naročil (komisioniranje), jemanje materialov iz skladišč, nakladanje, prekladanje, razkladanje blaga, sortiranje itd.; informacijski proces: brez informacijskega procesa si ne moremo zamisliti dobro organizirane logistične dejavnosti. Pri tem pa je treba upoštevati informacijsko ekonomijo, saj imajo tudi informacije padajočo mejno korist in se je zato potrebno v logističnem procesu odločati o potrebni količini informacij, hitrosti, točnosti in zanesljivosti le-teh. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 24

1.2.5 Transportna embalaža Embalaža predstavlja vse izdelke iz vseh vrst materiala, namenjene temu, da material, ne glede na to, ali gre za izdelke ali surovine, obdajajo oziroma držijo skupaj zaradi hranjenja, varovanja in lažjega rokovanja ter njegovega transporta od proizvajalca do potrošnika. Transportno oziroma prevozno ali tercialno embalažo uporabljamo za prevažanje v celinskem, zračnem in pomorskem prometu in je namenjena prevozu skupno pakiranega blaga. Namen transportne embalaže je v prvi vrsti zavarovanje blaga pred poškodbami, hkrati pa omogoča ekonomičen način transporta, ki mora ustrezati vsem predpisanim zahtevam. Tercialna embalaža omogoča tudi enostavnejše skladiščenje, kar posledično pomeni manjše število skladiščnih manipulacij in morebitnih poškodb samega blaga. V osnovi opredelimo transportno embalažo na: vračljivo in nevračjivo embalažo. Med vračljivo embalažo uvrščamo v prvi vrsti palete, kontejnerje in nosilke, medtem ko med nevračljivo embalažo uvrstimo škatle, vreče, sode, zaboje itn. Vračljivo embalažo lahko uporabimo večkrat, medtem ko je nevračljiva embalaža namenjena le enkratni uporabi. Največkrat so tercialne embalaže izdelane iz lesa, kovin, kartona, polimerov in najrazličnejših ekoloških naravnih materialov. Med oblike transportne embalaže tako uvrščamo palete, box palete, lesene zaboje, plastične in kovinske nosilke, škatle, kontejnerje, vreče, cisterne in drugo ustrezno embalažo. Pri izbiri in uporabi prevozne embalaže moramo biti pozorni tudi na varstvo okolja in poskusiti zmanjšati število odpadne embalaže in škodljivih vplivov na okolje. To dosežemo z ustrezno izbiro embalaže, ki je sestavljena iz okolju prijaznih materialov. Glede na dejstvo, da v našem primeru potrebujemo transportno embalažo namenjeno predvsem prevozu tlačnih ulitkov, se bomo osredotočili na tercialno embalažo namenjeno transportu teh izdelkov. Pri tem prednjačijo predvsem navadna lesena EURO paleta, EURO box palete in plastični zabojniki, za transport taline pa se uporabljajo transportni lonci. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 25

Transportni lonci Transportni lonci se večinoma uporabljajo za transport tekočega ali sipkega materiala. Nepogrešljivi so pri transportu talin in zlitin, saj se le-te z njihovo pomočjo med transportom ne razlivajo ali spreminjajo oblike. Transportne lonce transportiramo s pomočjo viličarjev. EURO paleta Osnovne transportno-skladiščno enote v našem primeru predstavljajo standardne lesene palete, ki jih Požar (Požar, 1976, str. 259) opiše kot raven podstavek, na katerega lahko postavimo zaboje oziroma škatle na takšen način, da lahko tovor prevažamo ali skladiščimo kot samostojno enoto. V osnovi so namenjene za dvig blaga s pomočjo viličarja ali paletnika. Večina palet je EURO standarda osnovnih dimenzij 800 mm x 1200 mm. Največja dovoljena teža naložene palete je 1000 kg in višina tovora ne sme presegati 1 m. Višina same palete je 150 mm. Pozitivne lastnosti uporabe lesenih palet so sledeče: nižji začetni stroški, možnost zamenjave in večja varnost (lesene palete se nikdar ne obrabijo do gladkosti). Negativne lastnosti uporabe lesenih palet: težje čiščenje, neodporne na ogenj (v primeru požara), težje kot kovinske (Požar, 1976, str. 262 263). Primer lesene EURO palete si lahko pogledamo na sliki 7. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 26

Slika 7: Primer standardne EURO palete Vir: "Nova Euro paleta" [AWEX plus], b. d. EURO box paleta EURO box palete so večinoma narejene iz aluminija ali nerjavečega jekla. Večinoma se uporabljajo za pretok blaga in skladiščenje. Najpogosteje so v uporabi EURO box palete dimenzij 1200 mm x 800 mm x 1000 mm. Zraven navadne EURO box palete poznamo tudi zložljive, ki so prav tako razširjene v večini proizvodnih procesov. So izjemno praktične, saj omogočajo hiter transport in večjo preglednost nad vsebovanim materialom. Primer EURO box palete je predstavljen na sliki 8. Slika 8: EURO box paleta Vir: "EURO box paleta" [Direct Industry], b. d. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 27

Plastični zabojniki Plastični zabojniki so namenjeni manipulaciji, transportu in skladiščenju v industriji. So visoko zmogljivi, omogočajo urejenost, dobro izkoriščenost prostora, trajnost ter predvsem možnost učinkovitega označevanja. Zabojniki so lahko različnih dimenzij in oblik, najpogosteje pa se uporabljajo s snemljivimi pokrovi. Dimenzije plastičnih zabojnikov so primerne za nalaganje na standardne EURO palete. Primer plastičnih zabojnikov različnih dimenzij je predstavljen na sliki 9. Slika 9: Plastični zabojniki Vir: "Plastični zabojnik"[mecalux logistikmarket], b. d. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 28

1.3 Optimizacija notranjih procesov Optimizacija predstavlja enega izmed glavnih problemov vsakega poslovnega procesa, saj je čedalje težje najti optimalno kombinacijo vseh stroškov in pri tem tudi prihraniti oziroma poslovati z dobičkom. Še težje je to ravnovesje vzpostaviti v proizvodnem procesu, kjer število naročil iz dneva v dan močno variira. Namen vsakega proizvodnega procesa je proizvodnja nečesa»koristnega«, kar v našem primeru označuje proizvod oziroma ulitek 51-47-001 Motorstütze (VW). Proizvodnja torej predstavlja primarno fazo zaradi družbenega oziroma tehničnega vidika reprodukcije, pri čemer je proizvodni postopek tisti postopek, pri katerem se spremenijo surovine ali polsurovine z namenom proizvodnje določene dobrine. Da dosežemo optimizacijo kompleksnega proizvodnega procesa, moramo imeti razvojno strategijo, ki nam bo omogočila določeno stopnjo konkurenčne prednosti. To lahko dosežemo z raziskovanjem, načrtovanjem, izpopolnjevanjem ali menjavo opreme ter s pomočjo ustrezne tehnološke podpore. Naš končni cilj se mora torej nanašati na izdelavo proizvoda v zahtevanem roku in količini ter visoki stopnji kakovosti ob najmanjših možnih stroških (Senekovič, 2009, str. 22 23). 1.3.1 Manipulacija s transportno embalažo Namen transportne embalaže je zagotavljanje racionalne manipulacije v času njenega transporta in skladiščenja ter varovanje vsebine pred zunanjimi in notranjimi vplivi. Manipulacije transportne embalaže danes predstavljajo izredno pomembno točko v posameznem podjetju. Večje kot je podjetje, bolj mora paziti na urejenost in število opravljenih manipulacij. In prav ta podjetja vse prepogosto zapirajo vrata inovacijam in naprednim informacijskim tehnologijam, saj se bojijo reorganizacije poslovnih procesov, ki bi posledično prinesla višjo stopnjo samodiscipline in boljšo angažiranost celotnih sistemov. V prvem delu raziskave se bomo opredelili na obstoječe stanje proizvodnega procesa, nato pa predlagali vpeljavo inovativnih informacijskih tehnologij in logističnih sprememb, ki jih trenutno vidimo kot najustreznejšo rešitev. Predpostavimo lahko, da imamo trenutno v proizvodnem procesu PE Alutec opravka s tremi tipi transportne embalaže, in sicer z EURO box paletami, transportnimi lonci in plastičnimi zaboji. Transport in manipulacije potekajo s pomočjo uporabe viličarja. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 29

Manipulacije s transportno embalažo potekajo med štirimi tehnološkimi operacijami in medfaznim»skladiščenjem«, ki predstavlja hrambo materiala pred nadaljnjimi tehnološkimi operacijami. Glavne operacije v proizvodnem procesu PE Alutec so litje taline, obrez ulitkov, njihovo peskanje ter kontrola in pakiranje, pri čemer se operaciji litja in obreza izvajata na enem stroju. Nekateri izdelki potrebujejo tudi mehansko obdelavo, ki se izvaja na enoti PE Alutec Lenart, vendar v našem primeru ta operacija ni potrebna, zato se bomo osredotočili na potek proizvodnje v PE Alutec Maribor. Med zgoraj naštetimi operacijami izbran izdelek enkrat transportiramo v prostor, ki je namenjen medfaznemu čakanju blaga na nadaljnje operacije ter na koncu proizvodnega procesa premik v skladišče ulitkov tlačne livarne oziroma končnih izdelkov, kjer je blago uskladiščeno do predaje materiala naročniku. Proizvodni proces poteka v štirih izmenah, kar pomeni, da proizvodnja poteka tudi en dan med vikendom in prazniki. Ves transport in manipulacije potekajo po principu prelaganja materiala iz ene EURO box palete v drugo vse do transporta v končno skladišče, kjer se izdelek preloži v naročnikove zaboje. Dnevno se lije 900 kosov in glede na dejstvo, da lahko v posamično box paleto naložimo 90 kosov izdelkov, je v osnovi v obtoku 10 box palet. Vendar pa se zgodi, da se vsak dan nadaljnje operacije ne izvajajo, kar pomeni, da lahko v procesu peskanja pride do zastajanja in kopičenja artiklov, kar posledično pomeni večje težave in več prelaganja na preostalih operacijah. Slika 10: Glavne operacije v proizvodnem procesu PE Alutec Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 30

1.3.1.1 Obstoječe stanje manipulacij z EURO box paleto in transportnim loncem Slika 11: Obstoječe stanje procesov ter manipulacij z EURO box paleto in transportnim loncem Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 31

Opis obstoječega stanja manipulacij z EURO box paletami in transportnimi lonci ter proces proizvodnega dela PE Alutec za ulitke modela 51-47-001 Motorstütze (VW), zlitine AlSi12Cu poteka, kot je grafično prikazano na sliki 11: Skladišče vhodnega materiala Dobavitelji s tovornimi vozili dostavijo potrebno količino vhodnega materiala aluminija v tako imenovano skladišče vhodnega materiala. Aluminij dobavljajo različni dobavitelji, saj zaradi krizne situacije na trgu podjetje ne more zagotoviti enega rednega dobavitelja. Ko dobavitelj dostavi material, ga odloži na predpisano mesto, kjer material počaka vse do transporta v talilnico. Transport aluminijastih palic do talilnice Surovina, ki jo uporabljamo za ulitke, je talina ustrezne kemične sestave. Ustrezna talina se pripravi v talilnih pečeh, kjer se za taljenje čisti material transportiranih aluminijastih palic (vhodni material) in povratni material (ostanki obreza + izmetni ulitki, ki nastanejo pri prejšnjih obdelavah) v razmerju 40 : 60. Za transport Al-palic iz skladišča vhodnega materiala in povratnega materiala do talilnice se uporabljajo viličarji. Talina se prevaža od talilnih peči do posameznih livnih celic v transportnih loncih, kjer se nahaja približno 500 kg taline. Izhod taline iz talilnice in transport taline do ustrezne livne celice Po ustreznem taljenju talino s pomočjo viličarja in transportnih loncev transportirajo do livnih celic. Pri posameznih livnih celicah je talina v t. i. vzdrževalnih oziroma dozirnih pečeh, od koder se dozira v livni stroj (najprej v livno pušo in nato z visokim tlakom v livno orodje). V livnem orodju se nato talina strdi, celoten stisk se z odvzemnim robotom prenese na obrezilno stiskalnico, kjer se obrežejo dolivni sistem in odzračniki (to lahko predstavlja koristni povratni material, katerega lahko ponovno pretalimo in uporabimo). Obrezane ulitke zložimo v embalažo, ki se nahaja pri livnem stroju (to so EURO box palete). Na EURO box palete z ulitki prilepijo PVC žepke, v katere nato vstavljajo označevalne liste. Označevalna lista sta v večini primerov Spremni list oziroma obrazec MLM 634/03 in Obrazec za neskladnost. Spremni list za ulitek 51-47- 001 vsebuje podatke, vezane na omenjen izdelek, na katerega delavci na posameznih operacijah označijo svoj ime in priimek, status operacije, število kosov itd., obrazec za neskladnost pa vsebuje prostor za vpis številke artikla, napake izdelka, osnovne podatke kot so datum, ura, kontrolor, število neuporabnih kosov itn. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 32

Izhod ulitkov iz livnih celic in transport ulitkov do medfaznega prostora Obrezani ulitki zloženi v EURO box palete zapustijo livne celice s pomočjo viličarja, ki jih prepelje v medfazen prostor, ki se nahaja tik pred halo z livnimi pečmi, kjer počakajo do nadaljnje obdelave. Tako so v medfaznem prostoru uskladiščeni vse do transporta v obrat čistilnice. Uskladiščeni so lahko tudi po več dni, saj zaradi raznolikosti proizvodnje in neustreznega sledenja velikokrat prihaja do zalaganja in posledičnega iskanja ustreznih artiklov, saj uskladiščen material ni urejen po logičnem zaporedju. Izhod ulitkov iz medfaznega prostora in transport do obrata čistilnice Viličar mrežaste box palete z ulitki prepelje v obrat čistilnice, kjer se ulitki peskajo, kontrolirajo in pakirajo za nadaljnjo odpremo. Pred procesom peskanja vse ulitke zložimo iz EURO box palet, jih nato damo v obrat peskanja (imamo 3 peskalne stroje) in nato preložimo v drugo EURO box paleto, tako da EURO box palete ves čas krožijo in ne ostajajo enake, kar pomeni dodatno delo pri menjavanju in vstavljanju lističev in možnost večjega števila napak zaradi nepotrebnih vmesnih manipulacij. Ves čas je potrebno tudi nadzorovati število ulitkov, kar pomeni še dodatno porabo časa. Izhod ulitkov iz obrata čistilnice in transport ulitkov do končne kontrole Izdelki se po izhodu iz obrata čistilnice transportirajo do končne kontrole, kjer se še enkrat preveri neoporečnost in kakovost ulitkov. Izhod ulitkov iz končne kontrole in transport do končnega skladišča-skladišča ulitkov tlačne livarne Po končani končni kontroli se ulitki, še zmeraj shranjeni v EURO box paletah, prepeljejo s pomočjo viličarja do končnega skladišča ulitkov tlačne livarne, kjer počakajo na odpremo k naročniku. Pred odpremo se vsi izdelki še enkrat preštejejo in se iz EURO box palet zložijo v posebne zaboje, ki so last naročnika. V posamezen zaboj lahko zložimo pet artiklov, ki se nato transportirajo k naročniku in se po dostavi vrnejo prazni nazaj v PE Alutec. Opisani proces manipulacij in transporta v proizvodni liniji PE Alutec odraža obstoječe stanje poteka toka materiala in njegovega skladiščenja. V samem poteku procesa lahko Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 33

zasledimo nekaj pomanjkljivosti, saj med posameznimi operacijami prihaja do izgub posameznih kosov artiklov ter zmot v dejanskem številu kosov. Dogaja se, da v določenem trenutku nimamo točnih podatkov o količini izdelkov in njihovi trenutni lokaciji, saj je vso sledenje bazirano na papirnem poslovanju. Velikokrat se zgodi, da v proces pošljemo določeno količino artiklov, ki se pri izhodni operaciji lahko poveča tudi za 100 %. Posledično to pomeni enkrat več dela v procesu končnega skladiščenja oziroma že v sami kontroli, kjer je potrebno še enkrat prešteti vse kose, saj se sproti ne zapisujejo zmeraj realna števila artiklov. Tak način poslovanja temelji na natančnosti prevzemnika materiala na posamezni operaciji, ki pa je pri veliki količini pretoka materiala vprašljiva, saj je splošno znano, da je faktor človeških napak visok in si v času informacijske dobe ne smemo privoščiti izgub zaradi človeških zmot, ki so logično razumljive. Kot smo omenili, sledenje artiklom poteka s pomočjo Spremnih listov in Obrazca za neskladnosti, ki sta skozi celoten proces zataknjena v PVC žepek, ki je pričvrščen na EURO box paletah. Pregled izdelkov se beleži s pomočjo Microsoft Excel tabel. Glede na dejstvo, da je vrsta proizvodnje bazirana na prelaganju EURO box palet na vsaki operaciji, to sledenje ni najbolj učinkovito, saj ne omogoča pregleda nad materialom in povzroča večje časovne izgube. V nadaljevanju si bomo ogledali, kakšne spremembe in izboljšave bi prinesla predlagana implementacija črtne kode in sprememba nekaterih logističnih procesov. Raziskovalno delo bomo omejili predvsem na transportne premike in manipulacije od izhoda taline iz talilnice do končnega uskladiščenja izdelkov v skladišču ulitkov tlačne livarne. Z vpeljavo črtne kode in zmanjšanjem vmesnih manipulacij želimo izboljšati kakovost poslovanja in zmanjšati število izgubljenih oziroma založenih artiklov ter imeti možnost vpogleda v lokacijo in serijo artikla, saj v primeru reklamacij ali morebitnih napak ne razpolagamo s točnimi podatki o seriji in količini le-teh. 1.3.1.2 Manipulacije z EURO box paletami po implementaciji črtne kode Kot smo že omenili, je naš poglaviten cilj najti rešitev s pomočjo uvedbe sledljivosti na podlagi črtnih kod. Ker transport aluminijastih palic iz vhodnega skladišča materiala in taljenje materiala ter premik v transportnih loncih ne predstavlja težave (gre namreč za Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 34

procese, ki jih ne moremo spreminjati zaradi same strukture proizvodnje), se bomo v nadaljevanju osredotočili na delovne procese, ki se pričnejo pri prvi proizvodni operaciji litju taline. Načeloma potek operacij ne bo toliko različen, kot bo različno sledenje ulitkov, manjše pa bo tudi število prelaganj iz ene v drugo EURO box paleto. Slika 12: Prikaz poteka procesov in premikov po implementaciji s črtno kodo Procesi in premiki po implementaciji sledenja s črtnimi kodami bodo potekali kot sledi po sliki 12: Litje taline v livnih celicah V litje, kjer imamo en livni stroj, pripeljemo talino, ki gre skozi procese litja in obreza. Dnevno naredimo približno 900 kosov, kar pomeni, da se na eno izmeno lije 300 kosov. Artikle smiselno razporedimo v EURO box palete, kamor zalepimo etiketo s črtno Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 35

kodo, ki bo vsebovala podatke o izmeni litja oziroma seriji, času, količini ulitkov v EURO box paleti ter imenu in priimku odgovornega za litje izdelkov. Izhod in premik ulitkov iz livnih celic do medfaznega skladišča Ulitki se po procesu litja se v EURO box paletah s pomočjo viličarja transportirajo v prostor pred livno halo, ki ga poimenujemo medfazno skladišče. Do sedaj je ta prostor deloval kot medfazno odložišče EURO box palet, kar je povzročalo pretirano kopičenje artiklov, saj se tudi drugi izdelki, ki se lijejo v enaki livni hali, odlagajo v ta prostor. Dogaja se, da se obravnavani ulitki v medfaznem skladišču nahajajo dalj časa oziroma več dni, saj se proces peskanja ne izvaja vsak dan, tako da imamo potem kak dan za proces peskanja namesto 900 kosov kar 3500 ali več. Zlaganje in odpremo blaga želimo urediti po principu FIFO, kar pomeni, da izdelek, ki prvi pride v medfazno skladišče, tega tudi prvi zapusti. Pomembno je, da artikli iste serije ostajajo skupaj in se ne mešajo z drugimi iz preostalih serij ali celo drugimi skupinami artiklov. Transport ulitkov do obrata čistilnice (peskanje) Ulitke iz medfaznega skladišča transportiramo v obrat čistilnice, kjer se izvede operacija čiščenja oziroma peskanja ulitkov. Ulitki se po končanem peskanju zložijo v isto EURO box paleto, kamor ponovno zalepimo črtno kodo z vsemi potrebnimi podatki. Izhod ulitkov iz obrata čistilnice in transport do končne kontrole Pozorni smo, da ulitki iste serije zapustijo obrat čistilnice po principu FIFO. V istih EURO box paletah jih transportiramo do končne kontrole. Končna kontrola in izhod iz končne kontrole Ko ulitke predamo v končno kontrolo, kontrolor preveri stanje ulitkov in zalepi na isto EURO box paleto tretjo črtno kodo, ki potrdi ustreznost stanja artiklov. Tudi v kontroli se artikli preverjajo po principu FIFO»prvi v kontrolo prvi iz kontrole«. Ulitki zapustijo končno kontrolo v istih EURO box paletah. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 36

Transport ulitkov do končnega skladišča (skladišče ulitkov tlačne livarne) Ulitke transportiramo do skladišča ulitkov tlačne livarne, ki predstavlja zadnjo operacijo opravljeno na podlagi EURO box palet. Pakiranje ulitkov v ustrezne zaboje Skladiščnik prevzame vso blago in preveri, ali so podatki, vneseni v črtnih kodah, ustrezni in točni. V primeru napak ali neustreznosti mu program sam javi morebitne napake. Ko skladiščnik ugotovi, da so ulitki v skladu z vsemi zahtevami, jih prepakira iz EURO box palet v posebne modre plastične zaboje, ki jih pošlje naročnik za naročene artikle. V posamičen zaboj lahko zložimo 5 artiklov, ki jih nato nepredušno zapremo s plastičnimi pokrovi, da med transportom ne bi prihajalo do korozije oziroma prepuščanja vlage. Skladiščnik na zaboj prilepi črtno kodo in s tem omogoči, da bomo imeli nad njimi nadzor tudi v času skladiščenja artiklov in nato ob odpremi vse do predaje naročniku. Z uvedbo črtne kode v proizvodni proces PE Alutec Maribor bomo poskušali dokazati prednost njene uporabe, kar pomeni manj napak v proizvodnem procesu, večji pregled nad količino in kakovostjo artiklov ter predvsem lažje in enostavnejše poslovanje brez nepotrebnih vmesnih manipulacij. 1.3.2 Kontrola kakovosti in inventure Vzdrževanje kakovosti in njeno sprotno preverjanje lahko za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnimi procesi, predstavlja veliko težavo predvsem zaradi strukture proizvodne linije ter številčnosti izdelkov. Ker je kakovost eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki jih moramo izpolnjevati, je potrebno posebno pozornost nameniti njeni stalni kontroli. Sistem kakovosti omogoča doseganje zastavljenega cilja (stalno kakovost proizvodov) s sodelovanjem vseh zaposlenih. Če torej želimo imeti popoln pregled nad kontrolo kakovosti, moramo najprej narediti pregled nad osnovnimi točkami, ki so pomembne za zagotavljanje kakovosti, in jih nato natančno razčleniti. Ker je v našem primeru kontrola kakovosti dokaj okrnjena in omejena samo na kontrolo, ki se izvaja na koncu proizvodnega procesa ter redko tudi med posameznimi operacijami, bomo vzpostavili nov sistem po sledečem zaporedju: 1. vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 37

2. zaposleni 3. delovni prostori in oprema 4. ustrezna dokumentacija 5. proizvodnja in skladiščenje 6. reklamacije in odpoklici ter 7. notranja presoja Da bomo uspešno izvajali kontrolo kakovosti po uvedbi novega sistema sledenja v proizvodni proces, moramo biti pozorni, da bo ocenjena in kontrolirana vsaka serija skladno z zahtevami kakovosti po zgoraj omenjenem zaporedju ("Zagotavljanje kakovosti v proizvodnji zdravil" [Vrečer], str. 22, b. d.). Vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti Na kakovost izdelka vplivajo vsi procesi, ki vključujejo zagotavljanje kakovosti posameznega polizdelka ali izdelka. To so predvsem: o razvoj in načrtovanje ulitka, o dobava in uporaba potrebnih materialov za izdelavo izdelka, o proizvodnja in kontrola, o izvajanje validacij opreme in posameznih procesov, o pregled celotne dokumentacije, ocena vzorca ter odobritev serije, o kakovost transporta in skladiščenja, o izvedba notranjih presoj in stalno izboljševanje kakovosti. Zaposleni Zaposleni oziroma osebje so najvažnejši element in nosilci sistema kakovosti, saj človek s svojim delom in osebnostnimi lastnostmi vpliva na celoten potek dela. Da bo delo optimalno s čim manj napakami, je potrebno redno vzdrževati njihovo strokovno usposobljenost in jim omogočati stalno nadgrajevanje znanja s pomočjo izobraževanj ter konferenc. Vsak zaposlen se mora zavedati pomembnosti svojih nalog in za morebitne napake tudi odgovarjati, hkrati pa se mora striktno držati predpisanih delovnih navodil in zaščitnih sredstev, da med delom ne pride do nepotrebnih nesreč. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 38

Delovni prostori in oprema Za delovni prostor smatramo prostor, kjer delavec preživi večinoma svojega delovnega časa. V našem primeru sta to proizvodni in skladiščni prostor ter prostori, od koder se izvaja načrtovanje poslovnih procesov. Hkrati moramo zagotoviti tudi dodatne prostore, kot so sanitarije, umivalnice, garderobe, menze, kadilnice itn. Pri načrtovanju delovnih prostorov moramo slediti zakonodaji in postaviti ustrezno infrastrukturo, ki bo v skladu z zakoni primerna vrsti proizvodnje in predvsem varna za zdravje zaposlenih. Če povzamemo, morajo biti prostori ustrezni glede na njihovo namenskost, kar zajema ustrezno obdelavo tal, sten in stropov, ustrezno osvetljenost, prezračevanje in klimatizacijo. Stremimo k temu, da delovne prostore uredimo po principu brez križanja poti, saj tako zmanjšamo število manipulacij in transportnih poti. Vsi prostori, še posebej proizvodne hale, morajo imeti zagotovljeno ustrezno oskrbo z vodo ter primerne odtoke. Da vzpostavimo tak sistem, potrebujemo ustrezno dokumentacijo o omenjenih prostorih, sheme obratov in hal ter ostala potrebna potrdila o dovoljenju in primernosti izvajanja dela v delovnih prostorih. Drug pomemben faktor, ki ga ne smemo spregledati, se nanaša na opremo. To lahko v grobem razdelimo na glavno in pomožno ter na procesno in kontrolno. V obravnavanem primeru so glavna oprema delovni stroji, transportna sredstva, transportno skladiščne enote ter ustrezna informacijska podpora. Vsa oprema, ki jo uporabljamo, mora biti ustrezno označena glede na njen namen in status uporabe. Pregled nad celotno opremo nam lahko kasneje pomaga tudi pri izvajanju inventur ali morebitnih odstopanj v številu kosov. Ustrezna dokumentacija Skrbno urejena, oblikovana in pregledna dokumentacija je ključ do sistema zagotavljanja kakovosti. Dokumentacija nam omogoča vpogled v opravljeno oziroma neopravljeno delo, omogoča lažjo sledljivost in pregled nastanka določene serije, preprečuje morebitne napake in predvsem lajša komunikacijo med posameznimi procesi. Da se izognemo morebitnemu nerazumevanju, poskrbimo, da so vsi obrazci datirani in odobreni, ročno vpisani podatki morajo biti ustrezno podpisani, popravki pa jasni in prepoznavni. Na koncu je potrebno vso dokumentacijo pregledati in jo potrditi s strani odgovorne osebe. Da lahko stanje o artiklih in njihovo kakovost preverimo kadar želimo, potrebujemo tudi ustrezno dokumentacijo, ki nam bo omogočila jasen pregled Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 39

na celotno proizvodno verigo od vhoda materiala do izhoda izdelkov. V našem primeru bi tako potrebovali dokument, ki se nanaša na specifikacije kakovosti za vhodni material, polizdelke in končne izdelke. Naslednji dokument bi se nanašal na postopke, torej tehnološke in analizne, zapisnike o proizvodnji liniji, pakiranju, odpoklicih, reklamacijah itn. Vsi dokumenti morajo biti enake oblike in imeti predpisano vsebino, saj lahko le na ta način odgovorne osebe odobrijo in izdajo oziroma odpokličejo določen dokument. Proizvodnja in skladiščenje Da lahko obvladujemo kakovost proizvodnega procesa in procesa skladiščenja, je potrebno predvidevati morebitne zaplete in napake. Neustrezna serija izdelkov se lahko pojavi kot posledica, ko ne vzdržujemo kontrole pri vhodu materiala pri sprejemu, odtehtamo napačno količino, imamo neustrezne pogoje dela, nenatančne izvedbe tehnoloških procesov in spuščamo kontrole med posameznimi procesi. Da pojav teh napak preprečimo, smo dolžni ob prejemu vhodnega materiala preveriti količino in njegovo kakovost. Ker se naša proizvodnja prične resno šele po taljenju materiala z izdelavo ulitkov, je potrebno torej izdelkom na ustrezni transportno skladiščni enoti EURO box paleti dodati ustrezno označbo, ki bo vsebovala vse potrebne podatke. S pomočjo izbranega načina označevanja in sledenja lahko torej vse izdelke po posameznih serijah vzorčimo in analiziramo. Vedno se držimo načela, da v proizvodnji uporabljamo samo ustrezen material in zavrnjenega ustrezno označimo ter ločimo od uporabnega. Kot smo že omenili, se bo izdelek izdajal po principu FIFO v točno zahtevanih količinah, ustrezno označen in odobren. V proizvodnem procesu in procesu skladiščenja izdelkov pa moramo biti še posebej pozorni na: o vsi procesi morajo biti vnaprej jasno predpisani in definirani, o vse procese je potrebno imeti ves čas pod nadzorom, o skozi celoten proces je potrebno primerjati in preverjati vse oznake, o zapisati se morajo vsa opažanja in morebitna odstopanja, o vse faze in kontrole se zapišejo v Zapisnik o proizvodnji in skladiščenju, o pravočasno opaziti in javiti morebitne spremembe v fazi procesov, o ustrezno embalirati in pravočasno predati izdelke naročniku. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 40

Reklamacije in odpoklici Za področje reševanja reklamacij pooblastimo odgovorno osebo, ki se bo ukvarjala samo z razreševanjem morebitnih napak oziroma reklamacij. Reklamacijo lahko upoštevamo, če je ustrezno raziskana, če je določen vzrok za njen nastanek in je ta upravičen. Nato je naša naloga, da vzpostavimo ukrepe za odpravo morebitnih novih pojavov enakih napak in preprečimo njihov ponoven nastanek. Notranja presoja Ker se podjetja razlikujejo med seboj, je potrebno vzpostaviti ustrezno notranjo presojo, ki bo v skladu z vrsto proizvodnje. Z notranjo presojo torej preverjamo, kako se izvaja postavljen sistem zagotavljanja kakovosti na vseh funkcijah, ki imajo vpliv na kakovost storitve in nato posledično izdelkov. Pomen kontrole kakovosti je torej vzdrževati delo ves čas na najvišjem nivoju ter hkrati kontrolirati in oceniti vsako serijo posamezno glede na zahteve, ki so bile odobrene v času pridobitve dovoljenja za izvajanje določene proizvodne aktivnosti (Vrečer, str. 23-48). Povzeli smo osnovne točke, ki so potrebne pri vzdrževanju kontrole kakovosti in ki nam lahko pomagajo tudi pri inventurah oziroma notranjih revizijah. Inventure delamo vsaj enkrat letno zato, da ugotovimo realno stanje, ki ga imamo v podjetju oziroma posameznem proizvodnem procesu, saj lahko le tako določimo dejansko vrednost podjetja. Stanje, ki ga dobimo s pomočjo štetja, tehtanja, merjenja in vrednotenja, je potrebno minimalno enkrat na leto primerjati s stanjem, zapisanim v poslovnih knjigah, in ugotoviti naše primanjkljaje oziroma presežke. Vendar pa pri izvedbi inventure ne smemo zanemariti drug pomemben del, ki se nanaša na ugotovitev vrednosti. Vrednost v našem primeru pomeni zmnožek količine, teže in preostalih fizično popisanih dejavnikov s ceno. Dogaja se, da imamo fizična stanja natančno popisana, vendar pa je vrednost dotičnih sredstev veliko previsoka. Previsoko je prikazana predvsem vrednost zalog, saj lahko z njimi iztržimo veliko manj, kot smo to prikazali v knjigovodstvu. Pomembna je tudi sama priprava na inventuro, saj je ne delamo zaradi predpisa, pač pa iz želje prikazati realno stanje, kje se na konkurenčnem trgu dejansko nahajamo. Na inventuro se torej pripravimo s pomočjo načrta popisa, ki je vsebinsko in časovno točno opredeljen in mora obvezno vsebovati vse oblike virov sredstev in premoženja. Za vsako področje oblikujemo tričlansko komisijo, ki jo poimenujemo popisna komisija in Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 41

jo nadzoruje in vodi centralna popisna komisija. Najlažje je izvajati inventuro takrat, ko je naše stanje zalog najnižje, oziroma ko je obseg popisa čim manjši, saj tako manj motimo delovni proces in imamo hkrati nižje stroške izvedbe. Priporočljivo je, da popis izvajajo osebe, ki ne razpolagajo s sredstvi, ki jih popisujejo, saj na tak način lažje prikažemo realno stanje ("Kako izpeljati inventuro, da vam bo tudi koristila" [Finance.si], 20. 11. 2012). 1.4 Predlog vpeljave novega sistema sledenja v proizvodni proces Naša želja je zagotoviti spremljanje oziroma sledenje ulitkov od začetne operacije do končne predaje v skladišče ulitkov tlačne livarne. Izbran proizvodni proces zajema obravnavo zlitine, ki ne potrebuje dodatnih sestavnih delov, kar pomeni, da bo sledenje lažje in učinkovitejše, saj bomo preprosto spremljali le EURO box palete oziroma plastične zaboje. Ves proizvodni proces bomo podprli z ustreznim informacijskim sistemom in ustrezno informacijsko tehnologijo, ki bo omogočala komunikacijske povezave in sprotno spremljanje lokacije in količine artiklov. Z implementacijo črtne kode in logističnimi spremembami bomo v proizvodnem obratu na vsaki operaciji posebej odprli novo delovno mesto, kjer bomo namestili tako imenovane»delovne postaje«, ki bodo zajemale računalnik, ročni terminal oziroma čitalec in tiskalnike črtnih kod. Prav tako bomo tudi viličarje opremili s prenosnimi terminali. Da bo oprema ustrezno delovala, moramo v celotnem proizvodnem obratu zagotoviti ustrezno Wi-Fi oziroma LAN povezavo. Ker je naš cilj narediti proces čim bolj optimalen in cenovno dostopen, bomo poskušali optimizirati tudi vnose podatkov, kar pomeni zajeti le najpomembnejši obseg podatkov. Da nam bo to uspelo, bo potrebno narediti študijo podatkov, saj bomo le tako lahko ugotovili, kateri podatki so za nas resnično pomembni. Opredelili se bom predvsem na tri skupine vnosa podatkov: vnos podatkov se opravi pri pripravi dela, vnos podatkov izvede odgovorni na stroju in vnos podatkov opravi program. Pomembno je ustrezno porazdeliti podatke, ki se bodo vnašali pri določenem vnosu. Pri vnosu podatkov, ki se opravi pri pripravi dela, se bomo opredelili predvsem na podatke, ki zajemajo tip izdelka, stroj, s katerim ga bomo obdelovali, in vrsto transportne Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 42

embalaže. Vnos, ki ga bo izvedel zaposleni na stroju, bo zadeval izdano količino v številu, ki mora biti točna, ime in priimek odgovornega na stroju oziroma na izvajajoči se operaciji, serijo ter izmet in vzrok zanj. Vnos, ki ga bo opravil program, pa se bo nanašal na datum, čas, trajanje operacije in ostale potrebne podatke določenega artikla. Informacijsko podporo bodo predstavljale črtne kode standarda GS1-128, katere se bodo tiskale in lepile na vsaki delovni postaji na posamezni operaciji. Pred izvedbo prve operacije (pri čemer ne upoštevamo proces taljenja, vendar pričnemo z označevanjem šele pri procesu litja) se bo odgovorni delavec prijavil v sistem in od skupine, ki se bo ukvarjala s pripravo dela, dobil ustrezen delovni nalog s spremnim listom, na katerega se bodo namesto ročnega vnašanja podatkov na vsaki operaciji lepile etikete s črtnimi kodami. Dobljen delovni nalog bo nato odgovorni delavec odčital in pričel z ustreznim izvajanjem operacij. Po vsaki izvedeni operaciji bo ponovno odčital črtno kodo, ki se bo nahajala na delovnem nalogu, in na računalnik se mu bodo izpisali osnovni podatki. Ko bo preveril osnovne podatke, bo v sistem vnesel še preostale potrebne podatke, jih še enkrat preveril ter natisnil etiketo s črtno kodo, ki jo bo nato nalepil na EURO box paleto. Na vsaki operaciji bo imel odgovorni delavec na voljo omejen vpogled v podatke, saj se mu bodo prikazali le tisti, ki so pomembni zanj oziroma za določen proizvodni proces (PE Alutec, osebna komunikacija in sodelovanje, 06. 03. 2013). Po procesu litja bo nato viličar EURO box palete prestavil v prostor pred livno halo v medfazno skladišče. Kot smo že omenili, bo transport do naslednjih operacij potekal po metodi FIFO, kar pomeni, da bo viličarist peljal na naslednjo operacijo EURO box paleto, katere številko mu bo dodelil sistem glede na izbran artikel. Na vseh etiketah črtne kode bo zapisana tudi številka posameznega zaboja. Nepotrebne manipulacije bomo omejili z odčitavanjem črtnih kod EURO box palet, kar pomeni, da v primeru, če viličarist ne bo pobral ustrezne box palete, sistem na naslednji operaciji ne bo dovolil dviga le-te in ga ne bo spustil v nadaljnjo fazo. Pri vseh nadaljnjih operacijah bo odgovorni ravnal po istem principu (PE Alutec, osebna komunikacija in sodelovanje, 06. 03. 2013). Odgovorni delavec bo zadolžen za dodeljeno delovno postajo, kjer se bo nahajal računalnik, tiskalnik etiket in čitalec črtne kode. S sprotnim vnosom podatkov o količini, času, orodjih, strojih, zaposlenih, izmetu bo omogočeno takojšne planiranje in Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 43

sprotne analize. S tem načinom dela bomo pridobili tudi podatke o izmetu, zasedenosti orodij in strojev, pri tem pa omogočili ažuren pretok podatkov in se izognili napakam, ki so predhodno nastajale pri prepisovanju napačno vnesenih podatkov, saj z implementacijo črtne kode opustimo sledenje s pomočjo operacijskih listkov in njihovim ročnim izpolnjevanjem. Bomo pa dopustili določene izjeme, ki se bodo pojavile v primeru: zastojev zaradi okvar strojev oziroma orodij, manjkajočih box palet, napak med posameznimi operacijami in izmetnih kosov. 1.4.1 Etikete črtne kode Z vpeljavo črtne kode GS1-128, prej poznane kot EAN-UCC 128, bomo poskušali izničiti napake pri vnosu podatkov, zmanjšati stroške vmesnih manipulacij ter vpeljati naprednejše poslovanje z nemotenim sledenjem ulitkom v okolju, ki se ukvarja z težjo industrijo. Uvedba etiket s črtno kodo GS1-128 bo pohitrila delo in preprečila pojav napak, kot so izguba ulitkov ali mešanje artiklov iz različnih serij. V črtni kodi bomo lahko poleg unikatne številke izdelka uporabili še podatke o šarži, teži pakiranja, serijski številki ter izbrali še poljubne podatke, ki bi se nam skozi implementacijo črtne kode zdeli potrebni in uporabni. Vsaka etiketa, ki bi jo uporabili, bi bila standardnega tipa, kar pomeni, da bo vsebovala fiksno število enot po specifikaciji. Hkrati mora biti tudi homogenega tipa, saj naša transportno-skladiščna enota (TSE) vsebuje en tip prodajnih enot. Vse enote bodo imele enak GTIN in bodo fiksne, kar pomeni, da logistična enota vsebuje samo prodajne enote GTIN2 s fiksno mero. Pri tem je potrebno vključiti tudi številko serije, da bomo lahko razbrali enote, ki imajo enak produkcijski proces, ter vključiti datum, da bomo vedeli kdaj je bil določen artikel proizveden. Na sliki 13 lahko vidimo primer homogene nalepke oziroma etikete s črtno kodo standarda GS1-128, ki ga bomo uporabili v našem proizvodnem procesu. Velikost etikete bo v našem primeru 105 mm x 148 mm in sestavljena iz treh osnovnih delov. V glavo nalepke bomo vnesli logotip in osnovne podatke podjetja, v srednjem Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 44

delu podatke, ki so v človeku berljivi pisavi. Te podatke bomo uporabili v primerih, ko bo črtna kodo poškodovana do te mere, da je ne bo mogoče odčitati s pomočjo ročnih terminalov. V spodnjem delu etikete bo zabeležen kodni zapis, pri čemer bo SSCC kodni zapis povsem spodaj ("Logistična nalepka" [LEOSS], b. d.). Slika 13: Primer etikete s črtno kodo GS1-128 Vir: "Etiketa s črtno kodo GS1-128" [GS1], 04. 04. 2013 Kodo SSCC (Serial Shipping Container Code) bomo uporabili iz razloga, ker jo potrebujemo za identifikacijo logističnih enot, njihovo sprotno sledenje in tudi izsledovanje želenih artiklov. Vsaka SSCC koda je unikatna za vsako enoto in vsebuje 18-mesto številko, ki je sestavljena iz razširitvene oznake (0-9), GTIN-a, ki je enak GS1 predponi podjetja, referenci enote oziroma zaporedne številke in kontrolnega znaka, ki ga bomo pridobili po izračunu s posebnim algoritmom, ki doda znak za kontrolo pravilnega odčitavanja črtne kode. Kakšen strošek bodo predstavljale izbrane etikete s črtno kodo, je v veliki meri odvisno od nabavljene količine in materiala, na katerega bomo črtno kodo tiskali. Glede na dejstvo, da bomo poskusno implementirali črtno kodo za proizvodno linijo enega produkta, bo strošek etiket višji, kot bi bil ob implementaciji vseh 60-ih različnih izdelkov v PE Alutec. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 45

Zraven vseh dejavnikov moramo upoštevati tudi dejstvo, da vsaj 6 dni v tednu (delovne so tudi sobote ter občasno nedelje oziroma prazniki) v obrat litja pošljemo 900 kosov artiklov. V posamezno EURO box paleto lahko shranimo 90 kosov, kar pomeni, da dnevno potrebujemo na prvi operaciji-litju 10 EURO box palet, kar pomeni 10 etiket. Tak sistem bi sicer deloval teoretično, vendar pa glede na dejstvo, da dnevna proizvodnja litja poteka v treh izmenah, torej litje 300 kosov na izmeno, pomeni, da moramo biti posebej previdni pri razvrščanju kosov v EURO box palete, saj je potrebno zadržati artikle posameznih serij skupaj. Če obdržimo rutino in v EURO box palete zlagamo po 90 kosov, bo skozi celotno proizvodno linijo v vsaki izmeni prihajalo do zalaganja ali izgub materiala, saj ena EURO box paleta nikoli ne bo povsem napolnjena, tako da predlagamo, da se v posamezno EURO box paleto zloži 60 kosov ulitkov, kar pomeni, da namesto štirih EURO box palet na serijo uporabimo pet EURO box palet. To pomeni, da bo dnevno v obtoku v procesu litja 15 EURO box palet. Sklenemo lahko torej, da se na prvi operaciji litju oziroma naši prvi delovni postaji dnevno natisne 15 etiket. Če pri tem upoštevamo, da v tednu opravijo vsaj 6 dni s tremi izmenami, pomeni tedensko 90 etiket. 15 eliket/dan x 6 delovnih dni = 90 etiket/teden Ob predpostavki, da ima leto 2013 52 tednov pomeni, da na letni ravni na procesu litja natisnemo približno 4.680 etiket. 90 etiket/teden x 52 tednov = 4.680 etiket/leto Naslednja delovna postaja, na kateri bomo ponovno tiskali in lepili etikete s črtnimi kodami, bo po končanem procesu peskanja oziroma ob zapuščanju EURO box palet iz obrata čistilnice. Ker sistem deluje po sistemu FIFO, pomeni, da bodo ulitki nadaljevali transportno pot tudi po manipulaciji v obratu peskanja v istih EURO box paletah. Za razliko od obrata litja pa lahko v procesu peskanja obrnemo 3x več ulitkov, saj imamo na voljo kar 3 peskalnike. Po sedanjih izračunih se je dnevno peskalo 3.567 ulitkov, kar je veliko več, kot jih je vstopilo v proizvodni proces. To je razlog zastajanja artiklov v medfaznem skladišču in nepreglednosti nad procesom sledenja ter tudi nerednega vsakodnevnega peskanja dotičnih artiklov. Če se torej lahko dnevno peska 3.567 Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 46

ulitkov, pomeni, da se na eno izmeno lahko peska 1.189 ulitkov, in če pri tem upoštevamo, da imamo tri peskalne stroje, se lahko v posameznem stroju peska maksimalno 397 ulitkov, kar je za 97 artiklov več, kot jih pride v proces peskanja iz ene izmene litja. 3.567 artiklov/dan : 3 izmene = 1.189 artiklov/izmeno Na tej točki se lahko odločimo med dvema variantama. V obrat peskanja vsak dan pošljemo tekoče artikle, ki gredo iz procesa litja, kar pomeni, da enkrat dnevno v obrat čistilnice pošljemo naenkrat vseh 900 kosov ulitkov. V eni izmeni jih končamo, nato stojijo v medfaznem skladišču maksimalno en dan ali pa počakamo, da izdelki tri dni stojijo v medfaznem skladišču in jih nato na tri dni peskamo v treh izmenah. Naš namen je ustvariti tekočo sledljivost brez nepotrebnih zaviranj med procesi, tako da bo dnevno skozi proces peskanja šlo 900 izdelkov v eni izmeni. Tako tudi na tej operaciji potrebujemo dnevno 15 etiket. Izbrana možnost nam omogoča transport artiklov do končne kontrole v istem dnevu, kot smo opravili peskanje. Na tej točki po opravljeni kontroli kontrolor še tretjič prilepi etiketo s črtno kodo na EURO box paleto. Tudi na tej postaji nalepi 15 etiket in nato transportno-logistične enote pošlje v končno skladišče ulitkov tlačne livarne, kjer skladiščnik preveri ustreznost vseh enot in jih prepakira v ustrezne modre zabojnike. V posamezni zabojnik dobimo 5 ulitkov, za kar dnevno potrebujemo 180 zabojev. 900 ulitkov/dan : 5 ulitkov/zaboj = 180 zabojev/dan Delo skladiščnika na zadnji delovni postaji je, da stiska še zadnjo etiketo in jo prilepi na posamezen zaboj ter nato odstrani tudi etikete iz transportno-skladiščnih enot, ker se lete vrnejo na začetno operacijo. Na zadnji operaciji za vsak zaboj potrebujemo svojo etiketo (180 etiket/dan). Na vsaki delovni postaji potrebujemo za 15 EURO box palet enako število etiket. 3 delovne postaje x 15 EURO box palet = 45 etiket/dan Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 47

Pri prepakiranju ulitkov iz EURO box palet v plastične zabojnike potrebujemo za vsak zabojnik svojo etiketo. 3 delovne postaje + končno prepakiranje = 45 etiket + 180 etiket = 225 etiket/dan Po skupnem izračunu to pomeni, da od vhoda do izhoda 900 ulitkov dnevno potrebujemo 225 etiket s črtno kodo. Na tedenski ravni to pomeni 1.350 etiket in letno 70.200 etiket. 225 etiket/dan x 6 dni/teden = 1.350 etiket /teden 1.350 etiket/teden x 52 tednov/leto = 70.200 etiket/leto Kakšne etikete bomo izbrali, je odvisno od naših potreb in okolja, v katerem se bodo nahajale. Glede na to, da potrebujemo etikete, ki bodo nalepljene na transportnoskladiščni enoti in katere bodo morale prestati tako zunanje kot notranje temperaturne razlike industrijske proizvodnje, je smotrno izbrati kvalitetnejše etikete, ki se ne bodo uničile ali poškodovale skozi celoten proizvodni proces in nato zdržale tudi končni transport do dobavitelja. Posledično smo se odločili, da bomo uporabljali etikete, ki jih dobimo v kolutu pakirane po 790 kosov po ceni 160,00 EUR na kolut in ki bodo ustrezale tudi tiskalniku etiket, ki ga bomo izbrali za implementacijo v proizvodni proces. Odločili smo se torej za etikete, ki jih lahko uporabljamo v vseh vremenskih razmerah in imajo nizko stopnjo uničljivosti ("Zebra Barcode Label" [BarcodesInc], 29. 03. 2013). Cena 790 kosov etiket je 160,00 EUR. Strošek ene etikete znaša 0,20 EUR. To ceno smo dobili po izračunu, da smo strošek etiket delili s številom etiket, ki jih dobimo za omenjeno vsoto. 160,00 EUR : 790 kos = 0,20 EUR/kos Če na letni ravni potrebujemo 70.200 etiket, pomeni, da je letni strošek etiket s črtno kodo 14.040,00 EUR. 70.200 etiket x 0,20 EUR = 14.040,00 EUR Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 48

Odločili smo se, da bomo stroškovni pregled opravili za vsako prvo leto uporabe in nato čez tri in sedem let, da vidimo kakšno je realno stanje uporabe etiket po implementaciji s stroškovnega vidika. Po treh letih uporabe etiket s črtnimi kodami bomo za njih porabili 42.120,00 EUR (predpostavljamo, da ima leto 52 tednov). Ta znesek dobimo, če pomnožimo letno porabo 14.040,00 EUR s tremi leti in v sedmih letih sedemkrat več kot prvo leto, torej 98.280,00 EUR. letni strošek x število let = 14.040,00 EUR x 3 leta = 42.120,00 EUR/tri leta letni strošek x število let = 14.040,00 EUR x 7 let = 98.280,00 EUR/sedem let Tabela 1: Skupni strošek etiket po enem, treh in sedmih letih Obdobje v letih 1 3 7 Stroški etiket črtne kode v EUR 14.040,00 42.120,00 98.280,00 1.4.2 Čitalci črtnih kod Da lahko pričnemo z uporabo črtnih kod, potrebujemo tudi vso potrebno informacijsko podporo in prav čitalci črtnih kod nam omogočajo branje zakodiranih podatkov. Gre za preproste mikroprocesorske naprave, ki imajo v obliki algoritmov zapisana pravila kodiranja in po teh algoritmih ugotavljajo vsebino črtne kode. Če želimo imeti korist od implementacije črtne kode, moramo izbrati čitalce, ki prepoznajo tip naše kode in njeno vsebino. Poznamo različne oblike in vrste čitalcev, ki so lahko različnih velikosti in delujejo na več različnih načinov. V osnovi ločimo čitalce, ki so fiksni, ročni, vgradni ali industrijski (Fleišer, 2009, str. 19). V sodelovanju s PE Alutec smo se odločili, da bomo v našem primeru in za naše potrebe uporabljali ročne terminale. Ustrezen ročni terminal bi predstavljal model Intermec Mobile computer CK3B. Izbira tega terminala je smotrna, saj deluje v velikem temperaturnem razponu, kar pomeni, da ga lahko brez težav uporabljamo v zunanjem in notranjem okolju. Razpon delovne temperature okolja od 20 C do + 70 C zadostuje vročim pogojem v proizvodnih halah in zunanjim temperaturam skozi vse leto v Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 49

medfaznem skladišču. Hkrati omogoča odčitavanje etiket na razdalji 1,5 m, kar je za naše razmere ustrezno ("CK3B" [Intermec], b. d.). Da bi proces sledenja potekal brezhibno in predvsem tekoče, bi v proizvodnem procesu potrebovali 5 ročnih terminalov, da bi lahko nemoteno opravljali odčitavanja na petih različnih lokacijah. Tabela 2: Lokacije odčitavanj etiket Lokacije odčitavanj Medfazno skladišče Obrat čistilnice Končna kontrola Skladišče končnih izdelkov tlačne livarne Izhod iz skladišča Število odčitavanj 1 1 1 1 1 Število odčitavanj 5 Iz tabele 2 lahko razberemo, da za nemoteno poslovanje potrebujemo pet čitalcev, ki jih namestimo na pet različnih lokacij. Cena izbranega ročnega terminala se giblje okoli 1.900,00 EUR (PE Alutec, osebna komunikacija, 11. marec 2013). Na vse lokacije namestimo enake ročne terminale, tako, da je strošek vseh terminalov petkratnik cene. 5 čitalcev x 1.900,00 EUR/čitalec = 9.500,00 EUR Začetna investicija v nakup petih ročnih terminalov tako znaša 9.500,00 EUR. Omeniti moramo tudi dejstvo, da je nabava ročnih terminalov enkratna investicija oziroma investicija, v katero vložimo samo na začetku prenove procesov. Pri tem upoštevamo dejstvo, da je življenjska doba čitalcev približno 5 let (odvisno od pogostosti uporabe), kar pomeni, da bo po preteku petih let ali prej potrebno menjati čitalce črtnih kod. Strošek nabave ročnih terminalov bo tako po približno petih letih ostal enak, saj v prihodnjih petih letih nimamo namena širiti proizvodnega procesa. Glede na hitrost razvoja tehnologije je mala verjetnost, da bomo tudi po desetih letih uporabljali enake ročne terminale. Glede na hitre spremembe in stalne inovacije v avtomobilski industriji Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 50

predvidevamo, da se bo tudi obravnavan artikel po vsej verjetnosti preoblikoval. Zato je smotrno, da pod drobnogled v nadaljevanju zajamemo stroške, ki bi z uporabo ročnih terminalov nastali ob prvi investiciji in nato po treh in sedmih letih uporabe. Tabela 3: Pregled stroškov čitalcev črtnih kod v enem, treh in sedmih letih Število let 1 3 7 Strošek čitalcev črtnih kod v EUR 9.500,00 9.500,00 19.000,00 Iz tabele 3 lahko razberemo, da bomo po prvi investiciji in po treh letih uporabe čitalcev črtnih kod oziroma ročnih terminalov imeli 9.500,00 EUR stroškov, po sedmih letih pa dvakrat več, saj v osnovi nimamo namena širiti proizvodnje teh artiklov, tako da ne bomo potrebovali večjega števila čitalcev. Strošek po sedmih letih bo znašal 19.000,00 EUR ob predpostavki, da uporabimo enake ročne terminale po enaki nabavni ceni. 9.500,00 EUR (začetna investicija) + 9.500,00 EUR (interval menjave - 5 let) = 19.000,00 EUR 1.4.3 Tiskalnik etiket črtnih kod Tiskalniki etiket črtnih kod nam omogočajo njihovo tiskanje na mestu uporabe. Za našo uporabo bo zadostoval termični tiskalnik Zebra ZM600. Omenjen tiskalnik je sestavljen iz standardnega kovinskega robustnega ohišja in je primeren za uporabo v vseh industrijskih okoljih. Namenjen je tisku nalepk do 168 mm širine, kar pomeni, da ustreza tisku izbranih etiket, ki so široke 105 mm. Na sekundo lahko natisne do 254 mm, kar je izjemno hitro za njegovo velikost. Povežemo ga lahko brez problema tudi preko USB 2.0 vmesnika. Z njegovo pomočjo bomo na izbranih delovnih postajah omogočili učinkovito poslovanje in sprotno obvladovali ter se prilagajali spremembam v celotnem proizvodnem procesu. Hkrati pa izbran tiskalnik predstavlja tudi dolgoročno naložbo, saj z vgradnjo omogoča tudi RFID modul za izpis RFID nalepk, za katere bi se lahko morda odločili v prihodnosti ("Zebra ZM600" [Mimovrste], 02. 04. 2013). Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 51

Cena tiskalnika se giblje okoli 3.000,00 EUR brez menjav tiskalnih glav in kolutov z etiketami. Tiskalne glave se menjavajo na več kot 1.000.000 iztiskanih etiket. Ker v našem primeru tolikega števila iztiskanih etiket ne bomo dosegli niti v sedmih letih, tega stroška menjave ne upoštevamo v izračunu. Prišteti pa moramo strošek kolutov z etiketami. Cena koluta s približno 790 etiketami znaša okoli 160,00 EUR, pri čemer smo izbrali najkvalitetnejše etikete ("Zebra ZM600 Label"[BarcodesInc], 02. 04. 2013). Da bo naš proces sledenja potekal tekoče, bomo potrebovali štiri tiskalnike etiket črtnih kod, ki jih bomo namestili na štiri različne lokacije. Kje bodo izbrane lokacije, si lahko pogledamo v tabeli 4. Tabela 4: Lokacije in število tiskalnikov etiket Lokacije tiskalnikov Število tiskov Proizvodna hala procesa litja Obrat čistilnice Končna kontrola Skladišče končnih ulitkov tlačne livarne 1 1 1 1 Število tiskalnikov 4 Ugotovili smo, da moramo letno natisniti 70.200 etiket s črtno kodo na štirih tiskalnikih, kar pomeni, da bi letno vsak tiskalnik natisnil 17.550 etiket. Po teh podatkih lahko sklepamo, da bi letno potrebovali približno 89 kolutov etiket. 70.200 etiket : 4 tiskalniki = 17.550 etiket/tiskalnik 70.200 etiket/letno : 790 etiket/kolut = 89 kolutov/letno Stroški tiskalnika etiket se nanašajo samo na investicijo pri nakupu vseh štirih tiskalnikov in nakupu kolutov za tisk etiket. Pozabiti ne smemo na računalnik, s katerim bomo lahko krmilili tiskalnike in mrežno opremo oziroma LAN in WiFi omrežje. Povprečna cena računalnika z zaslonom na dotik znaša 1.350,00 EUR. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 52

Potrebna je še vzpostavitev omrežja z mrežno opremo. Mrežna oprema se deli na stikala, katerih cena znaša približno 2.500,00 EUR in dostopne točke s ceno 450,00 EUR na kos (PE Alutec, osebna komunikacija, 06.03.2013). V našem primeru potrebujemo štiri dostopne točke za vsako lokacijo, kjer bo povezan tiskalnik in računalnik, ter tri stikala, katerih pa na zadnji točki ne potrebujemo, saj sistema ne bomo vezali naprej (Bračič, S., osebna komunikacija, 03. 04. 2013). Mrežna oprema: 4 dostopna točka x 450,00 EUR/dostopno točko = 1.800,00 EURO za dostopne točke 3 stikala x 2.500,00 EUR/stikalo = 7.500,00 EUR za stikala Cena računalnikov: 4 računalniki x 1.350,00 EUR/računalnik = 5.400,00 EUR/računalnike Cena tiskalnikov: 4 tiskalnikov x 3.000,00 EUR = 12.000,00 EUR/tiskalnike Cena kolutov letno: 89 kolutov etiket/leto x 160,00 EUR/kolut = 14.240,00 EUR/leto Skupni strošek v investicijo mrežne opreme, računalnikov in tiskalnikov s stroški etiket na leto znaša: Začetna investicija: mrežna oprema + računalniki + tiskalniki + etikete = = 9.300,00 EUR + 5.400,00 EUR + 12.000,00 EUR + 14.240,00 EURO = = 40.940,00 EUR Dodatni stroški po treh letih predstavljajo dodatne stroške za nakup kolutov z etiketami. Ostalih stroškov nimamo, saj je sistem že vzpostavljen in po treh letih ni potrebne menjave ali servisa le-tega. 70.200 etiket /leto x 2 leti = 140.400 etiket/dve leti 140.400 etiket/dve leti : 790 etiket/kolut = 178 kolutov/dve leti Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 53

178 kolutov/dve leti x 160,00 EUR/kolut = 28.480,00 EUR/dve leti Skupni strošek po 3 letih predstavlja začetno investicijo plus stroške z nakupom etiket za dve dodatni leti 69.420,00 EUR. Po sedmih letih menjave opreme še ne predvidevamo, dodatne stroške do tega leta predstavljajo samo stroški nakupa kolutov z etiketami. 70.200 etiket /leto x 6 leti = 421.200 etiket/šest let 421.200 etiket/šest let : 790 etiket/kolut = 534 kolutov/šest let 534 kolutov/šest let x 160,00 EUR/kolut = 85.440,00 EUR/šest let Skupni strošek po 7 letih predstavlja začetno investicijo plus stroške z nakupom etiket za šest dodatnih let 126.380,00 EUR. V tabeli 5 si lahko pogledamo pregled stroškov nabave tiskalnikov in potrebne dodatne opreme za brezhibno delovanje v intervalu enega, treh in sedmih let. Tabela 5: Skupni strošek tiskalnikov in dodatne opreme v enem, treh in sedmih letih Število let 1 3 7 Skupni stroški tiskalnika in dodatne opreme v EUR 40.940,00 69.420,00 126.380,00 Stroški opreme ostajajo vsa leta enaki, saj predvidevamo, da tiskalniki delujejo vsaj sedem let, vsako leto dodajamo le stroške kolutov etiket, saj je vsa ostala oprema samo začetna investicija. 1.4.4 Človeški viri pri rokovanju s transportno embalažo Trenutno ima s transportno-skladiščno enoto (TSE) oziroma EURO box paleto prvi stik viličarist, ki jo pripelje v proizvodno halo, kjer se izvaja proces litja. Skozi nadaljnje procese gre skozi različne roke zaposlenih, ki prevzemajo transportno-skladiščne enote po razpoložljivosti in prostem času, tako da v obstoječem stanju nimamo točnega Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 54

pregleda, kdo bo v določeni izmeni prevzel TSE in jo transportiral do naslednje faze proizvodnega procesa. Z implementacijo črtne kode se bodo ustrezno porazdelila tudi delovna mesta, tako da se bo točno vedelo, kdo je zadolžen za izvedbo posameznega delovnega procesa. Ker imamo zaposlenih dovolj, bomo za vsako izmeno pooblastili delavca, ki bo odgovoren za tisk etiket, in viličarista, ki bo odgovoren za pravočasni transport EURO box palet. Odgovorni bodo morali zmeraj preverjati, ali je pritrjena koda ustrezna ter ali morda prihaja do odstopanj oziroma napak. Posebna izobraževanja za to ne bodo potrebna, bodo pa potrebni sestanki oziroma koordinacije, na katerih bodo ti zaposleni seznanjeni, kako ravnati z implementirano tehnologijo in kako postopati v primeru napak. Posledično tako ne bomo imeli dodatnih stroškov z dodatnimi zaposlitvami, saj se bodo dodatno zaposlili delavci le v proizvodnem procesu, pa še to v primeru, če bo primanjkljaj delovne sile nenadomestljiv. 1.4.5 Informacijski sistem Kakšen informacijski sistem bomo izbrali, je povsem odvisno od želj in potreb naročnikov. V našem primeru bi zadostoval informacijski sistem, ki je srednje obsežen, kar pomeni, da ne izberemo najosnovnejšega in tudi ne najbolj kompleksnega. Cene vzpostavitve informacijskih sistemov se razlikujejo med ponudniki storitev in se za izbrano varianto gibljejo okrog 4.000,00 EUR. Tak sistem bi nam omogočal prikaz lokacije artiklov in njihove specifikacije. Vzdrževanje takšnega sistema letno stane približno 10 % njegove vrednosti (PE Alutec, osebna komunikacija, 06.,03. 2013). Stroški vzpostavitve informacijskega sistema v prvem letu: začetna investicija = 4.000,00 EUR Stroškov vzdrževanja v prvem letu ni. Stroški vzpostavitve informacijskega sistema po treh letih: začetna investicija + stroški vzdrževanja = = 4.000,00 EUR + 10 % začetne investicije/leto = = 4.000,00 EUR + 2 x 400,00 EUR = Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 55

= 4.000,00 EUR + 800,00 EUR = 4.800,00 EUR Stroški vzpostavitve informacijskega sistema po sedmih letih: začetna investicija + stroški vzdrževanja = = 4.000,00 EUR + 10 % začetne investicije/leto = = 4.000,00 EUR + 6 x 400,00 EUR = = 4.000,00 EUR + 2.400,00 EUR = 6.400,00 EUR V tabeli 6 so prikazani skupni stroški vzpostavitve informacijskega sistema po prvem, treh in sedmih letih uporabe. Tabela 6: Skupni stroški vzpostavitve informacijskega sistema v enem, treh in sedmih letih Število let 1 3 7 Strošek vzpostavitve informacijskega sistema v EUR 4.000,00 4.800,00 6.400,00 Informacijski sistem lahko brez bistvenih sprememb deluje vsaj eno desetletje, tako da dodatnih stroškov s te strani ne pričakujemo. Po obdobju desetih let se bomo glede na razvoj tehnologije in posodobitve proizvodnega procesa izbranih ulitkov odločili, ali se bo sistem sledenja vzdrževal naprej ali pa v celoti prenovil oziroma posodobil. 1.4.6 Dodatna samostojna oprema Ker so v prenovo sistema sledenja vključeni tudi viličarji in imajo pri celotnem procesu veliko vlogo pri zagotavljanju pravočasnega transporta in manipulacij, moramo tudi njim zagotoviti ustrezno opremo. Odločili smo se, da bomo viličarje, ki opravljajo premike med izbranimi proizvodnimi procesi za izbran artikel opremili s terminali za viličarje. Primerna izbira so terminali modela Handheld Algiz 8 (PE Alutec, osebna komunikacija, 06. 03. 2013). Izbrani terminali so zelo kompaktni in delujejo v razponu - 20 C do + 50 C, kar pomeni, da jih lahko uporabljamo tako na prostem kot v zaprtih prostorih skozi vso leto. Imajo Windows podporo in omogočajo delo tudi v rokavicah, kljub temu, da je njihov zaslon na dotik ("Handheld Algiz 8" [Handheld], 03. 04. 2013). Cena posameznega terminala se giblje okoli 3.600,00 EUR. Glede na to, da proizvodnja Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 56

izbranih ulitkov ni masovna, bosta več kot zadostovala dva terminala, ki ju bomo namestili na viličarja. Začetna investicija za dva terminala za prvo leto znaša 7.200,00 EUR in se ne bo spremenila po treh niti po sedmih letih uporabe terminalov, kar lahko razberemo iz tabele 7. Tabela 7: Stroški terminalov za viličarja Obdobje v letih 1 3 7 Skupni stroški terminalov za viličarja v EUR 7.200,00 7.200,00 7.200,00 1.4.7 Stroškovni pregled vpeljave sledenja na podlagi črtnih kod V obravnavanih primerih smo zajeli osnovne stroške, ki bodo nastali, če bomo implementirali sledenje na podlagi črtnih kod. V osnovi lahko stroške razdelimo na dve skupini, in sicer na fiksne stroške, torej stroške, v katere vložimo z začetno investicijo, in stroške, ki jih bomo poravnali vsako leto sproti glede na porabo oziroma morebitno obrabo materiala. Med fiksne stroške uvrščamo čitalce črtnih kod, tiskalnike, terminale za viličarje in vzpostavitev informacijskega sistema. Za razliko od fiksnih stroškov pa med letne oziroma sprotne stroške uvrščamo tudi nabavo etiket za izdelavo črtnih kod, redno vzdrževanje informacijskega sistema in menjavo oziroma popravila zgoraj omenjene aparaturne opreme. Za lažji pregled nad stroškovno obremenitvijo smo stroške razdelili na tri obdobja, in sicer na stroške, ki bodo nastali v prvem letu pred uvedbo sledenja s pomočjo črtne kode in nato po treh oziroma sedmih letih uporabe. Stroški, ki bodo nastali v prvem letu, so stroški, ki so nujno potrebni za implementacijo sledenja na podlagi črtnih kod. Teh stroškov podjetje prej ni imelo, zato bo začetna investicija nekoliko večja. V kolikšnem času se bodo ti stroški povrnili, pa si bomo pogledali v naslednjih poglavjih, kjer bomo tudi videli, ali se implementacija sledenja v našem primeru iz finančnega vidika izplača. Stroški, ki bodo nastali po treh letih uporabe, bodo vsebovali začetne fiksne stroške in stroške, ki nastanejo sproti v vsakem letu, oziroma natančneje stroške, ki bodo nastali v drugem in tretjem letu. Kot zadnji bodo predstavljeni stroški sedmih Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 57

let, torej tisti stroški, ki bodo vsebovali začetne fiksne stroške in stroške, ki bodo letno nastali od drugega do sedmega leta poslovanja. Za izbrana časovna obdobja smo se odločili iz že omenjenega razloga, in sicer predvsem zaradi hitrega razvoja lastne tehnologije avtomobilske proizvodnje, kar pomeni, da obstaja možnost, da čez 10 let le-ta ne bo več obstajala v isti obliki, kot jo uporabljamo danes, hkrati pa se lahko tudi struktura avtomobilov spremeni do te mere, da bomo morali spremeniti in posodobiti obstoječo obliko ulitkov. Tabela 8: Celosten pregled stroškov vpeljave sledenja s pomočjo črtne kode v prvem, tretjem in sedmem letu Obdobje v letih 1 3 7 Strošek nabave etiket črtne kode v EUR Strošek nabave čitalcev črtne kode v EUR Strošek nabave tiskalnikov etiket črtne kode in dodatne opreme v EUR Strošek vzpostavitve informacijskega sistema v EUR Strošek dodatne samostojne opreme v EUR 14.040,00 41.240,00 98.280,00 9.500,00 9.500,00 19.000,00 40.940,00 69.420,00 126.380,00 4.000,00 4.800,00 6.400,00 7.200,00 7.200,00 7.200,00 Skupni stroški v EUR 75.680,00 132.160,00 257.260,00 Slika 14 prikazuje graf stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po enem, treh in sedmih letih uporabe. V sliki smo grafično zajeli tudi stroške posameznih komponent, tako da imamo lažji pregled na vsak strošek opreme skozi prvo, tretje in sedmo leto uporabe. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 58

stroški v EUR strošek v EUR Slika 14: Graf stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po enem, treh in sedmih letih 140000 120000 Strošek uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po enem, treh in sedmih letih 100000 80000 60000 40000 20000 po 1 letu po 3 letih po 7 letih 0 etikete čitalci tiskalniki IS dodatna oprema Iz slike 15 lahko razberemo skupni prikaz stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po izbranih intervalih. Vidimo lahko, da bodo največji stroški po sedmih letih uporabe, kar je logično, saj bomo opremo takrat uporabljali najdlje. Slika 15: Graf skupnih stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode Skupni stroški uvedbe sledenja na osnovi črtne kode 300000 250000 200000 150000 100000 50000 0 skupni stroški uvedbe sistema črtne kode po enem letu po treh letih po sedmih letih Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 59

V tabeli 8 so prikazani vsi stroški, ki nastanejo skozi eno-, tri- in sedem letno obdobje. Stroške dela smo izvzeli iz razloga, ker imamo v podjetju dovolj zaposlenih, tako da za implementacijo sledenja s črtno kodo ne bo potrebno zaposlovanje novih delavcev. Izbrali bomo odgovorne nosilce operacij s črtno kodo. S pomočjo natančne analize stroškov, ki nastanejo z uvedbo sledenja s črtno kodo v proizvodni proces PE Alutec za izbran artikel, smo prišli do naslednjih izsledkov: 1. Začetni stroški v investicijo prenove sledenja s pomočjo črtne kode v izbran proizvodni proces bi znašali 75.680,00 EUR, po treh letih uporabe 132.160,00 EUR in po sedmih letih delovanja 257.260,00 EUR. 2. Najnižji strošek pri implementaciji je vzpostavitev informacijskega sistema. 3. Največji strošek pri implementaciji sledenja s pomočjo črtne kode znašajo stroški tiskalnikov etiket in dodatne opreme. Tabela 9 predstavlja deleže stroškov posameznih komponent uvedbe črtne kode po sedmih letih uporabe. Tabela 9: Pregled stroškov po posameznih komponentah v sedmih letih Stroški uvedbe sistema črtne kode po 7 letih Stroški uvedbe sistema črtne kode v procentih Strošek nabave etiket črtne kode v EUR Strošek nabave čitalcev črtne kode v EUR Strošek nabave tiskalnikov etiket črtne kode in dodatne opreme v EUR Strošek vzpostavitve informacijskega sistema v EUR Strošek dodatne samostojne opreme v EUR 153.560,00 33 % 38.000,00 8,2 % 236.740,00 50,9 % 15.200,00 3,3 % 21.600,00 4,6 % Skupni stroški v EUR 465.100,00 100 % Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 60

stroški v EUR Iz tabele 9 lahko razberemo, da so skupni stroški v vseh sedmih letih 465.100,00 EUR. Odstotkovno ta znesek predstavlja 100 % vseh stroškov. Od tega stroški etiket črtne kode predstavljajo 33 % vseh stroškov, stroški čitalcev etiket črtne kode 8,2 %, strošek tiskalnikov etiket in dodatne opreme 50,9 %, medtem ko strošek vzpostavitve informacijskega sistema znaša 3,3 % in strošek dodatne samostojne opreme 4,6 %. Slika 16: Graf stroškov uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih Stroški uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih 500000 450000 400000 350000 300000 250000 200000 150000 100000 50000 0 etikete čitalci tiskalniki IS dodatna oprema skupni stroški Slika 16 prikazuje stroške posameznih komponent po sedmih letih uporabe. Iz grafa lahko razberemo, da bodo v obdobju sedmih let največ stroškov povzročali tiskalniki etiket črtnih kod, najmanj pa vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema. Skrajni desni stolpec na grafu pa prikazuje skupne stroške, ki nastanejo z nabavo etiket, čitalcev oziroma ročnih terminalov, tiskalnikov in dodatne opreme, vzpostavitve informacijskega sistema ter samostojne dodatne opreme. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 61

Slika 17: Diagram stroškov sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih v procentih glede na skupno vrednost investicije Stroški uvedbe sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih v procentih glede na skupno vrednost investicije 3,3 4,6 33 strošek nabave etiket črtne kode strošek nabave čitalcev črtne kode 50,9 8,2 strošek nabave tiskalnikov etiket črtne kode in dodatne opreme strošek vzpostavitve informacijskega sistema strošek dodatne samostojne opreme Za razliko od zgornjih grafičnih prikazov smo v sliki 17 grafično prikazali stroške sledenja na osnovi črtne kode po sedmih letih uporabe v odstotkih glede na skupno vrednost investicije. Iz tortnega diagrama lahko razberemo, da strošek nabave tiskalnikov etiket in dodatne opreme, ki vključuje računalnike in vzpostavitev omrežja, znaša kar 50,9 % vseh stroškov. S 33 % mu sledijo stroški nabave etiket črtne kode. Najmanjši delež stroškov predstavlja strošek vzpostavitve in vzdrževanja informacijskega sistema, ki znaša samo 3,3 % vseh stroškov. 4,6 % vseh stroškov zavzema strošek dodatne samostojne opreme oziroma terminala za viličarja in 8,2 % predstavlja strošek nabave čitalcev etiket črtne kode oziroma ročnih terminalov. Teja Lovrec: Raziskava prenove sledenja v MLM PE Alutec 62