ISSN 1408-1482 ISBN 961-239-108-4 POPIS VRTNARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2006 NAVODILA ZA POPISOVALCE IN INŠTRUKTORJE 11 Ljubljana, 2006
ISSN 1408-1482 ISBN 961-239-108-4 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO POPIS VRTNARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2006 NAVODILA ZA POPISOVALCE IN INŠTRUKTORJE 11 Ljubljana, 2006
2 Metodološko gradivo št. 11/2006 Pripravili: Jožica Joja Krznar, Uršula Iljaš Petrovič, Barbara Kutin Slatnar CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.2(497.4):635 KRZNAR, Jožica Popis vrtnarstva v Republiki Sloveniji v letu 2006 : navodila za popisovalce in inštruktorje / [pripravili Jožica Joja Krznar, Uršula Iljaš Petrovič, Barbara Kutin Slatnar]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2006. - (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2006, št. 11. 15, Kmetijstvo in ribištvo) ISBN 961-239-108-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Iljaš Petrovič, Uršula 3. Kutin Slatnar, Barbara Izdal, založil in natisnil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov, dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Lektorica Ivanka Zobec - Tiskano v 240 izvodih
Metodološko gradivo št. 11/2006 3 I. UVOD S popisom vrtnarstva bomo zbrali podatke: 1. o osnovni površini zemljišč v Republiki Sloveniji, ki so namenjena za tržno pridelovanje: zelenjadnic (v tem popisu so to zelenjadnice, zelišča in gojene gobe), jagod, sadik (v tem popisu so to sadike zelenjadnic, zelišč, jagod in drugih kmetijskih rastlin), cvetja in okrasnih rastlin (sadik in končnih rastlin); 2. o pridelovalni površini zemljišč v Republiki Sloveniji, ki so namenjena za tržno pridelovanje: zelenjadnic, jagod, sadik, rezanega cvetja; 3. o številu za prodajo vzgojenih: dovzgojnih sadik okrasnih rastlin in končnih okrasnih rastlin. Za vse navedene vrste dejavnosti bomo v Republiki Sloveniji zbrali podatke s popolnim popisom že tretjič. Popisa smo izvedli v letih 2000 in 2003. Zbrani podatki bodo osnova za nadaljnje letno statistično spremljanje in zagotavljanje teh podatkov za potrebe naše države in za potrebe Evropske unije. Seznam pridelovalcev smo pripravili na osnovi Registra kmetijskih gospodarstev, kateri se polni s statističnimi raziskovanji (Popis vrtnarstva, Vzorčni popis posejanih površin in števila živine, Letno poročilo o živinoreji in posejanih površinah ). Končni seznam so dopolnili kmetijski svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. IZVAJALCI POPISA Popis vrtnarstva bo izvajal Statistični urad RS. Strokovni povezovalci inštruktorji bodo kmetijski svetovalci (specialisti za vrtnarstvo ali poljedelstvo) kmetijsko-gozdarskih zavodov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Popisovalci bodo terenski kmetijski svetovalci posameznih kmetijskogozdarskih zavodov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ali popisovalci, ki so se že izkazali v prejšnjih popisih in imajo zadostno strokovno znanje za izvajanje tega popisa. Popis se bo izvajal na celotnem območju Republike Slovenije. REFERENČNI DATUM, NA KATEREGA SE NANAŠAJO PODATKI RAZISKOVANJA o osnovni površini zemljišč: 1. julij 2006. REFERENČNO OBDOBJE, NA KATERO SE NANAŠAJO PODATKI RAZISKOVANJA o pridelovalni površini: zelenjadnic, jagod, in sadik (zelenjadnic, zelišč, jagod in drugih kmetijskih rastlin), koledarsko leto 2006, rezanega cvetja: od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. o številu za prodajo vzgojenega: cvetja in okrasnih rastlin: od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. o porabi energije za ogrevanje v rastlinjakih in plastenjakih: od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 o porabi vode za namakanje: koledarsko leto 2005 Čas popisa: od 1. do 24. julija 2006.
4 Metodološko gradivo št. 11/2006
Metodološko gradivo št. 11/2006 5 VSEBINA I. UVOD... 3 II. ZAUPNOST PODATKOV... 7 III. NALOGE POPISOVALCEV IN INŠTRUKTORJA... 8 IV. POPISOVANJE... 9 V. IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA... 10 VI. DEFINICIJE IN POJASNILA K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM... 11 VII. ZAKLJUČEK POPISOVANJA... 28 VIII. PRILOGE... 29 Priloga 1: Seznami cvetja in okrasnih rastlin... 29 Priloga 2: Vprašalnik o Popisu vrtnarstva v Republiki Sloveniji, 2006.... 40
6 Metodološko gradivo št. 11/2006
Metodološko gradivo št. 11/2006 7 II. ZAUPNOST PODATKOV V skladu z Zakonom o državni statistiki (Ur. l. RS št. 45/95 in 9/01) so podatki, ki jih zbirate, osebni in strogo zaupni! Zato morate ravnati tako, da preprečite morebitne zlorabe teh podatkov. V ta namen upoštevajte naslednja osnovna pravila: Nikoli ne izpostavljajte že izpolnjenih vprašalnikov tako, da bi jih lahko videli drugi pridelovalci. Ne puščajte vprašalnikov in drugih dokumentov na vidnem mestu v avtomobilu ali kjer koli drugje. Nikoli se ne pogovarjajte z drugimi o tem, kar vam povejo pridelovalci. Pazite, da ne izgubite pooblastila za delo, saj se lahko zgodi, da bo zlorabljeno v vašem imenu. O morebitnih izgubljenih vprašalnikih, pooblastilu za delo in drugih dokumentih, povezanih s popisom vrtnarstva, takoj obvestite Statistični urad Republike Slovenije. Izpolnjenih vprašalnikov ne smete razmnoževati.
8 Metodološko gradivo št. 11/2006 III. NALOGE POPISOVALCEV IN INŠTRUKTORJA Delo popisovalca in inštruktorja je vsebinsko in organizacijsko povezano, zato je pomembno, da medsebojno sodelujeta in upoštevata naslednja navodila. Glavne naloge in dolžnosti popisovalca Svoje delo je dolžan opravljati vestno in natančno. Spoštovati mora vse roke, ki so zapisani v podjemni pogodbi ter upoštevati vsa navodila in definicije, navedene v tej publikaciji. Odgovoren je za slabo izpolnjene vprašalnike in po potrebi mora vnovič obiskati pridelovalca. Če naleti na tehnične in metodološke nejasnosti, je dolžan takoj prositi za pojasnilo svojega inštruktorja, ta pa se mora v težjih primerih posvetovati s pristojnimi svetovalci na Statističnem uradu RS. Udeležiti se mora pouka. Dosegljiv mora biti osebno ali po telefonu. Obiskati in popisati mora vse tržne pridelovalce zelenjadnic, jagod, sadik (zelenjadnic, zelišč, jagod in drugih kmetijskih rastlin), cvetja in okrasnih rastlin, ki jih ima na seznamu, pa tudi tiste, ki pridelujejo navedene kulture za trg, čeprav jih zaradi katerega koli vzroka ni na seznamu. Če pridelovalec ni dosegljiv, je dolžan pustiti sporočilo o svojem vnovičnem obisku. Vsakega pridelovalca, ki ni dosegljiv, je dolžan obiskati do petkrat. Če pridelovalec izrecno odkloni sodelovanje, naj to takoj sporoči inštruktorju. Vse podatke, ki jih navedejo pridelovalci, je dolžan varovati kot uradno skrivnost (glej poglavje II). Izpolnjenih vprašalnikov ne sme razmnoževati. Ob koncu pouka mora delavcu Statističnega urada RS vrniti podpisano izjavo o spoštovanju pravil o varovanju podatkov. Po popisu mora inštruktorju vrniti naslednje gradivo in pripomočke: pooblastilo za delo, žepni računalnik, vse sezname pridelovalcev, popisovalčevo mapo. ROKI ZAČETEK POPISOVANJA: 1. JULIJ KONEC POPISOVANJA: 24. JULIJ VPRAŠALNIKE MORA DNEVNO ODDAJATI INŠTRUKTORJU. VSE VPRAŠALNIKE MU MORA ODDATI DO 26. JULIJA. Glavne naloge in dolžnosti inštruktorja Udeležiti se mora pouka. Dosegljiv mora biti osebno ali po telefonu. Popisovalcem mora pomagati pri reševanju vseh težav na terenu in jim razložiti vsebinske nejasnosti. Če jim ne more pomagati, se mora takoj posvetovati s pristojnimi s Statističnega urada RS. Popisovalce spodbuja k rednemu delu in sprotnemu oddajanju vprašalnikov. Izpolnjene vprašalnike mora dnevno prevzemati od popisovalcev in vsak vprašalnik pregledati v dveh dneh. Preveriti mora: ali so navedeni podatki logični, in ali so vsote v tabelah, kjer so le-te predvidene, pravilno izračunane. Nepravilno ali nepopolno izpolnjene vprašalnike vrne popisovalcu, ta pa mora po potrebi ponovno obiskati pridelovalca. Vse podatke, ki jih navedejo pridelovalci, je dolžan varovati kot uradno skrivnost. Dolžan je voditi pregled nad izpolnjenimi vprašalniki iz seznama po posameznih popisovalcih. Delo popisovalcev je dolžan usklajevati s svojim delom, tako da bodo vsi vprašalniki pregledani do 28. julija. Po končanem delu mora na Statistični urad RS vrniti naslednje gradivo: pooblastilo za delo, vse sezname pridelovalcev, mapo inštruktorja, vse gradivo, ki so ga vrnili popisovalci. Izpolnjenih vprašalnikov ne sme razmnoževati. ROKI ZAČETEK POPISOVANJA: 1. JULIJ KONEC POPISOVANJA: 24. JULIJ VSE VPRAŠALNIKE IN DRUGO GRADIVO MORA ODDATI STATISTIČNEMU URADU RS DO 28. JULIJA.
Metodološko gradivo št. 11/2006 9 IV. POPISOVANJE 1. KAKO VZPOSTAVITE STIK S PRIDELOVALCEM Vaša naloga je, da obiščete vse tržne pridelovalce zelenjadnic, jagod, sadik, cvetja in okrasnih rastlin, navedene na seznamih, ki jih boste prejeli. Vsi pridelovalci bodo pred vašim prihodom dobili pismo (kopija tega obvestilnega pisma je priložena vašemu gradivu), v katerem smo jih seznanili z vašim prihodom in namenom raziskovanja. Popisane osebe se bodo na vaš obisk različno odzvale. Ob stiku z njimi upoštevajte že preizkušena pravila in se najprej predstavite: Povejte, kdo ste in koga predstavljate. Pozanimajte se, ali so prejeli obvestilno pismo. Pojasnite jim, za kakšno raziskovanje gre in kaj boste spraševali. Ko se predstavite, jim pokažite pooblastilo, ki ste ga prejeli. 2. KAJ STORIM, ČE...... naslovna oseba ni dosegljiva? Ponovite svoj obisk še do štirikrat, ob različnih dnevih in urah. Vsakič jim pustite obvestilo o vašem prihodu. Vse poskuse obiska označite na prvi strani vprašalnika (desno zgoraj).... naslovna oseba zavrne sodelovanje? Če popisovalcu uspe vzpostaviti stik z naslovno osebo, pa ta kljub vljudnemu nagovarjanju in prepričevanju odkloni sodelovanje, o tem obvestite svojega inštruktorja. Še sam bo skušal vzpostaviti stik s pridelovalcem in ga pritegniti k sodelovanju. Če bo njegovo posredovanje uspešno, bo popisovalca vnovič napotil k temu pridelovalcu. 3. KAJ VAS BODO LJUDJE NAJPOGOSTEJE VPRAŠALI Kako to, da ste izbrali ravno nas? Popis zajema vse tržne pridelovalce zelenjadnic, zelišč, jagod, gojenih gob, sadik, cvetja in okrasnih rastlin. Koliko časa traja popisovanje? 20 do 30 minut. Čemu, za kakšen namen bodo uporabljeni podatki? Izključno za statistični namen. Iz popisnih podatkov bomo ugotovili, na kolikšnih površinah se v Sloveniji pridelujejo tržne zelenjadnice, jagode, sadike, rezano cvetje in koliko se pridela cvetja in okrasnih rastlin.
10 Metodološko gradivo št. 11/2006 V. IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA 1. ALI JE NASLOVNA OSEBA/PODJETJE TRŽNI VRTNARSKI PRIDELOVALEC? Vpišite popravke v naslovu pridelovalca: morebitne spremembe v naslovu (odgovor 1), ime, priimek, naslov drugega družinskega člana/podjetja (odgovor 2), ime, priimek, naslov najemnika (ni pomembno, kako najemnik plačuje najemodajalcu, samo da se zemljišča obdelujejo) (odgovor 3), ime, priimek, naslov kupca (odgovor 4), ime, priimek, naslov obdarjenca; pri tem pazite, da obdarjenec ni ožji družinski član (v tem primeru bi ustrezal odgovor 2) (odgovor 5). V naslednjih primerih pa novega naslova ne boste mogli vpisati, zato prosite za podpis in zaključite popisovanje: odgovor 6: Vprašalnik je naslovljen na osebo/podjetje A, le-ta je zemljišče z vrtnarskimi objekti dala v najem, prodala ali podarila osebi/podjetju B in osebi/podjetju C. Ker je bila tržna vrtnarska pridelava razdeljena med dve osebi/podjetji ali več, se šteje, da tržna kmetijska pridelava osebe/podjetja A na dan 1. 7. 2006 ne obstaja. Prosite za naslov oseb/podjetij B in C in ga vpišite v prostor za opombe na zadnji strani vprašalnika. V tem primeru popišete vrtnarsko pridelavo pri osebi/podjetju B in C, če njihovi naslovi spadajo v vaš popisni okoliš. Če so naslovi oseb/podjetij B in C zunaj vašega popisnega okoliša, o tem obvestite inštruktorja. Ta bo naslove posredoval ustreznemu popisovalcu. odgovor 7: Vprašalnik je naslovljen na osebo A. Ugotovite, da na tem naslovu ni tržne vrtnarske pridelave. odgovor 8: Včasih so se ukvarjali s tržno vrtnarsko pridelavo, vendar so jo zaradi osebnih (smrti, starosti, bolezni ipd.) ali gospodarskih vzrokov (nerentabilnosti pridelave, nizke odkupne cene ipd.) opustili; prosite za podpis in zaključite popisovanje. odgovor 9: Anketiranca skušajte na prijazen način prepričati, da je sodelovanje v raziskovanju pomembno in naslovnika, čeprav sicer ne želi sodelovati pri raziskovanju, prosite za podpis. Zaključite popisovanje in o zavrnitvi obvestite inštruktorja. odgovor 10: Ob obisku vam na naslovu stanujoči povedo, da naslovna oseba ni nikoli živela na tem naslovu. Vprašajte po morebitnih informacijah o naslovniku, prosite za podpis in zaključite popisovanje. O neznanem naslovniku obvestite inštruktorja. odgovor 11: Tržnega vrtnarskega pridelovalca, ki mu je namenjen vprašalnik, zaradi pomanjkljivega ali napačnega naslova ne morete najti. Zaključite popisovanje in o pomanjkljivem naslovu obvestite inštruktorja. odgovor 12: Vprašalnik je naslovljen na osebo A, imate pa še en vprašalnik, ki je naslovljen na osebo B. Obe osebi sta na istem naslovu. Pri popisovanju se izkaže, da gre za enotno tržno vrtnarsko pridelavo na istem naslovu. Vpišite zaporedno številko vprašalnika, katerega dvojnik je. Potem ugotovite, kaj od naštetega pridelovalec prideluje, in ob vsakem vprašanju prekrižajte ustrezen odgovor. Nadaljujte po naslednjem vrstnem redu: Če ste na vprašanje Ali v letu 2006 pridelujete zelenjadnice, zelišča, jagode, gojene gobe ali sadike za prodajo? dobili pritrdilni odgovor (DA), nadaljujte z vprašalnikom A - OSNOVNA POVRŠINA in potem z vprašalnikom B - PRIDELOVALNA POVRŠINA ZELENJADNIC, JAGOD IN SADIK. Če ste na vprašanje Ali v letu 2006 gojite cvetje in okrasne rastline za prodajo? dobili pritrdilni odgovor (DA), nadaljujte z vprašalnikom A - OSNOVNA POVRŠINA in nato z vprašalnikom C - PRIDELOVALNA POVRŠINA REZANEGA CVETJA in ŠTEVILO CVETJA IN OKRASNIH RASTLIN. Če ste ugotovili, da pridelovalec v letu 2006 prideluje zelenjadnice, zelišča, jagode, gojene gobe ali sadike in goji cvetje in okrasne rastline za prodajo, nadaljujte z vprašalniki A - OSNOVNA POVRŠINA, B - PRIDELOVALNA POVRŠINA ZELENJADNIC, JAGOD IN SADIK in C -PRIDELOVALNA POVRŠINA REZANEGA CVETJA IN ŠTEVILO CVETJA IN OKRASNIH RASTLIN.
Metodološko gradivo št. 11/2006 11 VI. DEFINICIJE IN POJASNILA K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM 1. Definicije Med tržno vrtnarsko pridelovanje štejemo v tem popisu pridelovanje zelenjadnic (kamor štejemo tudi zelišča, gojene gobe), jagod in sadik (zelenjadnic, jagod in drugih kmetijskih rastlin), pridelovanje cvetja in okrasnih rastlin ter pridelovanje sadik cvetja in okrasnih rastlin. Osnovna površina je površina, ki se na referenčni datum (to je datum, na katerega se nanašajo popisni podatki), tj. 1. julija, uporablja za pridelovanje kulturnih rastlin. Bruto površina zaščitenega prostora je celotna površina, vključno z zunanjimi merami zaščitenih prostorov. V to površino so vključene površine, ki so primerne za pridelovanje, in tudi površine, na katerih se ne more gojiti obravnavanih kultur (steze, betonski podstavki in podobno). Bruto površina prostorov na prostem, vključno s prostori, ki so pokriti z vlaknato in polietilensko folijo, obsega celotno površino teh prostorov in površino vseh pripadajočih pomožnih zemljišč, kot so vmesne poti, obračališča in podobno. Enote: hektar (ha), ar (a) in kvadratni meter (m 2 ) 1 ha = 10.000 m 2 1 ha = 100 a 1 a = 100 m 2 Zaščiteni prostori so prostori, ki so v celoti ali le delno zaščiteni pred zunanjimi vplivi in v katerih je omogočeno pridelovanje rastlin vse leto, posebno še jeseni, pozimi in spomladi. Rastlinjaki (trda kritina) so najbolj dovršene oblike zaprtih prostorov za gojenje rastlin. Pred zunanjimi vplivi so zaščiteni s steklom ali trdo plastiko, pritrjeno na nosilno ogrodje. So nepremični in v njih se gojijo rastline na tleh, delovnih mizah ali policah. Plastenjaki (mehka kritina) so rastlinjaki, ki so pokriti z mehko folijo in so tudi prenosljivi. V njih se gojijo rastline na tleh, delovnih mizah ali policah. Tuneli (pokriti s folijo) so prostori za gojenje rastlin, zaščiteni s plastično folijo, ki je pritrjena na lahko nosilno ogrodje polkrožne oblike. Lahko so nizki, polvisoki ali visoki, stalni ali prenosljivi. V tunelih se rastline gojijo samo na tleh in običajno se ne uporablja dodatna oprema. Za zgodnje pridelovanje se lahko uporablja improvizirane načine ogrevanja. Zaprte grede so zaščiteni prostori enostavnejših konstrukcij. To so grede, obdane s primernim okvirjem in pokrite z oknom iz stekla/plastike ali plastične folije. Glede na konstrukcijo so zaprte grede lahko enojne (severna stran višja kot južna) ali dvojne (nagib na vzhod in zahod). Glede na način in stopnjo ogrevanja ločimo tople, poltople in hladne zaprte grede. Ogrevajo se z biološkimi viri (svež gnoj, slama, listje) ali s tehničnimi viri (npr. tople odpadne vode, plini iz industrije, para iz termoelektrarn). Zaprte grede so lahko stalne ali prenosne. Glede na ogrevanje se delijo zaščiteni prostore na: ogrevane - poleg sončne energije še drugi viri ogrevanja (plin, kurilno olje, topla voda,...), neogrevane - sončna energija brez drugih virov energije. Konvencionalni način pridelovanja pomeni intenzivno pridelovanje rastlin. Cilj takega pridelovanja je v najkrajšem času pridelati velik in vizualno lep pridelek. Rastline se primerno gnojijo z mineralnimi gnojili, redno se uporabljajo pripravki za varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Integrirano pridelovanje je usmerjeno v zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo rastlin. Škodljivci se zatirajo šele, ko število osebkov prekorači prag gospodarske škode. Tako se zmanjšujejo izdatki za pridelovanje, zmanjšuje se onesnaževanje okolja in ohranja rodovitnost tal, pridelki pa vsebujejo manj ostankov pripravkov za varstvo rastlin. Ekološko pridelovanje je pridelovanje, pri katerem se ne uporabljajo mineralna gnojila in pripravki za varstvo rastlin, razen tistih, ki jih dovoljujejo smernice Evropske unije. Za varstvo rastlin se uporabljajo naravni pripravki. Cilj takega pridelovanja je izboljšati kakovost pridelkov in zmanjšati onesnaževanje okolja.
12 Metodološko gradivo št. 11/2006 2. Odgovori na vprašanja 01 DOSEŽENA STOPNJA SPLOŠNE IZOBRAZBE NOSILCA PRIDELOVANJA Izobrazba se nanaša samo na nosilca tržnega pridelovanja. Upoštevamo najvišjo stopnjo izobrazbe, ki jo je oseba pridobila z zaključkom redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Oseba, ki npr. obiskuje srednjo šolo, ima končano osnovno šolo; oseba, ki študira na fakulteti, ima končano srednjo šolo; oseba, ki je študirala na višji šoli, pa je študij pred diplomo opustila, ima končano srednjo šolo, ipd. Osebe, ki so končale osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami, imajo prav tako končano osnovno šolo. Za popisovance, ki bodo pri doseženi stopnji izobrazbe navajali, da so opravili poslovodski, delovodski ali mojstrski izpit, poklicne tečaje ali maturitetni tečaj, velja, da imajo srednjo strokovno izobrazbo, izjema je maturitetni tečaj ti imajo srednjo splošno izobrazbo. S križcem označite ustrezno šifro od 1 do 10, in sicer: 1, če je nosilec pridelovanja brez šolske izobrazbe oz. ima nepopolno osnovno izobrazbo (1 do 3 razrede osnovne šole); 2, če ima nosilec pridelovanja nepopolno osnovno izobrazbo (4 do 7 razredov osnovne šole); 3, če ima nosilec pridelovanja končanih vseh 8 razredov osnovne šole ali 4-razredno osnovno šolo in nižjo gimnazijo oz. meščansko ali podobno šolo; 4, če ima nosilec pridelovanja katero koli dveletno ali triletno poklicno šolo oziroma izpit za kvalificiranega delavca; 5, če ima nosilec pridelovanja katero koli 4- ali 5-letno strokovno srednjo šolo (npr. srednja strojna, elektro, ekonomska... šola); 6, če ima nosilec pridelovanja opravljeno katero koli srednjo 4- ali 5-letno splošno šolo ali gimnazijo (v usmerjenem izobraževanju so bile to srednje šole naravoslovno-matematične ali družboslovno-jezikovne smeri); 7, če ima nosilec pridelovanja opravljeno katero koli višjo strokovno ali višješolsko izobrazbo; 8, če je nosilec pridelovanja končal kateri koli 3- do 4-letni visokošolski strokovni program na visokih strokovnih šolah, fakultetah ali akademijah (po letu 1996); 9, če ima nosilec pridelovanja končan kateri koli 4- do 6-letni univerzitetni program ali 4- do 6-letni visokošolski program na fakulteti, visoki šoli ali akademiji; 10, če ima nosilec pridelovanja končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij. 02 DOSEŽENA STOPNJA KMETIJSKE IZOBRAZBE NOSILCA PRIDELOVANJA (vrtnarski, kmetijski, gozdarski programi). Upoštevamo najvišjo stopnjo kmetijske ali podobne smeri izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. S križcem označite ustrezno šifro od 1 do 9, in sicer: 1, če ima nosilec pridelovanja samo praktične izkušnje; 2, če ima nosilec pridelovanja kateri koli tečaj iz kmetijstva; 3, če ima nosilec pridelovanja dveletno poklicno šolo; 4, če ima nosilec pridelovanja triletno poklicno šolo; 5, če ima nosilec pridelovanja redno šolo (4- ali 5-letni srednješolski program); 6, če ima nosilec pridelovanja višjo šolo; 7, če ima nosilec pridelovanja visoko strokovno šolo (po letu 1996); 8, če ima nosilec pridelovanja visoko univerzitetno izobrazbo; 9, če ima nosilec pridelovanja končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij. 03 NAČIN PRIDELOVANJA S križcem označite vrstico z ustreznim odgovorom. 04 DO 11 VRSTA IN POVRŠINA ZAŠČITENEGA PROSTORA Vpišite podatke o bruto površini posamezne oblike zaščitenega prostora. 11 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A04 do A10.
Metodološko gradivo št. 11/2006 13 12 DO 20 VRSTA RASTLIN IN Z NJIMI POSEJANA ALI POSAJENA POVRŠINA Vpišite podatke o bruto osnovni površini za posamezne skupine v tabeli imenovanih gojenih rastlin, posebej v zaščitenem prostoru in posebej na prostem. V vrstici 12 (zelenjadnice) in 14 (jagode) vpišite tudi podatek v % površine na prostem, na katerih pridelujejo zelenjadnice ali jagode v kolobarju z drugimi kmetijskimi rastlinami (med leti ali v opazovanem letu). 20 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A12 do A19. Podatek o bruto osnovni površini v zaščitenem prostoru te vrstice mora biti enak (če pridelovalec ne goji gob) ali večji (če pridelovalec goji gobe) od podatka A11 SKUPAJ. 21 DO 23 POGODBENO PRIDELOVANJE V ODSTOTKIH Vpišite podatke v ustreznih odstotkih. 23. Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A21 do A22. 24 DO 32 PRIDELKI ZELENJADNIC IN JAGOD GLEDE NA NAČIN NJIHOVE PRODAJE V ODSTOTIKIH Vpišite podatke v ustreznih odstotkih glede na prodajo pridelkov. 24 Direktno na trg Vpišite le podatek za sveže pridelane pridelke, prodane direktno na trg npr. prodaja na tržnici, od vrat do vrat, prodaja na domu. 25 Prodaja na debelo Vpišite podatek o pridelkih, prodanih veletrgovinam, veletržnicam. 26 Prodaja trgovini na drobno Vpišite podatek o pridelkih, prodanih trgovinam na drobno. 27 Prodaja zadrugi Vpišite podatek o pridelkih, prodanih zadrugi. 28 Direktna prodaja predelovalni industriji Vpišite podatek o pridelkih, prodanih direktno predelovalni industriji. 29 Prodaja drugam Vpišite podatek o pridelkih, prodanih menzam, hotelom, gostilnam... 30 Samooskrba Vpišite podatek o pridelkih, ki jih je pridelovalec porabil zase v sveži ali predelani obliki (vlaganje, zamrzovanje,...). 31 Predelava na domu Vpišite podatek o pridelkih, ki jih pridelovalec sam predela in jih v taki obliki proda naprej (npr. kislo zelje, kisla repa, vložene gobe...). 32. Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A24 do A31. 33 DO 35 IZVOR SADIK V ODSTOTKIH Vpišite podatke v ustreznih odstotkih glede na to, koliko posajenih sadik je pridelovalec vzgojil sam in koliko jih je kupil drugje. 35 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic A33 in A34 36 DO 39 STAROST RASTLINJAKOV S TRDO KRITINO Vpišite podatke o številu in o površini rastlinjakov s trdo kritino (brez nizkih tunelov pokritih s folijo) glede na starost: nad 10 let, 5 10 let, manj kot 5 let.
14 Metodološko gradivo št. 11/2006 39 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A36 do A38. 40 DO 43 STAROST PLASTENJAKOV Z MEHKO KRITINO Vpišite podatke o številu in površini plastenjakov z mehko kritino (brez nizkih tunelov pokritih s folijo) glede na starost: nad 10 let, 5 10 let, manj kot 5 let. 43 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od A40 do A42. 44 DO 54 PORABA ENERGIJE ZA OGREVANJE V RASTLINJAKIH IN PLASTENJAKIH Vpišite podatke o porabi posameznih vrst energije oz. goriv (v ustreznih enotah) za obdobje od 1. 7. 2005 do 30. 6. 2006. Zbiramo podatke o fizični porabi goriv in energetskih virov. Ti naj bi bili, če je le mogoče, izmerjeni z ustreznimi merilniki (števci) oziroma na podlagi plačanih računov. Zbiramo le podatke o porabi goriv in energije, uporabljne za ogrevanje v rastlinjakih in plastenjakih. Kadar ta ni ločena od porabe v drugih dejavnostih, naj anketirana oseba oceni delež porabe vsakega goriva oziroma energetskega vira, porabljenega za tržno vrtnarsko pridelovanje, in ga loči od tistega, ki je uporabljen za druge namene. Če tržni vrtnarski pridelovalec nima ločenih merilnikov porabe posameznih goriv in energetskih virov za tovrstno pridelovanje in če nosilec pridelovanja ne živi na naslovu pridelovanja, upoštevamo porabo goriv in energije tistega gospodinjstva, ki je na naslovu pridelovanja in ki uporablja goriva in druge energetske vire, kot to gospodinjstvo. Porabo določenih goriv in energentov bo mogoče le oceniti. Pomembno je, da so podatki o porabi goriv in energentov v ustreznih merskih enotah. Les in lesni odpaki so lahko v m 3 ali tonah. Če pridelovalec za ogrevanje uporablja drva, vam bo podatek verjetno dal v prostorninskih m 3. Pretvorite ga v neto m 3 (1 prostorninski meter drv = 0,75m 3 ). Kot druga goriva in energetske vire upoštevamo kmetijske ostanke in industrijske odpadke (razen lesnih), ki jih pridelovalci uporabljajo za sežiganje, kemično razgrajevanje in podobno ter tako pridobljeno topoloto ali drugo energijo uporabijo za ogrevanje zaščitenih prostorov. Pomembno je da je tudi poraba teh goriv in energentov za tržno vrtnarsko pridelovanje ločena od porabe v drugih dejavnostih. Merska enota za druga goriva in energetske vire naj bo tista, ki jo bo povedala anketirana oseba. 55 IN 56 OPREMLJENOST S HLADILNICAMI IN DRUGIMI PROSTORI 55 Hladilnice Vpišite podatek o številu in prostornini hladilnic. 56 Prostor za pakiranje in pripravo pridelkov za trg ter prostori za stroje za predelavo in dodelavo pridelkov Vpišite podatek o številu in površini prostorov za pripravo pridelkov za trg, prostorov za stroje za predelavo in dodelavo pridelkov in drugih prostorov, ki služijo tržnemu vrtnarskemu pridelovanju. 57 DO 59 NAČIN PRIDELOVANJA V ZAŠČITENEM PROSTORU Podatki o načinu se nanašajo le na pridelovanje v zaščitenih prostorih, vsi preostali podatki pa na pridelovanje v zaščitenih prostorih in na pridelovanje na prostem. Vpišite podatke o površini glede na način pridelovanja v zaščitenem prostoru, in sicer: na tleh, na fiksnih mizah, na pomičnih mizah. 71 DO 74 ZALIVANJE Poznamo več načinov zalivanja (ročno, kapljično, z razpršilci, rolomatom). V vsaki vrstici s križcem označite ustrezen odgovor DA ali NE. V vrstico, ki ste jo označili z DA, vpišite še podatek o namakanih površinah. 75 DO 79 VODNI VIR Če ste v vrsticah od A 71 do A 74 označili katerikoli odgovor z DA morate označiti tudi podatek o vodnem viru z DA vsaj v eni izmed vrstic od A 75 do A 79 ter vpisati količino uporabljene vode za namakanje v m 3 za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005. V vsaki vrstici s križcem označite ustrezen odgovor DA ali NE, glede na uporabo enega od izbranih virov vode za namakanje (v okviru lastnega vira ali namakalnega sistema): podtalnica (podtalnica je lahko tudi pitna voda, ki jo črpajo npr. iz vodnjakov, izvirov podzemne vode, ki ne zajemajo hkrati tudi površinskega dotoka kraški izviri, izviri na stikih bolj propustnih s slabo propustnimi ali nepropustnimi plastmi, studenci z gravitacijskim dotokom vode);
Metodološko gradivo št. 11/2006 15 površinska voda na zemljiščih ki jih uporablja tržni vrtnarski pridelovalec (ribniki ali zajezena voda, deževnica); površinska voda zunaj zejmljišč, ki jih uporablja tržni vrtnarski pridelovalec (iz jezer, rek, vodotokov, akumulacijskih jezer); vodovodno omrežje; reciklirana odpadna voda (to je ponovno uporabljena odpadna voda). 80 DO 82 FILTRI IN RECIKLAŽA 83 DO 85 DRUGO V vsaki vrstici s križcem označite ustrezen odgovor DA ali NE. B. PRIDELOVALNA POVRŠINA ZELENJADNIC, JAGOD IN SADIK 1 Definicije Pridelovalna površina določene kmetijske kulture je površina, na kateri trenutno raste določena vrsta kmetijske kulture, površina, s katere je določena vrsta kmetijske kulture že pospravljena, in površina, ki bo z določeno vrsto kmetijske kulture še posejana ali posajena to je raba vse površine za pridelovanje iste kmetijske kulture v opazovanem letu. Glavni posevek je posevek, ki najdlje zaseda zemljišče in daje največji pridelek. Naknadni posevek je posevek, sejan po spravilu glavnega posevka v poletnem ali jesenskem času. 2. Odgovori na vprašanja Zbirali bomo podatke o pridelovalni površini zelenjadnic, jagod in sadik in sicer tako, da bomo za vsako vrsto teh gojenih rastlin prikazali ločeno: površino v zaščitenih prostorih, površino na prostem. Na obrazcu smo vrste zelenjadnic razporedili glede na njihovo botanično razdelitev: kapusnice: belo zelje, rdeče zelje, ohrovt, brstični ohrovt, kitajski kapus, cvetača, brokoli in kolerabica; solatnice in špinačnice: glavnata solata, endivija, radič, motovilec, špinača, blitva; korenovke: korenček, zelena, sladki komarček, peteršilj, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, podzemna koleraba (kavla); čebulnice: čebula, šalotka, česen, por; plodovke: paradižnik, paprika, feferoni, jajčevci, melone, lubenice, kumare, bučke; stročnice: fižol za stročje, bob, grah; trajnice: beluši (šparglji), hren; druge kulture: sadike (zelenjadnic, jagod in drugih kmetijskih rastlin), jagode, gojene gobe, zelišča, druge zelenjadnice. Nekatere vrste zelenjadnic nadalje delimo po tehnološki zrelosti na: zgodnje, pozne (belo in rdeče zelje, ohrovt, kolerabica, korenček, rdeča pesa, čebula), zgodnje, srednje zgodnje in pozne (cvetača), zgodnje, poletne in jesenske (glavnata solata), zgodnje, jesenske in prezimne (špinača). Nekatere vrste zelenjadnic pa smo razdelili še po namenu uporabe: za predelavo, za skladiščenje in prezimljenje (pozno belo zelje, pozni ohrovt), za vlaganje, solatne (kumare). Glede na uporabnost delov rastlin ločimo naslednje sorte: gomoljno, listno (zelena), glavnati, siljeni, za rezanje (radič), sveže zrnje (stročnice). Glede na obliko rasti ločimo naslednje sorte: visoke, nizke (fižol za stročje).
16 Metodološko gradivo št. 11/2006 01 do 03 Belo zelje Pri zgodnjem zelju vpišite podatek o površini, ki je bila v tem letu spomladi posajena, pridelek pa se pobira junija in julija. To zelje se večinoma uporablja presno. Pri poznem zelju vpišite podatek o površini, ki je ali še bo v poletnih mesecih tega leta posajena z zeljem, pridelek pa bo pospravljen v tem ali prihodnjem letu. Podatek o površini poznega zelja vpišite ločeno glede na namen uporabe (za predelavo, za skladiščenje in prezimljenje). 04 in 05 Rdeče zelje To zelje raste počasneje in dozoreva pozneje kot belo. Pri poznem zelju upoštevajte površine, ki so ali bodo v tem letu posajene in porabljene ne glede na namen porabe (za presno, za kisanje). 06 do 08 Ohrovt Vpišite podatek o površini ohrovta, ki oblikuje glave ali pa samo liste. Listi so lahko skodrani ali gladki. Pri poznem ohrovtu vpišite podatek o površini, ki je ali še bo v poletnih mesecih tega leta posajena z ohrovtom, pridelek pa bo pospravljen v tem ali prihodnjem letu in hkrati upoštevajte še namen uporabe (za predelavo, za skladiščenje in prezimljenje). 09 Brstični ohrovt Značilnost tega ohrovta je, da je odporen proti nizki temperaturi in da se njegov pridelek pobira večinoma v novembru in decembru. Vpišite podatek o površini, ki je že ali še bo v tem letu posajena z brstičnim ohrovtom. 10 Kitajski kapus Vpišite podatke o glavnatem in listnatem kitajskem kapusu. Pri nas se goji predvsem kitajski kapus, ki oblikuje glave in se seje kot naknadni posevek. 11 in 12 Cvetača Pri zgodnji cvetači upoštevajte tudi podatek o površini prezimne in zimske cvetače, ki jo vzgajajo na Primorskem. Pri srednje zgodnji in pozni cvetači upoštevajte podatek o površini poletnega in jesenskega pridelka. 13 Brokoli Vpišite podatek o površini, ki je ali bo posajena z brokolijem v tem letu, ne glede na to, kdaj bo pobran pridelek, tudi če bo to v zimskih mesecih prihodnjega leta. 14 in 15 Kolerabica Tržno je najbolj zanimivo pridelovanje zgodnje kolerabice, zato ta pri nas prevladuje. Pri pozni vpišite podatek o površini za poletno in jesensko pridelavo. 16 in 17 Solata Vpišite podatek o površini z glavnato solato, s solato rezivko, solato berivko, solato vezivko. H glavnati solati štejemo mehkolistno solato ali maslenko in krhkolistno solato ali ledenko. Pri zgodnji glavnati solati upoštevajte tudi zimsko solato (setev jeseni prejšnjega leta). 18 Endivija Vpišite podatek o endiviji, ki se bo sejala ali sadila v tem letu ne glede na to, kdaj bo pobran pridelek, tudi če bo to v zimskih mesecih prihodnjega leta. 19 do 21 Radič Glede na barvo listov ločimo tri skupine radičev: rdeče, pisane in zelene sorte. Prav tako ločimo glede na način pridelave tri vrste: glavnati, siljeni in za rezanje. Med glavnati radič spadajo tudi sladkorni radič (štrucar) in druge sorte radičev, ki razvijejo glave. Nekatere iste sorte se lahko vzgajajo kot glavnati radič ali kot siljeni; upoštevajte način pridelave. Pri siljenem radiču upoštevajte podatek o površini, ki je že ali še bo v letu 2006 posejana s sortami, ki so namenjene siljenju pozno jeseni tega leta in pozimi prihodnjega leta. 22 Motovilec Vpišite podatke o površini, ki bo v tem letu posejana z motovilcem, in sicer za jesenski in zimski pridelek v tem letu in zimsko-spomladanski pridelek v prihodnjem letu.
Metodološko gradivo št. 11/2006 17 23 in 24 Špinača Pri zgodnji špinači vpišite podatek o površini, ki je bila v tem letu posejana in že pospravljena, pri jesenski in prezimni špinači pa vpišite podatek o površini, ki jo nameravajo jeseni letos posejati za jesensko-zimsko porabo (v tem in prihodnjem letu). 25 Blitva ali mangolt Vpišite podatek o površini letos spomladi posejane blitve, ki se porablja to poletje, in o površini, ki bo posejana letos jeseni, pridelek pa bo porabljen spomladi v prihodnjem letu. 26 in 27 Korenček Vpišite podatke o površini, posejani z rdečim, belim, oranžnim ali rumenim korenčkom, ki je namenjen za prehrano ljudi, ne za krmo. Pri zgodnjem korenčku vpišite podatek o površini zemljišča na prostem, kamor je bil korenček posejan zgodaj spomladi in bo pobran do konca julija, in tudi podatek o površini zaščitenega prostora, od koder je bil korenček pobran spomladi 2006, četudi je bil tja posejan pozno jeseni 2005. 28 in 29 Zelena Vpišite posebej podatek o površini gomoljne zelene in posebej podatek o površini listne zelene. K listni zeleni prištejte tudi podatek o površini belušne zelene, če jo tržni pridelovalec v tem letu prideluje. 30 Sladki komarček Vpišite podatek o površini sladkega komarčka. 31 Peteršilj Vpišite podatek o skupni površini za obe zvrsti peteršilja, listnega in korenastega. Med listni peteršilj štejte vse gladkolistne in kodrolistne sorte. 32 in 33 Rdeča pesa Podatke o površini rdeče pese vpišite ločeno glede na čas pridelovanja, in sicer na zgodnje in pozne sorte, ne glede na obliko gomoljev (okrogli, podolgovati, dolgi). 34 in 35 Redkvica in redkev To sta zelo sorodni vrtnini, razlikujeta se predvsem po velikosti, barvi in času pridelovanja. Redkvice so manjše, rdeče barve in se pridelujejo večkrat na leto. Redkev je debelejša, rdeče, bele, rumene ali črne barve in rase počasneje od redkvice. Redkvica se seje v vseh mesecih, razen poletnih; pogosto se seje kot vmesna, ne kot glavna zelenjadnica. Vpišite podatek o površini vseh setev v tem letu. Redkev se seje spomladi za poletno porabo, zimsko črno redkev pa sejemo v začetku poletja. Vpišite podatek o površini vseh setev v tem letu. 36 in 37 Repa Kot zelenjadnica se seje predvsem v spomladanskem času, kot strniščna repa pa se seje v juliju in avgustu in se uporablja predvsem za kisanje. Vpišite podatek o površini vseh setev, vendar upoštevajte samo tisto, ki se uporablja za prehrano ljudi. 38 Podzemna (rumena) koleraba ali kavla Prideluje se predvsem na prostem z enkratnim posevkom v enem letu. Vpišite podatek o površini te setve, vendar upoštevajte le tisto, ki se uporablja za prehrano ljudi. 39 in 40 Čebula Vpišite podatek o površini čebule, ne glede na to, ali je vzgojena iz semena ali iz čebulčka. Pri zgodnji čebuli vpišite podatek o površini mlade čebulice in zimske čebule, ki je bila vzgojena iz semena ali čebulčka in ki se večinoma uporablja za sprotno porabo. Pri pozni čebuli vpišite podatek o površinah čebule, ki se večinoma uporablja za skladiščenje in nadaljnjo uporabo. Površine za vzgojo čebulčka tu ne upoštevajte (Vpišite jo v vrstico B63). 41 Šalotka Šalotka zraste iz čebulic, ki smo jih shranili od pridelka prejšnjega leta in dozori v juniju ali v začetku julija. Vpišite podatek o površini, posajeni s šalotko.
18 Metodološko gradivo št. 11/2006 42 Česen Vpišite podatke o površini vseh vrst česna, pomladanskega, ki je že posajen, in jesenskega, ki je bil posajen jeseni 2005 in je bil ali pa še bo pospravljen v tem letu. Razlikujeta se predvsem po velikosti glavice in aromi ter skladiščenju. Pomladanski česen razvije manjše glavice kot zimski, je bolj aromatičen in se dobro skladišči, zato se pri nas goji predvsem ta vrsta česna. 43 Por Vpišite podatek o površini vseh vrst pora, poletnega in zimskega, tudi če se bo pridelek pospravljal v prihodnjem letu. Površine, s katere je bil pospravljen por spomladi 2006, ne upoštevajte. 44 do 47 Paradižnik, paprika, feferoni, jajčevci Ločeno vpišite podatek o pridelovalni površini, to je celotni površini, ki je v tem letu namenjena za pridelovanje naštetih plodovk. V zaščitenih prostorih obsega tako zimsko-spomladansko, spomladansko-poletno in jesensko-zimsko pridelovanje. Tudi če plodove pobiramo večkrat na leto iz istih rastlin, podatek o površini vpišite le enkrat. 48 in 49 Melone, lubenice Vpišite podatek o površini melon in lubenic. 50 in 51 Kumare Solatne kumare se gojijo na prostem in v zaščitenih prostorih, medtem ko se kumare za vlaganje gojijo pretežno na prostem. Vpišite podatek o površini glede na uporabo kumar. 52 Bučke Vpišite podatek o površini, posejani z vsemi vrstami bučk, za poletno in jesensko vzgojo. 55 in 56 Fižol za stročje Vpišite podatek o površini, ki je namenjena pridelavi fižola za stročje, in sicer posebej o površini, ki je posajena z visokim, in posebej o površini, ki je posajena z nizkim fižolom za stročje. 57 Bob Vpišite podatek o površini, posajeni z bobom za prehrano ljudi. 58 Grah Vpišite podatek o površini, posejani z vsemi vrstami graha, za spomladansko, poletno in jesensko vzgojo, visokega in nizkega. 59 do 61 Beluši (šparglji) Beluši (šparglji) so večletna rastlina, zato vpišite posebej podatek o površini, posajeni z rodnimi, in posebej o površini, posajeni z nerodnimi beluši. Pri rodnih beluših prikažite posebej podatek o površini za vzgojo zelenih in posebej podatek o površini za vzgojo belih belušev. 62 Hren Hren je večletna rastlina, zato vpišite podatke o vsej površini, na kateri v letu 2006 raste hren. 63 Sadike zelenjadnic, zelišč, jagod in drugih kmetijskih rastlin Vpišite podatke o pridelovalni površini, ki je v letu 2006 namenjena pridelavi sadik zelenjadnic, zelišč, jagod in drugih kmetijskih rastlin za tržno pridelovanje, ne glede na čas setve in vzgoje. Upoštevajte izključno pridelovanje sadik zelenjadnic (zelja, čebulčka, solate, pora, zelišč...), krmnih rastlin (pese, kolerabe...), hmelja in drugih poljščin in jagod. 64 Jagode Vpišite podatek o površini, ki je namenjena pridelavi jagod v letu 2006, ne glede na čas sajenja in zorenja ter tehnologijo pridelave. 65 Zelišča Vpišite podatek o pridelovalni površini zemljišč, posajenih in posejanih z začimbami, dišavnicami in zdravilnimi zelišči (angeliko, volčjo češnjo, kamilico, kumino, naprstecom, encijanom, jasminom, sivko, majaronom, meliso, meto, origanom, žafranom, žajbeljem, ognjičem, baldrijanom...).
Metodološko gradivo št. 11/2006 19 66 Gojene gobe Vpišite podatek o celotni gojitveni površini, s katero razpolaga pridelovalec gob, tudi če jih v času popisa ne prideluje. 67 Drugo Vpišite podatek o površini zelenjadnic, ki jih niste mogli razvrstiti v nobeno od prej naštetih (cikorija, drobnjak, rabarbara, pastinak, črni koren, artičoka...). 68 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od B01 do B67. C. PRIDELOVALNA POVRŠINA REZANEGA CVETJA, ŠTEVILO CVETJA IN OKRASNIH RASTLIN 1. Definicije Pridelovalna površina določenega cvetja ali okrasne rastline je površina, na kateri trenutno raste določeno cvetje ali okrasna rastlina, površina, iz katere sta določeno cvetje ali okrasna rastlina že pospravljena, in površina, ki bo z določenim cvetjem ali okrasno rastlino še posejana ali posajena. Gre za vso rabo površine za isto vrsto cvetja ali okrasne rastline v opazovanem obdobju. 2. Odgovori na vprašanja Pri cvetju in okrasnih rastlinah zbiramo le podatke o površini in številu sadik in končnih rastlin za prodajo, vzgojenih izključno pri pridelovalcu. Podatkov o preprodanih rastlinah ne zbiramo. Dovzgojne sadike so mlade rastline, ki so bile vzgojene iz semena ali potaknjencev in so bile v obdobju od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 prodane zunanjim kupcem. Končne rastline so tiste rastline, ki so bile vzgojene iz semena, potaknjencev ali sadik in so bile v obdobju od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 prodane zunanjim kupcem. Podatke o pridelovalni površini posamezne vrste rezanega cvetje zbiramo ločeno za: pridelovanje v zaščitenih prostorih in pridelovanje na prostem. Podatke o številu rastlin zberemo za vsako vrsto: rezanega cvetja, sobnih rastlin, balkonskih rastlin, enoletnic, dvoletnic, večletnih in lesnatih rastlin, drugih rastlin, dovzgojnih sadik za prodajo. REZANO CVETJE Rezano cvetje je cvetje na daljših pecljih, ki je vzgojeno za rezanje in pripravo šopkov in aranžmajev. 01 Flamingovec (Anthurium sp.) Znani sta dve vrsti gojenega flamingovca: veliki flamingovec (andreaeanum), mali flamingovec (scherzenanum). Za rezano cvetje se goji predvsem veliki flamingovec. Vpišite podatke o površini in številu flamingovca, vzgojenega za rezano cvetje. Podatke o številu flamingovca, vzgojenega kot sobno rastlino, vpišite v tabelo "sobne rastline - anthurium (flamingovec)".
20 Metodološko gradivo št. 11/2006 02 Frezije (Freesia sp.) Vpišite podatke o površini in številu frezij, vzgojenih za rezano cvetje. 03 Dalije (Dahlia sp.) Dalije bogato cvetijo vse poletje do prvih jesenskih zmrzali. Glede na značilnosti socvetij so razdeljene v nekaj skupin: nevrstnate, vetrničaste, naborničaste, lokvanjaste, okrasne, kroglaste, pomponaste, kaktejaste, polkaktejaste, mešane. Vpišite podatke o površini in številu vseh skupin dalij, vzgojenih za rezano cvetje. Podatke o številu dalij, vzgojenih kot sobne rastline, vpišite v tabelo "sobne rastline - druge sobne rastline". 04 Gerbere (Gerbera sp.) Vpišite podatke o površini in številu vseh gerber, vzgojenih za rezano cvetje. 05 Gladiole (Gladiolus sp.) Gladiole se delijo v dve veliki skupini: velikocvetne gladiole, ki se po velikosti spodnjega cveta delijo še na orjaškocvetne, velikocvetne, srednjecvetne in majhnocvetne, in skupina primuliumus, ki ima manjše in redkejše cvetove. Vpišite podatek o površini in številu gladiol obeh skupin. Podatke o številu drugih vzgojenih gladiol vpišite v tabelo "enoletnice - druge enoletnice". 06 Iris, perunika (Iris sp.) Glede na obliko cvetov in vrsto korenin jih delimo na: perunike s korenikami: bradate (miniaturne, pritlikave, srednje visoke, visoke), nebradate (skupine: spuria, sibirske, japonske), grebenaste (skupina Evansia); perunike s čebulicami: skupina Xiphium (španske, angleške, holandske), skupina Juno, skupina Reticulata. Za rezano cvetje se uporabljajo perunike s čebulicami, ki jim pravimo irisi. Vpišite samo podatek o površini in številu irisov za rezano cvetje. Podatke o številu vzgojenih, prezimno trdnih perunik vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline - trajnice". 07 Krizanteme (Chrysanthemum sp.) Glede na obliko cvetnih koškov ločimo uvihane, povsem izvihane, izvihane, vmesne, vetrničaste, nevrstnate, pomponaste, žličaste. Vpišite podatke o površini in številu vseh vrst krizantem, vzgojenih za rezano cvetje. Podatke o številu vzgojenih lončnih krizantem vpišite v tabelo "sobne rastline - krizanteme", podatke o številu vzgojenih, prezimno trdnih krizantem pa vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline - trajnice". 08 Lilije (Lilium sp.) Vpišite podatke o površini in številu lilij, vzgojenih za rezano cvetje. 09 Nageljni (Dianthus sp.) Poznamo več vrst nageljnov: trajno cvetoči nageljni, primerni za rezano cvetje, vrtni nageljni, klinčki, starinski in moderni, vsi uporabni kot balkonske ali vrtne trajnice. Vpišite samo podatek o površini in številu za rezanje vzgojenih nageljnov. Podatke o številu balkonskihh nageljnov vpišite v tabelo "balkonske rastline nageljni", podatke o prezimno trdnih nageljnih pa v tabelo "večletne in olesenele rastline trajnice". 10 Narcise (Narcissus sp.) Glede na obliko cvetov poznamo 11 narcisnih skupin: trobentaste, skledičaste, plodnjaste, vrstnate, Triandrus, ciklamnate vrste, vrste Jonquille, večcvetne, bele vrtne, z razcepljenim privenčkom. Vpišite podatke o površini in številu vseh vrst, ki se gojijo za rezano cvetje. Podatke o številu narcis, vzgojenih za lončnice, vpišite v tabelo "sobne rastline čebulnice in gomoljnice".
Metodološko gradivo št. 11/2006 21 11 Strelicije (Strelitzia sp.) Vpišite podatke o površini in številu strelicij, vzgojenih za rezano cvetje. 12 Tulipani (Tulipa sp.) Tulipanov je veliko vrst, najpomembnejših je 15 skupin, in sicer nevrstnate zgodnje, vrstnate zgodnje, triumph, darwinke, nevrstnate pozne, lilijaste, resišave, zelenocvetne, rembrandtove, papagajevke, vrstnate pozne, Kaufmanovi križanci, Fosterjevi križanci, Greigijevi križanci, mešane. Vpišite podatek o površini in številu vseh vrst tulipanov, vzgojenih za rezano cvetje. Podatke o številu tulipanov, vzgojenih za lončnice, vpišite v tabelo "sobne rastline - čebulnice in gomoljnice". 13 Vrtnice (Rosa sp.) Glede na okrasne in gojitvene posebnosti so vrtnice razvrščene v več skupin: hibridne čajevke (hybrid tea/large flowered), mnogocvetne (floribunda/cluster-flowered), nizke mnogocvetne (patio/dwarf cluster-flowered), mini vrtnice (miniature roses), grmaste (shrubroses), vzpenjave in pokrovne (climbers and ramblers), visokodebelne (standard roses/tree roses or high steam roses). Kot rezano cvetje se najbolj uporablja vrsta hibridne čajevke, lahko pa tudi katera koli druga vrsta. Vpišite samo podatke o površini in številu vrtnic, vzgojenih za rezano cvetje. Podatke o preostalih vrtnicah vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline - vrtnice". 14 Zelenje Vpišite podatke o površini in številu vsega zelenja, ki je vzgojeno za rezanje kot okrasni dodatek k rezanemu cvetju. 15 Suho cvetje Vpišite podatke o površini in številu cvetja, ki je vzgojeno za suho cvetje. 16 Rezano cvetje, druge cvetnice Vpišite podatke o površinah, ki so namenjene za pridelovanje: visokih sort enoletnic (agerat, astra, cinija, dimorfoteka, gajlardija, lobelija, ognjič, plamenka, katanec, salvija, ščir ali amarantus, šeboj ali levkoja, zajčki, žametnica), vzgojenih sort enoletnic za rezanje (črnika, didiskus ali modri kobul, glavinec, kela, klarkija, koper, kozmeja, kraspedija, lepnica, mak, molucela, ostrožnik, pajčolanka, penstemon, pisana zvezdnica, prerast, rumenik, sončnica, vrtni oslez), dvoletnic (dežen, lučnik, marjetica, naprstec, visoka sorta ranunkule, spominčica, zvončnica). 17 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C01 do C16. SOBNE RASTLINE Sobne rastline so rastline, ki so namenjene za okras notranjih prostorov. 18 Flamingovec (Anthurium sp.) Vpišite podatke o številu flamingovca, vzgojenega kot sobna rastlina. 19 Begonije (Begonia sp.) Begonije se glede na koreninski sistem in oskrbo delijo v dve skupini: gomoljne begonije, begonije z nitastimi koreninami. Pri nas so razširjene 4 najpomembnejše vrste gomoljnih begonij: kompaktna rast - floribunda, povešena rast - pendula, večcvetna, nizke rasti multiflora, velikocvetna, bujna rast - grandiflora. Begonije z nitastimi koreninami so lahko vzgojene kot cvetoče sobne lončnice ali kot prezimno občutljive enoletnice za vzgojo na gredah.
22 Metodološko gradivo št. 11/2006 Vpišite podatke o številu begonij, vzgojenih za sobne rastline. Podatke o številu vzgojenih gomoljnih begonij vpišite v tabelo "balkonske rastline - gomoljne begonije", podatke o številu vzgojenih enoletnih begonij pa v tabelo "enoletnice - begonije". 20 Božične zvezde (Euphorbia pulcherrima) Božična zvezda sodi v skupino srednje visokih grmov z obarvanimi ovršnimi listi, ki so videti kakor širokolistnat zvezdast cvet škrlatne, rožnate ali bele barve. Vpišite podatke o številu vzgojenih božičnih zvezd. 21 Ciklame (Cyclamen sp.) Ciklame so jeseni in pozimi cvetoče lončnice s koreninskimi gomolji in belimi, rožnatimi ali rdečimi cvetovi. Vpišite podatke o številu vseh vrst ciklam, vzgojenih kot sobne rastline. 22 Čeveljčki (Calceolaria sp.) To je enoletna zelika z velikimi dlakastimi zelenimi listi in čudovito obarvanimi cvetovi. Vpišite podatke o številu čeveljčkov, vzgojenih kot sobne lončne rastline. 23 Gloksinije (Gloxinia sp.) Gloksinije sodijo med nizke trajnice s podzemnimi gomolji, žametnimi listi in trobentastimi cvetovi. Znanih je več vrst, med katerimi je najbolj razvita vrtna gloksinija s poletnimi, kimasto visečimi vijoličastimi, rdečimi ali belimi cvetovi. Vpišite podatke o številu vseh vrst vzgojenih sobnih gloksinij. 24 Hortenzije (Hydrangea sp.) Hortenzije spadajo med srednje visoke listopadne grmovnice. Najbolj znana med njimi je vrtna hortenzija z modrimi ali škrlatnimi cvetovi. Hortenzije delimo na: drevesaste, hrastolistne, metličaste, navadne in plezave. Vpišite podatke o številu vzgojenih sobnih hortenzij. Podatke o številu vzgojenih hortenzij za vzgojo na prostem vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline -listnate grmovnice". 25 Kalanhoje, plamenke (Kalanchoe sp.) Kalanhoje spadajo v skupino srednje velikih sočnic. Za vzgojo sobnih rastlin je najbolj znan križanec kalanhoje blossfeldiana z vse leto cvetočimi rumenimi, oranžnimi, rožnatimi, rdečimi ali škrlatnimi cvetovi (razvejano socvetje). Vpišite podatek o številu kalanhoj, vzgojenih kot sobne rastline. 26 Krizanteme (Chrysanthemum sp.) Vpišite podatek o številu vseh vrst vzgojenih lončnih krizantem. 27 Mak (Papaver sp.) Vpišite podatke o številu makov, vzgojenih kot lončne sobne rastline. Podatke o številu makov, vzgojenih za vzgojo na prostem, vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline trajnice". 28 Primule, jegliči, trobentice (Primula sp.) Znanih je veliko vrst. Vse vrste imajo liste v pritličnih rozetah, cvetovi pa so cevasti, zvonasti ali trobentasti in na vrhu široko razpeti. Za gojenje v stanovanju so znane predvsem naslednje vrste: kitajska primula, vonjiva ali etažna primula, navadna sobna ali čašasta primula, primula z jajčastimi do suličastimi listi. Vpišite podatke o številu primul, vzgojenih kot sobne rastline. Podatke o številu primul ali trobentic, vzgojenih za gojenje na prostem, vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline trajnice". 29 Ranunkule (Ranunculus sp.) Vpišite podatke o številu ranunkul, vzgojenih kot lončne sobne rastline (spomladanska prodaja). Podatek o številu ranunkul, vzgojenih za vzgojo na prostem, vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline trajnice".
Metodološko gradivo št. 11/2006 23 30 Rododendroni in azaleje (Rhododendron sp.) Rododendron je rod vednozelenih, delno vednozelenih ali listopadnih grmov z lepimi cvetovi. Ime azaleje so dobile predvsem listopadne vrste in gojeni križanci, ki cvetijo pozimi in spomladi do zgodnjega poletja. Vpišite podatke o številu rododendronov in azalej, vzgojenih za sobne rastline. Podatke o številu azalej in rododendronov, vzgojenih za vzgojo na prostem, vpišite v tabelo "večletne in olesenele rastline listne okrasne grmovnice. 31 Vijolice, saintpaulije (Saintpaulia ionantha) Vijolice spadajo med nizkorasle trajnice s šopki enojnih ali polnjenih cvetov. Vpišite podatke o številu vseh vrst vijolic, vzgojenih kot sobne rastline. 32 Čebulnice in gomoljnice Po velikosti rasti se delijo v veliko-, srednje- in nizkorastoče. Vpišite podatke o številu čebulnic, ki so vzgojene kot sobne rastline. Glej prilogo 1, tabelo 1. 33 Zelene sobne rastline in praproti Vpišite podatke o številu vseh zelenih rastlin in praproti, vzgojenih kot sobne rastline. Glej prilogo 1, tabelo 2. 34 Druge sobne rastline Vpišite podatke o številu vzgojenih sobnih rastlin, ki jih niste upoštevali še v nobeni prejšnji vrstici tabele "sobne rastlin". Glej prilogo 1, tabelo 3. 35 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C18 do C34. BALKONSKE RASTLINE Balkonske rastline so okrasne rastline, ki jih sadimo v cvetlična korita, različno velike lonce, viseče košare in jih namestimo po okenskih policah, stenah, ograjah in tleh balkonov, teras. Sadimo jih tudi na okrasne gredice. 36 Bidens ali ameriški brkač (Bidens ferulifolia) Bidens je rumenocvetoča balkonska rastlina. Vpišite podatek o številu vseh sort bidensa. 37 Fuksije (Fuchsia hybr.) Glede na rast delimo fuksije v 4 skupine: pokončne sorte - nižje, kompaktne, močno razraščene, prevesujoče, vzgojene na debelcu. Vpišite podatke o številu vseh vrst fuksij. 38 Gomoljne begonije (Begonia sp.) Vpišite podatke o številu gomoljnih begonijj, vzgojenih za balkonske rastline. 39 Margarite, margaretke, grmaste marjetke (Argyranthemum frutescens) Znanih je več sort, ki se ločijo po barvi cvetov, listov, bujnosti rasti. Vpišite podatke o številu vseh sort margarit. 40 Nageljni (Dianthus sp.) Vpišite samo podatek o številu nageljnov, vzgojenih za balkonske rastline. 41 Novogvinejske vodenke in navadne vodenke (Impatiens sp.) So nizke zelnate, grmaste rastline, ki cvetijo v različnih barvah od bele, rdeče do vijolične. Cvetovi so lahko enojni ali vrstnati. Novogvinejske vodenke delimo v več skupin: velikocvetne novogvinejske vodenke, mini novogvinejske vodenke, midi novogvinejske vodenke. Vpišite podatke o številu vseh vrst novogvinejskih in navadnih vodenk.
24 Metodološko gradivo št. 11/2006 42 Pelargonije (Pelargonia sp.) Glede na obliko in barvo cvetov in listov ter način rasti jih delimo v 5 večjih skupin: pelargonije zonalke pokončne, pelargonije bršljanke, pelargonije regalke, dišeče gojene pelargonije, pelargonije unique. Vpišite podatke o številu vseh vrst pelargonij. 43 Petunije, surfinije, milijon zvončkov (Petunija hybr.) Vse tri vrste cvetja imajo podobne lastnosti. Cvetovi so zvončasti različnih velikosti in barv. Petunije delimo glede na obliko in velikost cvetov na: velikocvetne petunije, velikocvetne kodraste petunije, vrstnate, polnjene petunije, mnogocvetne petunije, miniaturne, drobnocvetne petunije, viseče petunije. Surfinija in milijon zvončkov sta bili vzgojeni iz divje vrste petunije in sta novosti zadnjih let. Vpišite podatke o številu vseh petunij, surfinij in milijon zvončkov skupaj. 44 Verbena (Verbena hybr.) Glede na način rasti sta poznana predvsem dva hibrida verben: tapien z blazinasto zbito rastjo, temari z navzdolžno rastjo. Vpišite podatke o številu vseh oblik verben. 45 Strukturne rastline so balkonske rastline, ki jih odlikujejo zanimivi listi in rast, niso pa tako pomembne zaradi cvetja. Vpišite podatke o številu vseh vzgojenih strukturnih rastlin skupaj. Glej prilogo 1, tabelo 4. 46 Druge balkonske rastline Vpišite podatke o številu vseh drugih balkonskih rastlin, ki jih niste vpisali v katero koli prejšnjo vrstico tabele balkonske rastline. Glej prilogo1, tabelo 5. 47 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C36 do C46. ENOLETNICE Enoletnice odlikujejo hitra rast in barviti cvetovi. Z njimi so zasejane cvetlične grede, posode, korita, viseče košare, enoletne vzpenjalke pa prekrivajo ograje, drevesa, stene. 48 Begonije Najbolj razširjeni sta vednocvetoča in večcvetna gomoljna begonija elatior. Vpišete podatek o številu vseh vrst begonij. 49 Dalije Dalije bogato in dolgo cvetijo v različnih barvnih odtenkih. Vpišete podatek za vse vrste dalij. 50 Gazenije Vpišete podatek za vse gazenije. 51 Lobelije Glede na višino in način rasti ločimo tri vrste lobelij: nizkorastoče, viseče rastoče, višje rastoče. Vpišite podatke o številu vseh vrst lobelij.
Metodološko gradivo št. 11/2006 25 52 Salvije, kadulje Med veliko vrstami salvij so najpomembnejše naslednje vrste: škrlatno rdeče salvije, moknate salvije, encijanaste salvije, ognjeno rdeče salvije, okrasne salvije. Vpišite podatek o številu vseh vrst salvij. 53 Tagetes (žametnice) Glede na višino in tip cveta jih delimo v več skupin: rumena afriška žametnica, rjavkasta, razprostrta, francoska žametnica, tenkolistna žametnica. Vpišite podatek o številu vseh vrst žametnic. 54 Začimbe in dišavnice Vpišite podatek o številu vseh vrst začimb in dišavnic, ki se gojijo kot okrasne rastline. 55 Enoletnice z dekorativnimi listi in plodovi Nekatere med njimi gojimo zaradi lepih dekorativnih listov, druge pa lepih listov in okrasnih plodov. Sem spadajo naslednje okrasne rastline: bazilika, hipoest, jagoda, kohija (poletna cipresa), koralni grm in okrasni jajčevec, okrasne bučke, okrasna koruza, okrasna paprika, okrasno zelje, paradižnik, pisana mrtva kopriva, rdečelistna blitva, ricinus (kloščevec), sredozemska pepeluška. Vpišite podatke o številu vseh enoletnic z dekorativnimi listi in plodovi. 56 Druge enoletnice V to vrstico vpišite podatke o številu naslednjih rastlin: agerat (nizke sorte), asra (nizke sorte), brahikome, celozija (petelinji greben), cigaretka, cinija (nizke sorte), čudežnica ali nočna lepotica, galjardija, globeljnik, iberis ali grenik, kalifornijski mak, kleoma ali pajkovka, koreopsis ali lepe očke, lučca, marjete, melampodij, mezembriant ali opoldnevnica, mimulus, ognjič, okrasni slak, okrasni tobak, plamenk (nizke sorte), portulak, reseda ali katanec, rudbekija, sanvitalija, ščir ali amarantus, šeboj, titonija ali mehiška sončnica, vanilijevka ali heliotrop, verbena, zajčki. 57 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C48 do C56. DVOLETNICE Dvoletnice so spomladansko okrasno cvetje, nekatere cvetijo tudi jeseni. Namenjene so cvetočemu prekrivanju gred, grobov, cvetličnih korit, nizkih širokih posod. 58 Mačehe (Viola x wittrockiana) Odlikuje jih zgodnje cvetenje, kompaktna rast in odpornost proti mrazu. Znani sta predvsem dve široki vrsti: drobnocvetne, miniaturne mačehe, velikocvetne vrtne mačehe. Znotraj obeh vrst je še veliko sort, ki se razlikujejo po velikosti in barvi cvetov, po rasti (pokončne in plazeče), času cvetenja (jeseni, spomladi). Vpišite podatek o številu vseh vrst vzgojenih mačeh. 59 Marjetice, Bellis (Bellis perennis) Cvetijo spomladi in jeseni. Glede na obliko cvetov ločimo predvsem dve vrsti: jezičastocvetne, cevastocvetne. Cvetovi obeh vrst se razlikujejo tudi po barvi, od bele do rožnate in rdeče. Vpišite podatek o številu vseh vrst vzgojenih marjetic. 60 Spominčice (Myosotis sp.) Vpišite podatek o številu rastlin vzgojenih nizkih sort spominčic.
26 Metodološko gradivo št. 11/2006 61 Druge dvoletnice Med druge dvoletnice štejemo npr. dežen, lučnik, naprstec, rožlin, zlati šeboj, zvončnico. Vpišite podatek o številu vseh vrst drugih dvoletnic, ki niso naštete v kateri koli vrstici tabele dvoletnice. 62 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C58 do C61. VEČLETNE IN LESNATE RASTLINE 63 Vrtnice Vpišite podatek o številu večletnih vrtnic. 64 in 65 Okrasni listavci Okrasne listavce delimo na: drevesa, grme. Drevesa in grme listavcev razvrščamo tudi po velikosti na velike, srednje in majhne. V vrstico okrasni listavci drevesa vpišite podatek o vseh vzgojenih vrstah listnatih dreves. Glej prilogo 1, tabelo 6. V vrstico okrasni listavci grmi vpišite podatek o vseh vzgojenih vrstah okrasnih listnatih grmov. Glej prilogo 1, tabelo 7. 66 in 67 Okrasni iglavci Okrasne iglavce delimo na: velike in srednje, majhne, pritlikave in plazeče. V vrstico okrasni iglavci veliki in srednji vpišite podatek o številu vseh vzgojenih vrst velikih in srednjih okrasnih iglavcev (merilo velikosti je največja možna višina). Glej prilogo 1, tabelo 6. V vrstico okrasni iglavci majhni, pritlikavi in plazeči vpišite podatek o številu vseh vzgojenih vrst omenjenih iglavcev. Glej prilogo 1, tabelo 6. 68 Ovijalke in plezalke Vpišite podatek o številu vseh vrst ovijalk in plezalk. 69 Trajnice Trajnice so večletne zelnate rastline, katerih nadzemni deli pozimi odmrejo, vsako pomlad pa ponovno odženejo. Med trajnice spadajo tudi rastline, katerih nadzemni deli pozimi ne odmrejo, temveč ostanejo nespremenjeni. Med trajnice spadajo tudi trave, praproti in čebulnice. Glej prilogo 1, tabelo 9. Vpišite podatek o številu vseh vrst trajnic. 70 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C63 do C69. DRUGE RASTLINE 71 Kakteje in sočnice Vpišite podatek o številu vseh vrst vzgojenih kaktusov in drugih sočnic. Glej prilogo 1, tabelo 10. 72 Močvirske in vodne rastline To so rastline, ki krasijo močvirja in mirne vode. Vpišite podatek o vseh gojenih močvirnih in vodnih rastlinah. Seznam je v prilogi 1, tabeli 11. 73 Druge rastline Vpišite podatek o številu vseh okrasnih končnih rastlin, ki jih niste vpisali v nobeno od prejšnjih tabel. 74 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C71 do C73.
Metodološko gradivo št. 11/2006 27 DOVZGOJNE SADIKE CVETJA IN OKRASNIH RASTLIN ZA PRODAJO 75 do 79 Dovzgojne sadike cvetja in okrasnih rastlin za prodajo Vpišite podatke o številu posameznih vrst dovzgojnih sadik, ki so bile vzgojene iz semena ali potaknjencev v obdobju od 1. 7. 2005 do 30. 6. 2006 in so bile prodane zunanjim kupcem za nadaljnjo vzgojo dokončnih rastlin. 80 Druge rastline Vpišite podatek o številu dovzgojnih sadik drugih rastlin: vrtnic, ovijalk in plezalk, trajnic, kaktej in sočnic, močvirskih in vodnih rastlin ter drugih rastlin (ki so omenjene v vrstici 73), ki so bile vzgojene v obdobju od 1. 7. 2005 do 30. 6. 2006 in so bile prodane zunanjim kupcem za nadaljnjo vzgojo dokončnih rastlin. 81 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C75 do C80. 82 DO 84 DOVZGOJNE LESNATE RASTLINE ZA PRODAJO V tabelo vpišite podatek o številu sadik dreves in grmov vzgojenih v obdobju od 1. 7. 2005 do 30. 6. 2006 in so bile prodane zunanjim kupcem. 84 Skupaj Vpišite seštevek podatkov vrstic od C82 do C83.
28 Metodološko gradivo št. 11/2006 VII. ZAKLJUČEK POPISOVANJA Popisovalec po zaključku popisovanja vpiše čas, ko je bilo popisovanje končano, in se podpiše. Za podpis prosi še anketirano osebo in zapiše telefonsko številko pridelovalca. Inštruktor vpiše po končanem pregledu vprašalnika datum kontrole, svojo šifro, ime in priimek ter se podpiše.
Metodološko gradivo, št 11/2006 29 VIII. PRILOGE Priloga 1: Seznami cvetja in okrasnih rastlin Tabela 1: Čebulnice in gomoljnice za siljenje (lončna prodaja pozno pozimi) za zunanjo uporabo Latinsko ime Convalaria majalis Crocus vernus Hippeastrum hybr. Hyacinthus orientalis Muscari spp. Narcissus hybr. Tulipa spp. Allium spp. Convalaria majalis Crocus vernus Gladiolus hybr. Hyacinthus orientalis Iris xiphium Lilium spp. Muscari spp. Narcissus hybr. Scilla hispanica Tritonia crocosmiflora Tulipa spp. DRUGO Slovensko ime Šmarnica spomlad. žafran Amarilis vrtna hijacinta hrušica, grozdek Narcisa Tulipan Šmarnica spomlad. žafran gladiola, meček vrtna hijacinta španska perunika Lilija hrušica, grozdek Narcisa špan. Modra čebulica Krokosmija Tulipan Tabela 2: Zelene sobne rastline Latinsko ime Aralia sieboldi / Fatsia japonica Aucuba japonica Calathea spp. Chamaedorea elegans Chlorophytum comosum Cissus spp. Cocos weddeliana Codiaeum spp. Coleus hybr. Cordyline spp. Cyperus spp. Dieffenbachia spp. Dizygotheca elegantissima Dracaena spp. Ficus spp. Fittonia spp. Maranta spp. Monstera spp. Peperomia spp. Philodendron spp. Pilea spp. Sansevieria trifasciata laurentii Scindapsus spp. Selaginella spp. DRUGO Slovensko ime aralija jap. avkuba kalateja lepa hamedoreja trava, zelenčica sobna vinika weddelova kokos. palma kroton, čudežnica pisana kopriva kijevka, kordilina ciperus difenbahija prstasta aralija zmajevec, dracena fikus fitonija maranta monstera poprovka filodendron pileja laurentijeva sansevierija scindaps, mavrina drežica
30 Metodološko gradivo št. 11/2006 Praproti Latinsko ime Adiantum cappilus Asplenium nidus Blechnum gibbum Davallia canariensis Didymochlaena truncatula Nephrolepis spp. Platycerium bifurcatum Phyllitis scolopendrium Polypodium spp. Pteris spp. DRUGO Slovensko ime venerini lasci sršaj rebrenjača davalija luskasta praprot, nefrolepis jelenovka jelenov jezik sladka koreninica perutkarica, krilna praprot Tabela 3: Druge sobne rastline Latinsko ime Cineraria cruenta Gardenia spp. Hoya carnosa Campanula isophylla Achimenes hybr. Caladium spp. Carex spp. Slovensko ime pepelka, ušivka gardenija voščenka zvončica pladnjevec kaladij šaš Tabela 4: Strukturne balkonske rastline Latinsko ime Abutilon megapotanicum Calocephalus brownii Centradenia hybr. Coprosma x kirkii Felicia amelloides Fragaria hybr. Glechoma hederacea Hedera helix Helicrysum petiolare Lamium maculatum Lantana camara Lotus berthelotti Lysimachia nummularia Mentha suaveolens Oplismenus hirtelus Origanum vulgare Pilea muscosa Plectranthus coleoides Polygonum capitatum Salvia officinalis Tradescantia fluminensis Vinca minor DRUGO Slovensko ime brazilski slezinec calocephalus centradenija coprosma kapska nebina okrasna jagoda bršljanasta grenkuljica bršljan afriški smilj lisasta mrtva kopriva lantana lotus okroglolistna pijavčnica jabolčna meta ščetinka origano pileja moljevka glavičasta dresen žajbelj tradeskancija zimzelen
Metodološko gradivo št. 11/2006 31 Tabela 5: Druge balkonske rastline Latinsko ime Slovensko ime Anagallis monelli anagalis Asteriscus maritimus asteriskus Brachycome multifida brahikome Convolvolus sabatius viseči slak Cuphea hyssopifolia kufeja Dahlia variablis dalija Diascia hybr. diascija Dimorphoteca ecklonis dimofoteka Lantana camara lantana Lobelia erinus lobelija Mimulus aurantiacus mimulus Monopsis lutea monopsis Nemesia fruticans nemesija Oxalis vulcanicola zajčja deteljica Portulaca umbraticola portulak Sanvitalia speciosa sanvitalija Scaevola saligna modri čudež Sutera diffusus bakopa Torenia hybr. torenija DRUGO Tabela 6: Okrasne drevnine A. LISTAVCI veliki nad 15 m Latinsko ime (primeri vrst, pri katerih so vzgojene sorte, ki ustrezajo velikostnim razredom) Acer lobelii, A. macrophyllum, A. rubrum, A. platanoides, A. pseudoplatanus Aesculus hippocastanum, A. x carnea, A. chinensis Alnus cordata, A. incana Betula papyrifera, B. ermanii, B. pendula, B. albosinensis Castanea sativa Carpinus betulus Carya ovata Cercidiphyllum japonicum Celtis australis Eucalyptus gunnii, E. darlimpleana, E. coccifera Fagus sylvatica Fraxinus excelsior, F. americana, F. ornus Gleditsia triacanthos Juglans nigra, J. regia, J. ailantifolia Liriodendron tulipifera Liquidambar styraciflua Nothofagus procera, N. obliqua, N. betuliodes Platanus x hispanica Populus alba, P. nigra, P. x canadensis, P. maximowiczii Pterocarya x rehderiana Prunus serotina Quercus robur, Q. macranthera, Q. canariensis, Q. muehlenbergii, Q. patraea, Q. castaneifolia, Q. nigra, Q. palustris, Q. rubra, Q. laurifolia, Q. coccinea, Q. alba, Q. suber,... Salix alba Sophora japonica Tilia spp. Zelkova serrata DRUGO Slovensko ime javorji divji kostanji jelša breze pravi kostanj gaber nav. oreškar cercidifil nav. koprivovec eukalipt bukev jesen gledičija oreh tulipanovec ambrovec južna bukev javorolistna platana topoli (oreškar) ameriška čremsa hrasti zlata vrba japonska sofora lipe zelkova
32 Metodološko gradivo št. 11/2006 srednji 10 do 15 m majhni - do 10 m Latinsko ime (primeri vrst, pri katerih so vzgojene sorte, ki ustrezajo velikostnim razredom) Acer negundo, A. rufinerve, A. saccharum, A. capillipes, A. pennsylvanicum, A. davidii Aesculus indica, A. flava Acacia dealbata Betula utilis Broussonetia papyrifera Catalpa bignonioides, C. speciosa Cercis siliquastrum Cornus nuttallii, C. macrophylla Davidia involucrata Drimys winteri Eucalyptus pauciflora, E. niphophila Gleditsia japonica Halesia monticola Hovenia dulcis Malus spp. Magnolia spp. Ostrya virginiana Oxydendrum arboreum Prunus maackii, P. serrulata,... Parrotia persica Paulownia tomentosa Robinia pseudoacacia Quercus marilandica, Q. garryana, Q. macrocarpa, Q. macrolepis, Q. agrifolia... Salix matsudana, S. daphnoides Sorbus aucuparia, S. commixta, S. hupehensis, S. aria Toona sinensis Ulmus carpinifolia DRUGO Acer crataegifolium, A. carpinifolium, A. palmatum, A. japonicum, A. ginnala, A. griseum,... Albizia julibrissin, A. lophantha Amelanchier laevis Aesculus californica, A. x neglecta, A. pavia Acacia pravissima, A. bayleana Carpinus betulus "Fastigiata" Crataegus pedicellata, C. macrosperma, C. laevigata, C. flava, C. laciniata Cornus florida, C. alternifolia Cercis canadensis Eucryphia glutinosa, E. lucida Genista aetnensis Hoheria angustifolia Ilex spp. Juglans microcarpa / J. rupestris Laburnum x watereri, L. alpinum Lagerstroemia indica Malus spp. Mespilus germanica Morus alba Pittosporum eugenioides, P. crassifolium Photinia davidiana Prunus spp. Rhus trichocarpa, R. typhina Sophora tetraptera Sorbus vilmorinii, S. cashmiriana DRUGO Slovensko ime javorji divji kostanj mimoza himalajska breza papirna murva cigarar judež. drevo svib davidija magelanski cimetovec eukalipt gledičija halezija japonski rozinovec okrasne jablane magnolije virginski črni gaber kislikavec okrasne češnje perzijska parocija nav. pavlovnija robinia hrasti vrbe jerebike kit. cedrovec, tona brest javorji albicija, svetlica amelanhir divji kostanj akacija gaber glog judeževec evkrifija etnenska košeničica hoerija bodike drobnoplodni oreh nagnoj okr. jablane nešplja fotinia okrasne češnje octovec jerebika
Metodološko gradivo št. 11/2006 33 B. IGLAVCI veliki nad 15 m srednji 10 do 15 m majhni do 10 m pritlikavi Latinsko ime (primeri vrst, pri katerih so vzgojene sorte, ki ustrezajo velikostnim razredom) Abies concolor, A. veitchii, A. grandis Araucaria araucana Cedrus atlantica, C. libani, C. deodara Cupressocyparis leylandii Cupressus sempervirens, C. cashmeriana, C. arizonica, C. macrocarpa Chamaecyparis lawsoniana Ginkgo biloba Larix decidua, L. kaempferi Metasequoia glyptostroboides Picea omorika, P. abies, P. orientalis Pseudotsuga menziesii Pinus peuce, P. x holfardiana, P. coulteri, P. strobus, P. montezumae, P. muricata, P. ponderosa, P. jeffreyi, P. wallichiana, P. pinaster, P. nigra, P. radiata Sequoiadendron giganteum Taxodium distichum DRUGO Abies procera Austrocedrus chilensis / Libocedrus chilensis Cupressus sempervirens Chamaecyparis lawsoniana (pos. sorte), C. thyoides Calocedrus decurrens Cunninghamia lanceolata Fitzroya cupressoides Juniperus chinensis Phyllocladus trichomanoides Picea glauca, P. pungens, P. engelmannii, P. breweriana, P. morrisonicola Pinus parviflora, P. rigida, P. cembra, P. thunbergii, P. contorta, P. banksiana, P. virginiana, P. halepensis Sciadopitys verticillata Tsuga canadensis DRUGO Abies koreana Cedrus deodara Chamaecyparis obtusa, C. lawsoniana Cupressus macrocarpa Cryptomeria japonica Juniperus chinensis Picea mariana, P. breweriana Pinus aristata, P. sylvestris, P. cembroides, P. pinea Taxus cuspidata, T. baccata Thuja koraiensis, T. occidentalis DRUGO posebne sorte znotraj različnih rodov golosemenk Slovensko ime jelke kandska smreka cedre leylandova cipresa cipresa pacipresa dvokrpi ginko macesen0 metasekvoja smreke duglazija bori mamutovec, orjaška sekvoja močvirni taksodij jelka čilska libocedra sredozemska cipresa paciprese dišeča cedra suličevka, kit. jelka patagonska cipresa brin smreke bori čopasti taksodijevec kanadska čuga korejska jelka himalajska cedra paciprese cipresa kriptomerija brin smreka bori tise čuga
34 Metodološko gradivo št. 11/2006 Tabela 7: Okrasne grmovnice veliki nad 3 m srednji 1,5 do 3 m Amelanchier lamarckii Latinsko ime Abelia triflora, A. x grandiflora Berberis darwinii Brugmansia spp. / Datura spp. Buddleja davidii, B. colvilei, B. globosa Corylopsis glabrescens Cornus mas Cotinus coggygria Corylus avellana, C. maxima Cotoneaster lacteus Choisya ternata Cytisus battandieri Dipelta yunnanensis, D. floribunda Enkianthus campanulatus Eleagnus angustifolia, E. pungens Genista cinerea Hamamelis vernalis, H. virginiana, H. x intermedia, H. japonica, H. mollis Kolkwitzia amabilis Ligustrum sinense, L. lucidum Mahonia x media Nerium oleander Osmanthus heterophyllus, O. x burkwoodii, O. delavayi Photinia x fraseri Pieris japonica Prunus lusitanica Pyracantha atalantioides Pittosporum tenuifolium Staphylea pinnata, S. holocarpa Styrax officinale Syringa spp. Tamarix ramosissima Viburnum rhytidophyllum, V. x carlcephalum DRUGO Aucuba japonica Berberis thunbergii, B. gagnepainii, B. linearifolia, B. x stenophylla, B. julianae, B. verruculosa Camelia japonica, C. reticulata, C. x williamsii,... Chaenomeles speciosa Cotoneaster divaricatus, C. simonsii, C. sternianus Cornus alba Ceanothus incanus Clethera barbinervis Callistemon rigidus, C. pallidus Clerodendrum trichotomum, C. bungei Ceanothus impressus Deutzia longifolia, D. scabra Enkianthus perulatus, E. cernuus Euonymus hamiltonianus, E. europaeus, E. alatus, E. latifolius, E. japonicus, E. fortunei Fothergilla major Forsythia suspensa, F. x intermedia Hydrangea macrophylla, H. paniculata, H. arborescens, H. serrata, H. quercifolia, H. aspera Slovensko ime šmarna hrušica abelija češmin kristavec metuljnik goli leskovec dren ruj leska panešplja oranževka reličnik dipelta jap. zvonček, enkiant oljčica košeničica nepozebnik kolkvicija kalina mahonija navadni oleander ostrolistnica pieris lovorikovec ognjeni trn lepljivec kloček storaks španski bezeg tamariska brogovita češmin kamelije jap. kutina panešplja dren koprivček kletera metličnik usodnik doicija einkant trdoleska planinska fotergila forsitija hortenzije
Metodološko gradivo št. 11/2006 35 majhni do 1 m Latinsko ime Hibiscus syriacus, H. sinensis Jasminum humile, J. nudiflorum Kalmija latifolia Kerria japonica Leptospermum scoparium, L. polygalifolium Lonicera tatarica, L. xylosteum, L. ledebourii Myrtus communis Malus sieboldii Mahonia japonica Pieris formosa, P. floribunda, P. japonica Philadelphus coronarius, P. delavayi Ribes sanguineum Rhododendron spp. Spartium junceum Stephanandra tanakae Spiraea nipponica, S. canescens DRUGO Abelia spp. Artemisia abrotanum Buxus sempervirens, B. microphylla Berberis spp. Calluna spp. Ceanotus spp. Cotoneaster horizontalis Cytisus spp. Cistus spp. Daphne retusa Deutzia gracilis Erica spp. Euonymus fortunei Fuchsia spp. Halimium spp. Hebe recurva, H. albicans, H. cupressoides Hypericum calycinum Hyssopus officinalis Indigofera dielsiana Kalmia angustifolia Lavandula spp. Leptospermum rupestris Potentilla spp. Prunus glandulosa, P. laurocerasus, P. tenella Rosmarinus officinalis Salix repens, S. hastata Salvia fulgens Senecio spp. Spiraea japonica Viburnum carlesii, V. x juddii, V. acerifolium Weigela florida DRUGO Slovensko ime hibiskus jasmin kalmija, gorski lovor jap. kerija kovačniki nav. mirta lesnika jap. mahonija pseudojasmin okrasni ribez rododendroni in azeleje brnistra tanakov venčkar medvejke abelija abrašica pušpan češmin jesen. resa koprivček, modrin panešplja reličnik brškin topolistni volčin vitka devcija spomlad. resa fuksija heba zimzelena krčnica nav. ožepek, izop dielsov indigovec kalmia sivka skalna mirta petoprstnik pravi rožmarin vrba bleščeča kadulja medvejka brogovita
36 Metodološko gradivo št. 11/2006 Tabela 8: Pregled ovijalk in plezalk Latinsko ime Actinidia kolomikta Bougainvillea spp. Campsis radicans Clematis spp. Ficus repens Hedera spp. Hydrangea petiolaris Ipomoea spp. Jasminum spp. Lathyrus latifolius Lonicera spp. Parthenocissus tricuspidata, P. quinquefolia Passiflora coerulea Polygonum aubertii, P. baldschuanicum Thumbergia alata Wisteria spp. DRUGO Slovensko ime pisanolistni kivi boganvilija trobovec, kampsis srobot plazeči fikus bršljan vzpenjajoča hortenzija lepi slak jasmin plezajoči grah kovačnik, kosteničevje okrasna trta pasijonka dresen krilata tumbergija glicinija Tabela 9: Pregled trajnic Latinsko ime Acaena spp. Acanthus mollis Achillea spp. Aconitum x arendsii Alchemilla mollis Alyssum spp. Androsace sarmentosa Anemone hepatica Anemone japonica Anemone pulsatilla Antennaria dioica Aquilegia spp. Arabis spp. Arenaria montana Armeria maritima Artemisia spp. Asarum europaem Asphodeline lutea Aster alpinus Aster dumosus Astilbe spp. Aubrieta cultorum Bergenia spp. Brunnera macrophylla Campanula spp. Centranthus ruber Cerastium tomentosum Chrysanthemum spp. Convallaria majalis Coreopsis grandiflora Slovensko ime ježica deža, akant rman preobjeda plahtica grobeljnik oklep jetrnik jap. vetrnica kosmatinec antenaria orlica repnjak arenarija pečnik pelin kopitnik asfodelina alp. nebina jes. astra vrtna kresnica aubrecija bergenija brunera zvončnica špajka smiljka krizantema šmarnica lepe očke
Metodološko gradivo št. 11/2006 37 Latinsko ime Cotula potentillina Cyclamen spp. Delosperma deschampsii Delphinium spp. Dianthus spp. Dicentra spectabilis Doronicum orientale Echinacea purpurea Eremurus hybrida Erigeron speciosus Eryngium spp. Euphorbia spp. Gaillardia aristata Gentiana spp. Geranium spp. Geum hybridum Globularia cordifolia Gypsophila spp. Helleborus spp. Hemerocallis spp. Heuchera sanguinea Hosta spp. Iberis spp. Iris barbata Kniphofia uvaria Lamiastrum spp. Leontopodium alpinum Leucojum verum Liatris spicata Lilium spp. Limonium spp. Lupinus spp. Lychnis spp. Lysimachia nummularia Mimulus spp. Monarda didima Nepeta fassenii Oenothera tetragona Paeonia officinalis Papaver orientale Phlox subulata Phlox paniculata Platycodon spp. Polygonum affine Primula spp. Pulmonaria spp. Rudbeckia spp. Sagina subulata Salvia nemorosa Saponaria spp. Saxifraga spp. Sedum spp. Sempervivum spp. Silene spp. Sisyrinchium spp. Slovensko ime kotula ciklama delosperma ostrožnik nagelj srčki divjakovec am. slamnik stepska lilija suholetnica možina mleček gajlardija svišč krvomočnica geum mračica sadrenka teloh maslenica ognj. dež funkija grenik bradata perunika bakljasta lilija pisanolist. koprivovka planika kronica liatris lilija mrežica volčji bob lučca pijavčnica krinkar monarda nepeta svetlin potonika orient. mak iglasta plamenka plamenica zvončnik dresen jeglič pljučnik rudbekija mahek kadulja milnica kamnokreč homulica netresk lepnica meček
38 Metodološko gradivo št. 11/2006 Latinsko ime Stachys lanata Thymus spp. Verbascum hybridum Veronica spp. Vinca spp. Viola cornuta trave praproti DRUGO Slovensko ime volnati čišljak timijan papeževa sveča veronika zimzelen poletna vijolica Tabela 10: Pregled kaktusov in sočnic Latinsko ime Slovensko ime veliki Adenium obesum puščavska roža Agave spp. agava Aloe spp. aloja Cephalocereus senilis starčevska glava Cleistocactus strausii srebrnkasta sveča Crassula ovata srebrna krasula Crassula arborescens grmasta tolstica Espostoa lanata volnati pajčevinar Echinopsis bridgesii Echinopsis spachianus spahova trihocereja Furcraea foetida Ferocactus acanthodes Haageocereus versicolor Kalanchoe beharensis Lemaireocereus marginatus Myrtilocactus geometrizans mirtasti kaktus Opuntia robusta Pachycereus schotii Pedilanthus tithymaloides Pereskia aculeata, P. grandiflora listnati kaktus Pilosocereus leucocephalus Stetsonia coryne DRUGO srednji in Aeonium tabuliforme ploščati kanarski netresk majhni Agave spp. posebne vrste agav Aloe spp. posebne vrste aloj Aporocactus flagelliformis Astrophytum ornatum zvezdasti kaktus Copiapoa cinerea Cotyledon undulata, C. ladismithensis Crassula deceptor Dioscorea elephantipes želvovka Echinopsis oxygona, E. ježkasti kaktus candicans Epicactus spp. Ferocactus haematacanthus rdečetrnasti ferokakt Frithia pulchra Gasteria carinata gasterija Gymnocalycium mihanovichii, G. gibbosum gimnokalicij
Metodološko gradivo št. 11/2006 39 Latinsko ime Slovensko ime Hatiora salicornioides hatiora Kalanchoe spp. različne vrste Lithops spp. živi kamenček Lobivia haageana Mammillaria geminispina, M. mamilarija hahniana Opuntia erinacea, O. microdasys, opuntija O. tunicata Parodia leninghausii, P. parodija chrysacanthion Rebutia spp. rebucija Rhipsalis spp. Senecio spp. DRUGO Tabela 11: Pregled močvirskih in vodnih rastlin Latinsko ime Azolla caroliniana Calla palustris Caltha palustris Hottonia palustris Houttuynia cordata Hydrocharis morsus - ranae Iris pseudacorus Lagarosiphon major Lysichiton camtschatcensis, L. americanus Mentha aquatica Myriophyllum verticillatum Nelumbo nucifera Nymphaea spp. Nymphoides peltata Nuphar lutea Orontium aquaticum Ranunculus lingua Salvinia auriculata Sparganium erectum Sagittaria latifolia Stratiotes aloides Trapa natans Typha spp. DRUGO Slovensko ime algasta praprot kala kalužnica močvirska grebenika hotunia žabji šejek vodna perunika nakodrana vodna kuga nepravi škrnicelj vodna meta vretenčasti rmanec lotos lokvanj ščitolistna močvirka rumeni blatnik velika zlatica okroglolistna plavajoča praprot pokončni ježek širokolistna streluša vodna škarjica navadni vodni orešek rogoz
40 Metodološko gradivo št. 11/2006