AERODROM LJUBLJANA, D.D. Zg. Brnik 130a SI - 4210 Brnik-aerodrom POSLOVANJE AERODROMA LJUBLJANA, D.D. V OBDOBJU OD JANUARJA DO SEPTEMBRA 2006 1. POUDARKI Temeljni podatki o poslovanju družbe 1.-9. 2006 1.-9. 2005 Indeks 1.-9. 2006/ 1.-9. 2005 Število potnikov 1.051.433 956.141 110 Premiki letal 31.056 29.392 106 Tovor (v tonah) 10.035 8.137 123 Poslovni prihodki v mio SIT 5.230 4.788 109 Prihodki od prodaje v mio SIT 5.178 4.734 109 Stroški poslovanja v mio SIT 3.257 3.175 103 Poslovni izid iz poslovanja v mio SIT 1.973 1.613 122 Poslovni izid pred obdavčitvijo v mio SIT 2.327 2.003 116 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja v mio SIT 1.825 1.559 117 Čisti dobiček na delnico (čisti poslovni izid / število izdanih delnic v SIT) 481 411 117 Knjigovodska vrednost delnice na dan 30..9. (kapital / število izdanih delnic) v SIT 5.742 5.391 107 Kapital na dan 30. 9. v mio SIT 21.799 20.469 107 Investicijska vlaganja v mio SIT 1.422 1.840 77 Kazalnik gospodarnosti poslovanja (prihodki iz poslovanja / stroški poslovanja) 1,606 1,508 107 2. PROMET Promet v obdobju januar september 2006 se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal tako po številu premikov letal kot tudi z vidika števila potnikov in obsega prepeljanega tovora. Aktivna strategija trženja, inovativnost in vključevanje v posamezne segmente gospodarstva prinašajo dobre rezultate v smislu rasti prometa ter s tem vplivajo tudi na uspešno poslovanje naše družbe v celoti.
Na letališču je bilo opravljenih 31.056 premikov letal, kar je za slabih 6 % več kot v enakem obdobju lani (77 % letnega načrta). Prepeljanih je bilo 1.051.433 potnikov, kar je za 10 % več kot v enakem obdobju lani (82 % letnega načrta). Še najbolj pa se je povečal tovorni promet, in sicer za 23 % (83 % letnega načrta). FIZIČNI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA Realizacija Načrt Indeks Deleži Elementi 1-9.2006 1-9.2005 2006 '06/05 R/N 2006 2005 N 2006 1. PREMIKI LETAL 31.056 29.392 40.192 105,7 77,3 100 100 100 1.1. JAVNI PROMET 21.808 19.693 26.571 110,7 82,1 70 67 66 1.1.1 Domači prevozniki 15.527 14.806 19.242 104,9 80,7 50 50 48 1.1.2 Tuji prevozniki 6.281 4.887 7.329 128,5 85,7 20 17 18 1.2. SPLOŠNO LETALSTVO 8.535 9.101 12.621 93,8 67,6 27 31 31 1.2.1. Domači 7.167 7.864 11.016 91,1 65,1 23 27 27 1.2.2. Tuji 1.368 1.237 1.605 110,6 85,2 4 4 4 1.3. OSTALI 713 598 1.000 119,2 71,3 2 2 2 2. ŠTEVILO POTNIKOV 1.051.433 956.141 1.280.019 110,0 82,1 100 100 100 2.1. JAVNI PROMET 1.046.791 950.970 1.272.639 110,1 82,3 100 99 99 2.1.1 Domači prevozniki 749.482 665.426 847.139 112,6 88,5 71 70 66 2.1.2 Tuji prevozniki 297.309 285.544 425.500 104,1 69,9 28 30 33 2.2 SPLOŠNO LETALSTVO 4.492 4.478 6.680 100,3 67,2 0 0 1 2.2.1 Domači 2.091 2.297 3.623 91,0 57,7 0 0 0 2.2.2 Tuji 2.401 2.181 3.057 110,1 78,5 0 0 0 2.3 OSTALI 150 693 700 21,6 0,0 0 0 0 0 3. TOVORNI PROMET 10.035 8.137 12.052 123,3 83,3 100 100 100 3.1. Letalo 4.843 3.555 5.453 136,2 88,8 48 44 45 3.2. Kamion 4.586 3.930 5.502 116,7 83,4 46 48 46 3.3. Pošta 527 588 927 89,6 56,9 5 7 8 3.4. Ostalo 79 64 170 123,4 46,5 1 1 1 Potniški promet Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je s svojimi letali v prvih devetih mesecih leta 2006 opravil za 9 % več prometa letal kot v enakem obdobju lani. Vseh potnikov Adrie Airways v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo 749.482 kar je 13 % več kot v enakem obdobju lani. Če pogledamo strukturo opravljenega prometa Adrie Airways, ugotovimo, da je opravila 92 % letov na rednih linijah, in na njih prepeljala 83 % potnikov, delež prometa na čarterskih letih pa znaša 8 % pri premikih letal oziroma 17 % pri številu potnikov. Nizkostroškovni letalski prevoznik easyjet nadaljuje uspešno na liniji za London. V prvih devetih mesecih je na omenjeni liniji prepeljal 68.171 potnikov, kar je 2 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Madžarski prevoznik Malév leti s 33-sedežnim Saabom 340 na liniji med Budimpešto in Ljubljano. V prvih devetih mesecih je prepeljal 14.988 potnikov, kar je 20 % več kot v enakem obdobju lani. ČSA tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta uspešno povezuje Prago z Ljubljano. Povečano zanimanje na tej liniji se je izkazalo z uvedbo dodatnih frekvenc, tako da so s poletnim voznim redom začeli med Ljubljano in Prago leteti dvanajstkrat tedensko. V
devetih mesecih so prepeljali 25.168 potnikov, kar predstavlja 29 % povečanje števila potnikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V juniju je tako kot prejšnja leta začel leteti izraelski prevoznik Israir. Do konca septembra je prepeljal 6.935 potnikov oziroma 4 % več kot v enakem obdobju lani. JAT je na liniji Beograd Ljubljana v prvih devetih mesecih letošnjega leta prepeljal 9.236 potnikov, kar je za 68 % več kot v prvih devetih mesecih leta 2005. Francoski prevoznik Air France 18-krat tedensko povezuje Pariz in Ljubljano. V prvih devetih mesecih je prepeljal 40.341 potnikov, oz. kar za 69 % več potnikov ob 45% povečanju števila premikov letal v primerjavi s preteklim letom. Na redni liniji za Varšavo je dvakrat tedensko, v kombinaciji s prav tako dvema letoma Adrie Airways, letel poljski LOT. V prvih devetih mesecih leta 2006 je prepeljal 1.639 potnikov. Januarja je na redni liniji med Istanbulom in Ljubljano začel leteti turški prevoznik Turkish Airlines. Do konca septembra 2006 je prepeljal 11.688 potnikov. Z letošnjim majem je na liniji Ljubljana-Bruselj (Charleroi) in Ljubljana-London (Luton) z Airbusom 320 začel leteti nizkostroškovni prevoznik WizzAir. Na liniji med Ljubljano in Brusljem je ob treh tedenskih letih prepeljal 15.064 potnikov, na liniji za London pa je bilo prepeljanih 19.420 potnikov. Čarterski promet V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo na čarterskih poletih prepeljanih 199.346 potnikov ter opravljenih 1.770 premikov letal. Največ čarterskih potnikov je bilo prepeljano na letalih Adrie Airways (65 % vseh čarterskih potnikov). Večina čarterskih verig tujih prevoznikov se je začela v juniju. Tako so junija začeli leteti: Air Malta na Malto (Malta), BH Air za Bourgas in Varno (Bolgarija), BMI British Midland leti v East Midlands (Velika Britanija), Bulgaria Air v Varno (Bolgarija), Croatia Airlines na Brač (Hrvaška), Dubrovnik Airlines v Dubrovnik (Hrvaška), Montenegro Airlines v Tivat (Črna gora). Že od aprila dalje pa so vzpostavljene naslednje čarterske linije: Nouvel Air leti na Djerbo in v Monastir (Tunizija), Sun Express v Antalyo (Turčija), Tunisair pa prav tako v Monastir in na Djerbo (Tunizija). Tovorni promet Teža prepeljanega tovora je v prvih devetih mesecih leta 2006 narasla v skupnem obsegu za 23 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005. Teža tovora, prepeljanega z letali in teža tovora, prepeljanega s kamioni, se je povečala za 26%, teža poštnega tovora pa se je zmanjšala za 10 %. Skupno je bilo v prvih devetih mesecih leta 2006 prepeljanih 10.035 ton tovora. Letalski tovorni promet so z rednimi kamionskimi linijami nadaljevali prevozniki Air France, Austrian Airlines ter Lufthansa, z občasnimi prevozi pa Malév, Cargolux, ČSA, Adria Airways in drugi. Oskrbeli smo tudi nekaj čarterjev tovornih letal, sicer pa se je promet odvijal pretežno s tovornjaki ali v prtljažnikih potniških letal. Na povečanje tovora, prepeljanega z letali, je vplivala tudi povečana aktivnost Adrie Airways na področju tovornega prometa, saj je na treh letalih vozila hitro pošto za FEDEX in TNT.
Domači prevoznik Solinair je z dnevno letalsko povezavo med Ljubljano in Bergamom prevažal hitre pošiljke za DHL. Prevoz pošiljk je petkrat tedensko za UPS opravljal prevoznik Farner Air Transport na liniji Dunaj Ljubljana Zagreb in nazaj. Splošno in poslovno letalstvo Število prepeljanih potnikov v splošnem letalstvu je v prvih devetih mesecih leta 2006 znašalo 4.492 potnikov in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem na enakem nivoju (za 9 % je nižje število potnikov domačih prevoznikov, medtem ko je število potnikov tujih prevoznikov višje za 10 %). V prvih devetih mesecih letošnjega leta je zabeležen 7 % padec števila premikov glede na enako obdobje preteklega leta. 3. REZULTATI POSLOVANJA Računovodski izkazi za devet mesecev leta 2006 so izdelani skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, prav tako so upoštevaje navedene standarde ustrezno prilagojeni tudi podatki za devet mesecev leta 2005. 3.1. Izkaz poslovnega izida Rasti fizičnega obsega prometa je sledila tudi rast prihodkov. Prihodki iz poslovanja so za 9 % višji kot v enakem obdobju lani (79 % letnega načrta), stroški poslovanja pa so se povečali za slabe 3 % (71 % letnega načrta). Dobiček iz poslovanja znaša 1.973 mio SIT in je za 22 % višji kot je bil v enakem obdobju lani (98 % letnega načrta). Finančni prihodki devetih mesecev letošnjega leta znašajo 360 mio SIT in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 10 % (90 % letnega načrta). Če poslovnemu izidu iz poslovanja prištejemo finančne prihodke ter odštejemo finančne odhodke in ocenjeni davek od dobička, znaša čisti poslovni izid družbe 1.825 mio SIT, kar je za 17 % več kot v enakem obdobju lani (96 % letnega načrta).
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA REALIZACIJA NAČRT I N D E K S I DELEŽI V PRIHODKU 1.-9.2006 1.-9.2005 2006 06/05 R06/N06 2006 2005 N 1. POSLOVNI PRIHODKI 5.229.533 4.788.029 6.633.762 109,2 78,8 100,0 100,0 100,0 1.1 PRIHODKI OD PRODAJE 5.177.677 4.734.248 6.565.012 109,4 78,9 99,0 98,9 99,0 1.2 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 51.856 53.781 68.750 96,4 75,4 1,0 1,1 1,0 2. STROŠKI POSLOVANJA 3.256.526 3.175.409 4.614.776 102,6 70,6 62,3 66,3 69,6 2.1 STROŠKI MATERIALA 258.014 219.798 353.680 117,4 73,0 4,9 4,6 5,3 2.2 STROŠKI STORITEV 710.114 661.181 1.041.216 107,4 68,2 13,6 13,8 15,7 2.3 STROŠKI DELA 1.438.566 1.362.276 2.064.538 105,6 69,7 27,5 28,5 31,1 2.4 AMORTIZACIJA 809.153 903.838 1.114.842 89,5 72,6 15,5 18,9 16,8 2.5 PREVREDNOTOVALNI ODHODKI 14.870 1.338 0 1.111,4 0,0 0,3 0,0 0,0 2.6 DRUGI STROŠKI 25.809 26.978 40.500 95,7 63,7 0,5 0,6 0,6 3. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 1.973.007 1.612.620 2.018.986 122,3 97,7 37,7 33,7 30,4 4. FINANČNI PRIHODKI 359.830 398.770 400.600 90,2 89,8 5. FINANČNI ODHODKI 5.841 8.596 4.200 68,0 139,1 7. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.326.996 2.002.794 2.415.386 116,2 96,3 8. DAVEK OD DOBIČKA 501.933 443.609 520.999 113,1 96,3 9. ČISTI POSLOVNI IZID 1.825.063 1.559.185 1.894.387 117,1 96,3 Prihodki Prihodki iz poslovanja so v devetih mesecih znašali 5.230 mio SIT in so višji od poslovnih prihodkov v enakem obdobju lani za 9 % (79 % letnega načrta). S prodajo storitev na domačem trgu smo ustvarili 73 % prihodka, kar je za 7 % več kot v enakem obdobju lani. Prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, pa so se povečali za 17 %. Po vrstah storitev imajo večje deleže v sklopu poslovnih prihodkov: - prihodki od letaliških storitev 51 % - prihodki od storitev zemeljske oskrbe 23 % - prihodki od komercialnih storitev 23 % Finančni prihodki so znašali 360 mio SIT (90 % letnega načrta) in so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nižji za 10 %, kar je posledica intenzivne investicijske dejavnosti, financirane iz lastnih investicijskih sredstev, ter dogajanja na finančnih trgih (nizki donosi).
Stroški Stroški poslovanja so v devetih mesecih leta 2006 znašali 3.257 mio SIT in so od stroškov enakega obdobja lani višji za 3 % (71 % letnega načrta). 3.2. Bilanca stanja Bilančna vsota je na dan 39. 9. 2006 znašala 23.594 mio SIT in je bila za 5 % višja v primerjavi s stanjem na dan 30. 9. 2005. V strukturi sredstev se je zaradi novih investicij povečal delež opredmetenih osnovnih sredstev (za slabi dve odstotni točki), posledično pa se je zmanjšal delež finančnih naložb. V strukturi virov sredstev je kapital udeležen s 92 %, kar je za eno odstotno točko več, kakor ob stanju na dan 30. 9. 2005. BILANCA STANJA 30.9.2006 30.9.2005 INDEKS STRUKTURA stanje stanje 06/05 2006 2005 SREDSTVA 23.593.638 22.452.755 105,1 100,0 100,0 A DOLGOROČNA SREDSTVA 20.410.968 19.542.517 104 87 87 A1 NEOPREDM. SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR 55.673 78.494 70,9 0,2 0,3 A2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 12.746.619 11.813.949 107,9 54,0 52,6 A3 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 7.606.065 7.646.754 99,5 32,2 34,1 A4 DOLGOR.POSLOVNE TERJATVE 2.611 3.320 78,6 0,0 0,0 A5 ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK 0 0 0,0 0,0 B KRATKOROČNA SREDSTVA 3.180.282 2.908.919 109,3 13,5 13,0 B1 ZALOGE 43.644 58.076 75,1 0,2 0,3 B2 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.563.766 1.826.401 85,6 6,6 8,1 B3 KRATK. POSLOVNE TERJATVE 1.066.864 838.480 127,2 4,5 3,7 B4 DENARNA SREDSTVA 506.008 185.962 272,1 2,1 0,8 C KRATKOROČNE AČR 2.388 1.319 181,0 0,0 0,0 1.D ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 74.355 72.767 102,2 0,3 0,3 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 23.593.638 22.452.755 105,1 100,0 100,0 A KAPITAL 21.799.454 20.468.952 106,5 92,4 91,2 A1 VPOKLICANI KAPITAL 3.796.527 3.796.527 100,0 16,1 16,9 A2 KAPITALSKE REZERVE 5.820.295 5.820.295 100,0 24,7 25,9 A3 REZERVE IZ DOBIČKA 9.074.981 8.111.591 111,9 38,5 36,1 A4 PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA 725.390 574.329 126,3 3,1 2,6 A5 PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID 557.198 607.025 91,8 2,4 2,7 A6 ČISTI POSL.IZID POSLOVNEGA LETA 1.825.063 1.559.185 117,1 7,7 6,9 B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR 631.124 686.642 91,9 2,7 3,1 C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 1.054 1.273 82,8 0,0 0,0 D ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK 394.875 355.739 111,0 1,7 1,6 E KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 767.131 940.149 81,6 3,3 4,2 F KRATKOROČNE PČR 0 0 0,0 0,0 0,0 G ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 74.355 72.767 102,2
STRUKTURA SREDSTEV na dan 30. 9. 2006 Kratkoročne finančne naložbe 7% Kratkoročne poslovne terjatve 5% Ostala sredstva 2% Dolgoročne finančne naložbe 32% Opredmetena osnovna sredstva 54% STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV na dan 30. 9. 2006 Rezervacije in dolg. PČR 3% Kratkoročne obveznosti 3% Ostalo 2% Kapital 92%
4. INVESTICIJE V devetih mesecih leta 2006 smo v izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih objektov ter za nabavo opreme za potrebe dejavnosti vložili 1.422,1 mio SIT lastnih sredstev, in sicer: v mio SIT 1. Investicije v izgradnjo objektov, od tega 1.038,9 - odkup zemljišč 440,1 - novi potniški terminal 424,9 - manevrske površine 135,9 2. Računalniška oprema (strojna in programska) 21,2 3. Oprema za potrebe dejavnosti 362,0 - vozilo za razledenitev letal 141,8 - vlečni traktor 39,3 - električno dvigalo 33,5 - oglasno telo 29,8 V prvih devetih mesecih smo bili na področju investicij v izgradnjo objektov najbolj angažirani z gradnjo 1. faze novega potniškega terminala oziroma prilagoditvijo potniških terminalov za delitev na domači (schengenski) in mednarodni promet. Podpisan je bil sporazum med Aerodromom Ljubljana, d.d. in Ministrstvi za promet, notranje zadeve in javno upravo, da mora biti letališče pripravljeno za delitev prometa do 30. 6. 2007. Skladno s to zahtevo smo pripravili delitev novega potniškega terminala na dve fazi. 1. faza, ki obsega nadzidavo in adaptacijo znotraj obstoječega terminala v velikosti cca 6.000 m 2, bo zgrajena do navedenega roka, 2. faza v velikosti preko 30.000 m 2 pa bo dograjena predvidoma leta 2010. Izdelana je bila dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za celoten terminal in projekti za izvedbo 1. faze. Z Ministrstvom za promet je bila podpisana pogodba o stavbni pravici, Ministrstvo za okolje pa je izdalo gradbeno dovoljenje. Izvedena sta bila javna razpisa za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del in za dobavitelja aviomostov. Dela bo izvajalo podjetje SCT, d.d. iz Ljubljane, aviomostove pa bo dobavil Thyssenkrupp iz Španije. Gradbeno-obrtniška dela so v teku. Zaradi spremembe parkiranja na letališki ploščadi, ki je pogojena z montažo aviomostov na novem terminalu, smo razširili obstoječo ploščad na pozicijah 9, 10 in 11 za 5.000 m 2. Pričeli smo tudi s pripravljalnimi deli za izgradnjo podaljška vozne steze. Nadaljevali smo z odkupom zemljišč v kompleksu, ki ga ureja PUP Ob letališču. Izdelane so bile idejne zasnove vodovoda, kanalizacije, elektroenergetike in telekomunikacij kot strokovne podlage za infrastrukturno opremljanje novih in obstoječih površin v sklopu prostorskega akta PUP Ob letališču. Na tej podlagi je bil izdelan program opremljanja za izračun komunalnih prispevkov in sprejet odlok o komunalnem prispevku. Podatki bodo služili za izdelavo poslovnega načrta za gospodarjenje z zemljišči in za nadaljnje projektiranje omenjenih sistemov.
5. UPRAVA IN NADZORNI SVET Družbo vodi dvočlanska uprava, ki jo sestavljata: - Vinko Može, predsednik in - Zmago Skobir, član (namestnik predsednika in odgovoren za področje strategije trženja). V sestavi nadzornega sveta v obravnavanem obdobju ni prišlo do sprememb. 6. SEZONSKA NARAVA POSLOVANJA V rezultatih poslovanja družbe za obdobje januar september je vpliv sezonske narave poslovanja nevtralen. 7. STRUKTURA LASTNIŠTVA V devetih mesecih leta 2006 med večjimi delničarji Aerodroma Ljubljana, d.d., ni prišlo do bistvenih sprememb. Na dan 30. 9. 2006 je imela družba 4.461 delničarjev, kar je za 3 % manj kakor na dan 31. 12. 2005. 30. 9. 2006 31. 12. 2005 Delež v Delež v Število delnic kapitalu v % Število delnic kapitalu v % Prednostne participativne delnice 1.860.298 49 1.860.298 49 Navadne delnice (prosto prenosljive) 1.936.229 51 1.936.229 51 - Republika Slovenija 63.555 1,67 63.555 1,67 - Kapitalska družba d.d. 279.561 7,36 279.561 7,36 - Slovenska odškodninska družba d.d. 258.958 6,82 258.958 6,82 - Maksima, delniška ID, d.d. 175.458 4,62 192.458 5,07 - Zavarovalnica Triglav, d.d. 151.086 3,98 151.086 3,98 - fizične osebe 486.426 12,81 502.306 13,23 - druge pravne osebe 521.185 13,74 488.305 12,87 SKUPAJ DELNIC 3.796.527 100 3.796.527 100 ŠTEVILO DELNIČARJEV 4.461 4.578
8. POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO ZAKLJUČKU OBRAVNAVANEGA OBDOBJA Podpis pogodbe z UPS za postavitev vozlišča za balkansko regijo. Operativni dogovor z Adrio Airways d.d. kot delnim izvajalcem za postavitev vozlišča za UPS. Podpis pogodbe z angleškim tour operatorjem First Choice za serijo čarterskih poletov. Podpis pogodbe za nabavo mostov za dostop potnikov iz iz/v letalo. Uprava družbe