2

REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ANKETA O MNENJU POTROŠNIKOV ZA LETO 2010 Poročilo pripravil: Martin Bajželj, Marta Arnež Datum: avgust 2011 1/12

Kazalo 0 Osnovni podatki... 3 1 Ustreznost... 5 1.1 Delež manjkajočih statistik... 5 2 Točnost ocen... 5 2.1 Vzorčne napake... 5 2.1.1 Vzorčna napaka... 5 2.2 Nevzorčne napake... 6 2.2.1 Napake zaradi neodgovora... 6 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote... 6 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 7 2.2.1.3 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov... 7 2.2.2 Napake pokritja... 7 2.2.2.1 Napake zaradi nadpokritja... 7 2.2.2.2 Napaka zaradi podpokritja... 8 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot... 8 2.2.3 Merske napake... 8 2.2.3.1 Delež urejanja podatkov... 8 3 Pravočasnost in točnost objave... 8 3.1 Pravočasnost objave... 8 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 8 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 8 3.2 Točnost objave... 8 3.2.1 Točnost prve objave... 8 4 Dostopnost in jasnost informacij... 9 4.1 Dostopnost informacij... 9 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov... 9 4.1.2 Delež uporabljenih načinov... 9 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 9 4.2.1 Izkazani rezultati... 9 4.2.2 Nivo podrobnosti izkazovanja rezultatov... 9 5 Primerljivost statistik... 9 5.1 Časovna primerljivost... 9 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 9 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 10 5.2 Krajevna primerljivost... 10 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema... 10 5.3 Desezoniranje... 10 6 Skladnost... 11 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 11 6.1.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 11 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 11 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja... 11 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki... 11 7 Stroški in obremenitve... 12 7.1 Stroški raziskovanja za urad... 12 7.2 Obremenitev poročevalskih enot... 12 2/12

0 Osnovni podatki Kratek opis raziskovanja Namen kvalitativne Ankete o mnenju potrošnikov (AMP) je pridobivanje mesečnih informacij o mnenju potrošnikov o trenutnem, preteklem in prihodnjem stanju tako v njihovih gospodinjstvih kot tudi v državi. Rezultati ankete so osnova za izračun kazalnika zaupanja potrošnikov in kazalnika gospodarske klime. Anketo o mnenju potrošnikov izvajamo v Sloveniji od marca 1996 s poenotenim vprašalnikom, na podlagi poenotene metodologije in z enako periodiko, kot jo izvajajo v državah članicah Evropske unije že več desetletij. Zato so vsi rezultati te ankete, ki jo izvajamo za Slovenijo, neposredno primerljivi z EU in hkrati vključeni v izračun skupnih EU kazalnikov (za EU-27 in EMU). Z anketo ugotavljamo mnenje ljudi o zmožnosti za nakup, pripravljenosti zanj, varčevanju, gospodarskem položaju v Sloveniji, gibanju cen ipd. Anketa temelji na psihološki teoriji, ki jo je kot prvi začel razvijati Madžar Georg Katona. Enote opazovanja Enota opazovanja je oseba, stara 16 let ali več, ki živi v izbranem zasebnem gospodinjstvu in ki bo imela od anketarjevega klica dalje prva rojstni dan. Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za kritje osnovnih življenjskih potreb (stanovanje, hrana in drugo). Zajetje Anketa temelji na vzorcu 1500 oseb. Vzorčni okvir je telefonski imenik zasebnih naročnikov fiksnih telefonskih priključkov v Republiki Sloveniji. Telefonski imenik (datoteko naročnikov) dobimo od Telekoma Slovenije. Imenik povežemo z okvirom popisnih okolišev tako, da za vsakega naročnika določimo statistično regijo 1 in tip naselja, v katerem živi. Tip naselja je določen glede na število prebivalcev in delež kmečkih gospodarstev v naselju. Naselja v Sloveniji delimo na 1. nekmečka naselja pod 2.000 prebivalcev (delež kmečkih gospodarstev je manjši od 30 %); 2. kmečka naselja pod 2.000 prebivalcev (delež kmečkih gospodarstev je večji od 30 %); 3. naselja z 2.000-10.000 prebivalci; 4. naselja z 10.000-100.000 prebivalci (takih je 14 naselij); 5. Maribor; 6. Ljubljana. Vzorec je stratificiran. Stratumi so definirani s statistično regijo in tipom naselja. S tem smo celotno Slovenijo razdelili na 47 stratumov. Porazdelitev vzorca je proporcionalna glede na delež oseb, starih 16 let ali več v posameznem stratumu. Pri porazdelitvi upoštevamo tudi stopnjo odgovora v posameznem stratumu pri prejšnjih izvedbah anket. Izbor oseb v stratumu je sistematičen, slučajen. 1) V Sloveniji je 12 statističnih regij (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) 3/12

Telefonska številka predstavlja gospodinjstvo, v katerem bomo izbrali osebo, ki jo želimo anketirati. Ciljno osebo izberemo po metodi naslednjega rojstnega dne. Na anketna vprašanja torej odgovarja oseba, ki je stara najmanj 16 let in bo prva imela rojstni dan. Na opisani način dobimo verjetnostni vzorec. Uporaba metode je obvezna, saj so drugače rezultati ankete pristranski. Če je oseba, ki bo imela naslednji rojstni dan, nedosegljiva, potem anketar označi, da je oseba odstotna v času anketiranja in ne anketiramo druge osebe v gospodinjstvu. Ključne spremenljivke Vse neodvisne in kontrolne spremenljivke dobimo na podlagi telefonskega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov: vprašanj o anketirancu in mnenjskih vprašanj. Vsako vprašanje je torej osnova za spremenljivko. Ključne spremenljivke dobimo iz odgovorov na 15 vprašanj: 1. Finančno stanje v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih 2. Finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih 3. Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih 4. Gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih 5. Cene v zadnjih 12 mesecih 6. Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih 7. Raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih 8. Primernost trenutka za večje nakupe 9. Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih 10. Primernost trenutka za varčevanje 11. Varčevanje v prihodnjih 12 mesecih 12. Sedanje finančno stanje v gospodinjstvu 13. Nakup avtomobila v prihodnjih 12 mesecih 14. Nakup ali gradnja stanovanja v prihodnjih 12 mesecih 15. Izboljšave v stanovanju v prihodnjih 12 mesecih. Prvih 12 vprašanj v anketi je mesečnih, zadnja tri pa so četrtletna. Iz njih izračunamo kazalnike, t.i. ravnotežja. Ključne statistike Kot ključno statistiko opredeljujemo kazalnik zaupanja potrošnikov in kazalnik gospodarske klime, v izračun katerega je vključen tudi kazalnik zaupanja potrošnikov. Kazalnik zaupanja potrošnikov (kzp), se izračuna po formuli bi2 bi4 bi7 bi11 kzp, 4 bi2, bi4, bi7 in bi11 so ravnotežja iz 2., 4., 7. in 11. vprašanja. Vprašalnik Vprašalnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_vpr_prikaz.asp?vpr_id=1837&pod=8&kon=116&leto=2010 4/12

1 Ustreznost 1.1 Delež manjkajočih statistik Delež manjkajočih statistik je enak 0. 2 Točnost ocen 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Vzorčna napaka V tabelah 2.1 in 2.2 se nahajajo ocene, standardne napake in intervali zaupanja za ključne statistike raziskovanja po posameznih mesecih. Tabela 2.1: Ocene, standardne napake in intervali zaupanja za ocene ključnih spremenljivk, julij 2010, n=664 Ključne statistike oz. ocene Ocena se Interval zaupanja 1. Finančno stanje v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih -31 3 (-37, -26) 2. Finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih -19 3 (-25, -14) 3. Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih -58 3 (-65, -52) 4. Gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih -26 3 (-32, -19) 5. Cene v zadnjih 12 mesecih 38 3 (32, 44) 6. Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih 25 3 (20, 30) 7. Raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih 38 2 (34, 42) 8. Primernost trenutka za večje nakupe -31 4 (-39, -23) 9. Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih -18 3 (-24, -12) 10. Primernost trenutka za varčevanje 1 4 (-7, 9) 11. Varčevanje v prihodnjih 12 mesecih -19 4 (-27, -11) 12. Sedanje finančno stanje v gospodinjstvu 17 2 (13, 21) 13. Nakup avtomobila v prihodnjih 12 mesecih -71 4 (-79, -63) 14. Nakup ali gradnja stanovanja v prihodnjih 12 mesecih -91 2 (-95, -86) 15. Izboljšave v stanovanju v prihodnjih 12 mesecih. -53 4 (-60, -45) Kazalnik zaupanja potrošnikov -26 2 (-30, -21) Tabela 2.2: Ocene, standardne napake in intervali zaupanja za kazalnike zaupanja potrošnikov za leto 2010 Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Kazalnik zaupanja -24-23 -27-25 -22-21 -26-27 -26-28 -23-24 Standardna napaka 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Interval zaupanja (-27, -20) (-27, -20) (-31, -24) (-28, -22) (-26, -19) (-25, -18) (-30, -21) (-31, -23) (-29, -22) (-32, -24) (-27, -19) (-28, -21) 5/12

2.2 Nevzorčne napake 2.2.1 Napake zaradi neodgovora 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Tabela 2.3: Velikost vzorca, število odgovorov in stopnje neodgovora po mesecih, AMP 2010 Mesec anketiranja jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Letno povprečje Začetna velikost vzorca 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 1500 Število odgovorov 802 790 728 748 721 735 664 682 740 697 744 754 734 Stopnja neustreznosti 0,7% 0,8% 0,7% 1,1% 0,9% 0,8% 1,1% 0,9% 1,3% 0,7% 0,5% 1,3% 0,9% Stopnja odgovora 53,9% 53,1% 48,9% 50,4% 48,5% 49,4% 44,8% 45,9% 50,0% 46,8% 49,8% 50,9% 49,4% Stopnja neodgovora 46,1% 46,9% 51,1% 49,6% 51,5% 50,6% 55,2% 54,1% 50,0% 53,2% 50,2% 49,1% 50,6% Stopnja zavračanja - 1 24,7% 24,0% 29,0% 26,6% 29,4% 28,7% 26,2% 24,0% 26,6% 26,5% 26,9% 22,1% 26,2% Stopnja nekontaktiranja 23,1% 22,4% 27,0% 25,3% 27,6% 27,6% 23,9% 21,9% 25,1% 25,3% 25,5% 21,4% 24,7% Stopnja anketiranja 11,8% 12,9% 13,9% 14,4% 13,4% 12,8% 18,5% 19,0% 14,4% 18,9% 16,3% 19,4% 15,5% Tabela 2.4: Struktura neodgovorov po mesecih, AMP 2010 Mesec anketiranja jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Letno povprečje Neodgovor po deležih 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% zavrnitve 50,1% 47,7% 52,9% 51,0% 53,7% 54,4% 43,2% 40,5% 50,2% 47,6% 50,7% 43,6% 48,7% odsotni 13,8% 14,6% 13,4% 10,2% 11,7% 7,7% 16,2% 16,3% 11,5% 8,7% 10,4% 6,6% 11,8% nezmožni 10,6% 10,2% 6,6% 9,8% 8,5% 12,5% 7,0% 8,2% 9,4% 8,1% 6,4% 10,3% 8,9% nekontaktirani 25,5% 27,5% 27,2% 29,1% 26,1% 25,4% 33,6% 35,0% 28,9% 35,6% 32,4% 39,5% 30,6% 6/12

Slika 2.1: Struktura neodgovorov po mesecih, AMP 2010 AMP 2010 - razlogi za neodgovor 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% nekontaktirani nezmožni odsotni zavrnitve 30% 20% 10% 0% jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke V izpolnjenih vprašalnikih manjka zelo malo podatkov. Spremenljivk, iz katerih računamo kazalnike zaupanja, ne imputiramo, ampak se objavijo vrednosti kot ločena kategorija. Stopnja neodgovora za spremenljivko je bila okoli 2 %. Več podatkov je manjkalo pri dohodku (septembra 2010 več kot 27 %). Manjkajočega odgovora o dohodku gospodinjstva ne imputiramo, ampak le-ta predstavlja svojo kategorijo pri prikazanih razredih dohodka. 2.2.1.3 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov Naključno imputiramo le demografske spremenljivke, po katerih računamo indekse in kazalnike. Delež imputiranih podatkov je zanemarljiv. 2.2.2 Napake pokritja Napake pokritja so rezultat neskladja med ciljno populacijo in okvirom. Populacija pri AMP so osebe, stare 16 let ali več, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji, vzorčni okvir pa je telefonski imenik zasebnih naročnikov v Sloveniji. 2.2.2.1 Napake zaradi nadpokritja Enote, ki predstavljajo nadpokritje, so enote, ki za raziskovanje niso ustrezne in so bile zajete v vzorec zaradi napačnih ali pomanjkljivih informacij. Sem sodijo vikendi, poslovni prostori, prazna stanovanja. V vzorec dobimo manj kot 1 % takih enot. Če je ista oseba dosegljiva na 7/12

več telefonskih številk, tudi govorimo o nadpokritju (ISDN številke). Podvojene enote izločimo pri pripravi okvira (4 %). 2.2.2.2 Napaka zaradi podpokritja Do napak podpokritja pride, ker nekatere enote populacije niso vključene v vzorčni okvir. Tako je okvir zaradi različnih razlogov nepopoln, zato nekatere ustrezne enote nimajo možnosti, da bi bile izbrane. Pri telefonskem imeniku so to gospodinjstva, ki nimajo telefona, gospodinjstva, ki imajo samo mobilni telefon in gospodinjstva, ki v imeniku nimajo objavljene številke fiksnega telefona. Neobjavljenih telefonskih številk je vse več, kar predstavlja resen problem za reprezentativnost populacije s telefonskim imenikom. 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Pri raziskovanju ne preverjamo pravilnosti razvrstitve enot po določeni klasifikaciji. 2.2.3 Merske napake 2.2.3.1 Delež urejanja podatkov Postopkov urejanja podatkov pri tem raziskovanju ne uporabljamo. 3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave meri časovni razmik med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov, ki je določen bodisi v koledarju objav ali v pravni podlagi raziskovanja. Če se omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave Ref. Povpr. jan.10 feb.10 mar.10 apr.10 maj.10 jun.10 jul.10 avg.10 sep.10 okt.10 nov.10 dec.10 obdobje vrednost Datum objave 22.01. 22.02. 23.03. 23.04. 21.05. 23.06. 23.07. 23.08. 23.09. 22.10. 23.11. 23.12. Časovni zamik T-9 T-6 T-8 T-7 T-10 T-7 T-8 T-8 T-7 T-9 T-7 T-8 T-8 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Podatki, objavljeni s prvo objavo, so hkrati tudi končni podatki, zato je pravočasnost končnih rezultatov enaka pravočasnosti prve objave. 3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.2: Točnost prve objave Ref. obdobje jan.10 feb.10 mar.10 apr.10 maj.10 jun.10 jul.10 avg.10 sep.10 okt.10 nov.10 dec.10 Datum najave 22.01. 22.02. 23.03. 23.04. 21.05. 23.06. 23.07. 23.08. 23.09. 22.10. 23.11. 23.12. Povpr. vrednost 8/12

Datum objave Časovni zamik 22.01. 22.02. 23.03. 23.04. 21.05. 23.06. 23.07. 23.08. 23.09. 22.10. 23.11. 23.12. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 Dostopnost in jasnost informacij 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov Tabela 4.1: Načini za izkazovanje rezultatov Zap. št. Načini Uporabljeno Spletna objava 1 (npr. Prva objava, E-objava) DA 2 Objava v podatkovnem portalu SI-STAT DA Objava v interaktivnih spletnih orodjih 3 (npr. Interaktivni statistični atlas Slovenije, Tematska kartografija) NE 4 Posredovanje že zbranih podatkov na zahtevo uporabnikov DA 5 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE Splošne tiskane publikacije 6 (npr.: Statistični letopis, Slovenija v številkah) NE Tematske tiskane publikacije 7 (npr. v zbirkah Statistične informacije, Brošure) DA Zunanje baze podatkov 8 (npr. Arhiv družboslovnih podatkov, baza Eurostata, OECD-ja) NE 9 Statistično zaščiteni mikropodatki NE 10 Predhodni dostop do podatkov glede na standardni protokol NE 4.1.2 Delež uporabljenih načinov Delež uporabljenih kanalov je bil 40 %. 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Izkazani rezultati V podatkovnem portalu SI-STAT so na voljo časovne vrste mesečnih in četrtletnih kazalnikov iz ankete o mnenju potrošnikov. 4.2.2 Nivo podrobnosti izkazovanja rezultatov Podatkov ne izkazujemo na nižjih ravneh 5 Primerljivost statistik 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Rezultati ankete o mnenju potrošnikov so dostopni od marca 1996. Do konca leta 2010 je dolžina časovnih vrst 178 mesecev. 9/12

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti V anketi o mnenju potrošnikov imamo prelom serije pri dveh časovnih vrstah: Vprašanje 13: Kako verjetno je, da boste vi ali član vašega gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih kupili avto? Vprašanje 14: Ali nameravate vi ali član vašega gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih kupiti ali graditi stanovanje (počitniško stanovanje, stanovanje za dajanje v najem)? Pri omenjenih časovnih vrstah smo julija 2003 uskladili referenčno obdobje z navodili Evropske komisije iz 2 let na 12 mesecev. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema Za države članice EU je primerljivost metodologije zagotovljena v okviru Harmoniziranega programa anket o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov, ki ga oblikuje Evropska komisija DG ECFIN in temelji na dogovoru partnerjev (partners agreement). V okviru programa so opredeljena področja opazovanja, vprašalniki, periodika in roki objav. Vsi sodelujoči v programu smo dolžni spoštovati ta priporočila. 5.3 Desezoniranje Za desezonirane vrednosti velja, da je izključen vpliv sezone, vsebujejo pa trend-cikel in naključno komponento. Podatki so desezonirani zaradi primerljivosti v različnih časovnih obdobjih, ki vsebujejo različne sezonske vplive. Pri desezoniranju smo uporabili program TRAMO/SEATS, ki se nahaja v vmesniku Demetra. Program TRAMO/SEATS temelji na modelih ARIMA. V letu 2010 smo desezonirali naslednje časovne vrste: 1. Mesečne: Preteklo finančno stanje v gospodinjstvu, Prihodnje finančno stanje v gospodinjstvu, Pretekla gospodarska situacija v Sloveniji, Sprememba gospodarskega stanja v Sloveniji, Primerjava cen danes s tistimi pred 12 meseci, Rast cen v prihodnjih 12 mesecih, Brezposelnost v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, Primernost trenutka za večje nakupe, Verjetnost da bo gospodinjstvo privarčevalo nekaj denarja, Sedanje finančno stanje gospodinjstva. Pri oblikovanju modelov smo upoštevali naslednje časovno obdobje: 1. Od marca 1996 do januarja 2010 za vse omenjene časovne vrste. Časovne vrste smo desezonirali direktno. Vplivi delovnih dni, velike noči in slovenskih praznikov pri teh časovnih vrstah niso statistično značilno različni od nič, zato jih pri desezoniranju nismo upoštevali. Pri časovni vrsti Poraba denarja za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih sezonska komponenta ni bila statistično značilno različna od nič, zato te časovne vrste nismo desezonirali. Oblikovani modeli se preverijo enkrat na leto. Med letom se spremenijo le takrat, ko kakovost desezoniranja ni več primerna, kar kažejo statistike, ki merijo kakovost desezoniranja. 10/12

stopnja rasti ravnotežje 6 Skladnost 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Razlike ne obstajajo. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Vir primerjave: Rezultati ankete o mnenju potrošnikov so kvalitativni in podani v obliki ravnotežja. Rezultate kvalitativne ankete, t.j. kazalnik gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih, smo primerjali z rastjo BDP-ja. Pri tem smo analizirali tako originalne kot desezonirane časovne vrste različnih dolžin in različne časovne zamike. Zaradi različne narave podatkov pri primerjavah ni podanih razlik med rezultati enega in drugega raziskovanja, temveč so rezultati prikazani le grafično. Primerjane spremenljivke: gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih (izraženo v obliki ravnotežij) in rast BDP-ja glede na enako četrtletje predhodnega leta (odstotne točke). 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Najvišji koeficient korelacije, to je 0,83, smo dobili pri primerjavi med desezoniranimi vrednostmi kazalnikov gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih in rast BDP-ja glede na enako četrtletje predhodnega leta. V analizi smo obravnavali obdobje od leta 2002 do konca leta 2010. Slika 6.1: Gibanje kazalnika gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih in rast BDP-ja, 2002-2010 10 0 8-10 6 4-20 2-30 0-2 -4-40 -50-6 -60-8 -10-70 -12-80 2002Q1 2002Q3 2003Q1 2003Q3 2004Q1 2004Q3 2005Q1 2005Q3 2006Q1 2006Q3 2007Q1 2007Q3 2008Q1 2008Q3 2009Q1 2009Q3 2010Q1 2010Q3 BDP Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih 11/12

7 Stroški in obremenitve 7.1 Stroški raziskovanja za urad Tabela 7.1: Stroški raziskovanja (za urad) Število porabljenih delovnih ur 3252 Število poročevalskih enot, ki bi morale izpolniti vprašalnik 1500/mes. Periodika raziskovanja Mesečno Število vprašalnikov na leto (skupaj) 18000 Stroški raziskovanja se nanašajo na obdobje maj 2010 - april 2011, ki je opredeljeno s strani Evropske komisije DG ECFIN, ki sofinancira izvajanje ankete v 50 %. Glede na to je potrebno vsako leto v okviru dokumentacije natančno navesti vse predvidene stroške, ki bodo nastali pri raziskovanju. Na koncu obdobja, na katerega se financiranje nanaša, mora finančna služba Urada izdelati končno finančno poročilo, ki ne sme presegati planiranih stroškov. Iz poročila morajo biti razvidni tako stroški materiala in opreme kot tudi administrativni stroški ter stroški dela. 7.2 Obremenitev poročevalskih enot Tabela 7.2: Obremenitev poročevalskih enot Število poročevalskih enot, ki so izpolnile vprašalnik 8805 Letno število vprašalnikov na enoto 1 Čas, porabljen za en vprašalnik (ure) 5 24 Celoten porabljeni čas (ure) 792h 12/12