PR_INI

Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0378/2018 22.11.2018 POROČILO o oceni uporabe proračuna EU za reformo javnega sektorja (2018/2086(INI)) Odbor za proračunski nadzor Poročevalec: Brian Hayes RR\1169985.docx PE623.760v02-00 Združena v raznolikosti

PR_INI VSEBINA Stran PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA... 3 OBRAZLOŽITEV... 7 MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ... 8 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU... 12 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU... 13 PE623.760v02-00 2/13 RR\1169985.docx

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA o oceni uporabe proračuna EU za reformo javnega sektorja (2018/2086(INI)) Evropski parlament, ob upoštevanju študije Reforma javnega sektorja: kako se uporablja proračun EU za njeno spodbujanje, ki jo je objavil generalni direktorat za notranjo politiko leta 2016 1, ob upoštevanju strategije Evropa 2020, ob upoštevanju sedanjega obdobja financiranja EU (2014 2020) in predloga Komisije o novem večletnem finančnem okviru (2021 2028), ob upoštevanju dogovora o povečanju proračuna programa za podporo strukturnim reformam, ki sta ga sozakonodajalca dosegla julija 2018, ob upoštevanju člena 197 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0378/2018), A. ker je javna uprava v državah članicah bistvena za izvrševanje proračuna EU in lahko, če deluje učinkovito, prispeva k zagotavljanju sodobnih sistemov, ki izboljšujejo razcvet in blaginjo v EU; B. ker novi predlog večletnega finančnega okvira v sedanji obliki ne vključuje namenskega cilja za javno upravo; 1. ugotavlja, da so pristojnosti za javno upravo razpršene med različne službe Komisije, kar otežuje učinkovito usklajevanje pristojnih služb ter programov in pobud, ki jih financira EU; se zavzema za boljše usklajevanje vseh programov tehnične pomoči, da bi preprečili podvajanje in neučinkovitost ukrepov, s katerimi bi bila izničena vsa prizadevanja Komisije za spodbujanje združevanja sredstev z namenom izkoriščanja sinergij; poziva Komisijo, naj izboljša svoje sisteme za izmenjavo dobre prakse, da bi državam članicam pomagali izvajati dobro prakso, ne da bi uvedli politike, usmerjene v devalvacijo plač in socialno netrajnostne reforme; 2. poziva naslednjega predsednika Komisije, naj enemu komisarju dodeli odgovornost za vprašanja v zvezi z boljšo javno upravo in upravljanjem; 3. meni, da je učinkovita reforma javnega sektorja bistvena za pomoč državam članicam pri prilagajanju na spreminjajoče se okoliščine, povečanju odpornosti za preprečevanje prihodnjih kriz, razširitvi e-uprave in izboljšanju opravljanja storitev po vsej EU, zlasti 1 Študija Reforma javnega sektorja: kako se uporablja proračun EU za njeno spodbujanje; Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor D proračunske zadeve, 2016. RR\1169985.docx 3/13 PE623.760v02-00

v zvezi z novimi tehnologijami in informacijskimi sistemi, ter da bi zelo pomagala pri zmanjševanju količine odpadkov in izpostavljenosti odpadkom ter izgubi ali goljufivi uporabi sredstev Unije; zato poziva, naj se tudi pri prihodnjem načrtovanju programov predvidi financiranje ukrepov za širjenje e-uprave v skladu z načeli in prednostnimi nalogami, določenimi v akcijskem načrtu EU za e-upravo; 4. ugotavlja, da zlasti v regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto prihaja do težav pri dostopu do finančnih sredstev ali pri njihovi uporabi, predvsem zaradi birokracije in omejenih upravnih zmogljivosti ali nepravilnosti; upa, da bodo države članice v ta namen spodbujale reforme, ki bodo prispevale k uporabi načela dobrega upravljanja in pospešile hitrost sodnih postopkov; 5. ugotavlja, da proračun EU zagotavlja približno 9 milijard EUR za podporo državam članicam pri reformi javne uprave; spodbuja Komisijo, naj to finančno podporo pospremi z ustrezno ciljno usmerjeno izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami članicami; 6. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami in tako podpre regije, ki zaostajajo, s povečevanjem zmogljivosti in izboljšanjem upravljanja; 7. poziva, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi spodbudili izvajanje programov, ki spodbujajo razvoj in izvajanje strategij na področju človeških virov, na primer prek izmenjave najboljše prakse med državami članicami, pri kateri bi sodelovali tudi voditelji in druge prepoznavnejše osebe; 8. poudarja, da pogosto prihaja do različnega prekrivanja med posebnimi operativnimi programi in drugimi viri financiranja EU, ter poziva, da se v zvezi s tem pripravijo predlogi; v zvezi s tem upa, da se bo izboljšala podpora, namenjena usklajevanju, dopolnjevanju in poenostavljanju; 9. poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se bodo operativni programi izvajali na čim bolj učinkovit in uporabnikom prijazen način; meni, da je bistveno, da države članice ne dodajajo pravil, zaradi katerih bi bila uporaba skladov za upravičence še bolj zapletena; 10. ugotavlja, da Komisija nima niti svojega okvira za ocenjevanje javne uprave niti metode za sistematično zbiranje podatkov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaradi pomanjkanja teh orodij Komisija nepopolno analizira vprašanja po državah članicah; predlaga, naj se v letni pregled rasti ponovno vključi poglavje o javni upravi in upravljanju; 11. poziva Komisijo, naj preventivno oceni upravno zmogljivost struktur, odgovornih za izvajanje razvojnih politik, tako da spodbuja, da se za projekte, ki so posebnega strateškega pomena, uporabijo nacionalne strukture in agencije, ki lahko opredelijo programe in posamezne ukrepe ter pospešijo njihovo izvajanje; 12. meni, da bi bilo treba večletni finančni okvir uporabiti za spodbujanje programov, ki zagotavljajo boljšo javno upravo in upravljanje, zlasti za pomoč državam članicam v času gospodarske recesije, pri čemer je treba priznati, da lahko v takih okoliščinah reforme na področju sistemov javne uprave pomagajo prizadetim državam članicam; 13. pozdravlja, da so bili za naslednji večletni finančni okvir pripravljeni predlogi, ki bodo PE623.760v02-00 4/13 RR\1169985.docx

preprečili prekrivanje programov in spodbudili nadaljnje poenostavitve; 14. spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami razvije namenski okvir za ocenjevanje, ki bo zajemal kvantitativne in kvalitativne vidike zelo dobre javne uprave, in naj okrepi svoje analitične zmogljivosti; poudarja, da je treba oceniti težave za vsako državo članico in v okviru predvidenih sredstev spodbujati ukrepe za odpravo teh težav s krepitvijo merila predhodne pogojenosti in določanjem ciljev; 15. predlaga, da Komisija okrepi politični dialog z državami članicami, in sicer tako, da vzpostavi temu namenjen forum; 16. predlaga, naj se v parlamentarnem koledarju rezervira termin za strukturiran dialog z nacionalnimi parlamenti o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem javne uprave po vsej EU; poziva EU, naj izboljša spremljanje in ocenjevanje ukrepov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v okviru tematskega cilja št. 11, vključno s posebnimi kazalniki, da se oceni napredek pri doseganju ciljev in prednostnih nalog Unije za reformo javne uprave; 17. pozdravlja razvoj referenčne vrednosti, s katero se oceni zmogljivost javnih uprav držav kandidatk za članstvo v EU, da prevzamejo odgovornosti tega članstva; upa, da bodo države članice v ta namen spodbujale reforme, ki bodo prispevale k večji uporabi načela dobrega upravljanja; 18. je seznanjen, da evropsko priznanje za javni sektor (EPSA) sofinancirajo Komisija in nekatere države članice ter da združuje, kar je najboljše, najbolj inovativno in najučinkovitejše v evropskem javnem sektorju; meni, da bi morala Komisija zagotoviti več študijskih in informacijskih izmenjav ter si prizadevati za širši doseg po vsej Evropi; 19. meni, da je treba v javnih upravah spodbujati inovativne procese, ki spodbujajo boljšo povezljivost, digitalizacijo ter kakovostne digitalne storitve za državljane, podjetja in javne organe, obenem pa stalno slediti hitremu razvoju novih tehnologij na ustreznih področjih; pozdravlja dejstvo, da novi predlog uredbe o skupnih določbah prihodnjim upravičencem zagotavlja vse potrebne informacije, da bodo lahko čim prej začeli uporabljati sisteme; 20. priznava, da je sodelovanje lokalne uprave predpogoj, da se na tem področju uresničujejo cilji na ravni EU; opozarja na predlog iz talinske izjave, da se okrepijo strukture skupnega upravljanja z lokalnimi in regionalnimi organi na nacionalni ravni 1 ; 21. pozdravlja obstoječa omrežja 2, ki povezujejo predstavnike držav članic, zlasti tistih, ki prejemajo sredstva EU, da bi z izmenjavo najboljših praks in vzajemnim učenjem izboljšala javno upravo; 22. meni, da bi obstoječa omrežja lahko znatno izboljšala svojo uspešnost z določitvijo 1 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/ministerial-declaration-egovernment-tallinn-declaration 2 Evropsko omrežje javne uprave (The European Public Administration Network EUPAN); tematsko omrežje za javno upravo in upravljanje (PAG) ter druge platforme in omrežja, ki so posebej osredotočena na pravosodje, boj proti korupciji, digitalizacijo, javna naročila itd.; RR\1169985.docx 5/13 PE623.760v02-00

ambicioznejših ciljev in razvojem bolj proaktivnih pristopov, kot je primerjalno učenje, ki združuje samoocenjevanje držav članic in okrepljen sistem medsebojnih strokovnih pregledov; 23. meni, da je visokokakovostna javna uprava bistven pogoj za doseganje ciljev politike EU iz večletnega finančnega okvira in drugod; poudarja pomen dobrega komuniciranja in politične ozaveščenosti pri krepitvi zaupanja in spodbujanju pozitivnih reformnih ukrepov in programov; 24. meni, da je treba stalno ocenjevati, ali se pri ukrepih, ki se financirajo z rednimi sredstvi, spoštuje načelo dodatnosti kohezijskih politik, med drugim da se prepreči, da bi kohezijske politike nadomestile redne nacionalne vire; 25. meni, da bi bilo kljub povečanju sredstev skladov ESI za regionalni načrt izvajanja v zadnjem programskem obdobju mogoče še izboljšati spremljanje, da bi lahko ocenili učinek tega financiranja na regionalni načrt izvajanja; 26. poziva, naj delovne skupine Komisije, odgovorne za podporo nacionalnim organom držav članic, nadaljujejo svoje delo, da bo mogoče bolje izvrševati sredstva kohezijske politike v državah članicah, ki prepočasi črpajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; 27. poudarja, kako pomemben je program za podporo reformam, in upa, da se bo v naslednjem programskem obdobju zanj namesto vloge vira tehnične pomoči določila vloga spodbujevalca, da se bo izboljšal tudi v smislu uspešnosti in učinkovitosti ter da se proračun za kohezijo ne bo zmanjšal, kakor trenutno za večletni finančni okvir 2021 2027 predlaga Komisija; 28. ugotavlja, da EU sicer nima neposredne pravne pristojnosti v upravnem sektorju, a kljub temu pozitivno vpliva na javne uprave držav članic in ima zlasti posredno vlogo prek določanja upravnih standardov v pravnem redu Skupnosti in izmenjave primerov najboljše prakse po vsej Uniji, pa tudi prek proračunskih instrumentov, ki so namenjeni podpori in spodbujanju reforme javne uprave, pri tem pa krepijo upravno zmogljivost, učinkovitost uprav in spodbujajo inovacije v javnem sektorju; 29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. PE623.760v02-00 6/13 RR\1169985.docx

OBRAZLOŽITEV Poročilo se opira na študijo GD IPOL z naslovom Reforma javnega sektorja: kako se uporablja proračun EU za njeno spodbujanje, ki je bila objavljena avgusta 2016. O tej študiji je na javni predstavitvi razpravljal Odbor za proračunski nadzor (CONT). V študiji je poudarjeno, da se od leta 2007 krepi vloga proračuna EU pri podpiranju upravnih reform. Vendar so bili pobude in proračunski instrumenti EU, namenjeni razvoju in izboljšanju reforme javne uprave, nesistematični in neusklajeni. Študija kaže, da je proračun EU sicer pozitivno vplival na reforme javne uprave v različnih državah članicah, a je na tem področju še veliko možnosti za izboljšanje njegove uporabe. Študija kaže, da bi lahko bile reforme javne uprave, ki jih spodbuja EU, osredotočene na potencial, ki ga nudijo rešitve, povezane z e-upravo, saj državljanom omogočajo lažji dostop do javnih storitev. Za pristop do reform javne uprave, ki temelji na načelih, je značilnih več pomanjkljivosti. Priporočila za posamezne države niso dosledna pri prepoznavanju neuspešnih uprav oziroma izrazito problematičnih slabosti v upravah, to pa bi bilo mogoče izboljšati. Druga priporočila iz študije vključujejo: boljše kazalnike za ocenjevanje in uspešnost strukturnih skladov; uskladitev programa EU za pravosodje s priporočili za posamezne države; razvoj sinergij in dopolnjevanja v e-upravi in pri tehnični pomoči; spodbujanje medsebojnih izmenjav, ki zadevajo reforme javne uprave; uresničitev celotnega potenciala podporne službe za strukturne reforme (SRSS). Gre za 114 strani dolgo študijo, ki jo je naročil Evropski parlament, njeno izvedbo pa je zahteval Odbor za proračunski nadzor. Zato je prav, da ta odbor študijo pospremi s samoiniciativnim poročilom, v katerem poda svoj niz političnih priporočil. Pričujoči predlog v nobenem pogledu ne zadeva privatizacije javnih služb. Obravnava pa izboljšanje učinkovitosti javne uprave v državah članicah in uporabo proračuna EU v ta namen. Države članice imajo mnogo več možnosti za sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse, EU pa velik potencial za usklajevanje reform javne uprave. RR\1169985.docx 7/13 PE623.760v02-00

26.10.2018 MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ za Odbor za proračunski nadzor o oceni uporabe proračuna EU za reformo javnega sektorja (2018/2086(INI)) Pripravljavec mnenja: Raffaele Fitto POBUDE Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude: 1. ugotavlja, da EU sicer nima neposredne pravne pristojnosti v upravnem sektorju, a kljub temu pozitivno vpliva na javne uprave držav članic in ima zlasti posredno vlogo prek določanja upravnih standardov v pravnem redu Skupnosti in izmenjave primerov najboljše prakse po vsej Uniji, pa tudi prek proračunskih instrumentov, ki so namenjeni podpori in spodbujanju reforme javne uprave, pri tem pa krepijo upravno zmogljivost, učinkovitost uprav in spodbujajo inovacije v javnem sektorju; 2. čeprav so bila v zadnjem programskem obdobju sredstva skladov ESI za regionalni načrt izvajanja povečana, bi bilo mogoče še izboljšati spremljanje, da bi lahko ocenili učinek tega financiranja na regionalni načrt izvajanja; 3. pozdravlja, da so bili za naslednji večletni finančni okvir pripravljeni predlogi, ki bodo preprečili prekrivanje programov in spodbudili nadaljnje poenostavitve; 4. poudarja, da je pogosto prihajalo do številnih prekrivanj med posebnimi operativnimi programi in drugimi viri financiranja EU, ter poziva, da se v zvezi s tem pripravijo predlogi; v zvezi s tem upa, da se bo izboljšala podpora, namenjena usklajevanju, dopolnjevanju in poenostavljanju; 5. poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se bodo operativni programi izvajali na čim bolj učinkovit in uporabnikom prijazen način; meni, da je bistveno, da države članice ne dodajajo pravil, zaradi katerih bi bila uporaba skladov za upravičence še bolj zapletena; 6. meni, da je treba stalno ocenjevati, ali se pri ukrepih, ki se financirajo z rednimi PE623.760v02-00 8/13 RR\1169985.docx

sredstvi, spoštuje načelo dodatnosti kohezijskih politik, med drugim da se prepreči, da bi kohezijske politike nadomestile redne nacionalne vire; 7. se zavzema za boljše usklajevanje vseh programov tehnične pomoči, da bi preprečili podvajanje in povečali učinkovitost ukrepov v skladu s prizadevanji Komisije za spodbujanje združevanja sredstev z namenom izkoriščanja sinergij; 8. poudarja, da je treba oceniti težave za vsako državo članico in v okviru sredstev, ki so na razpolago, spodbujati ukrepe za podporo organom, odgovornim za odpravo teh težav, s krepitvijo merila predhodne pogojenosti in uresničevanjem zastavljenih ciljev; 9. poziva Komisijo, naj preventivno oceni upravno zmogljivost struktur, odgovornih za izvajanje razvojnih politik, tako da spodbuja, da se za projekte, ki so posebnega strateškega pomena, uporabijo nacionalne strukture in agencije, ki lahko opredelijo programe in posamezne ukrepe ter pospešijo njihovo izvajanje; 10. ugotavlja, da zlasti regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto prihaja do težav pri dostopu do finančnih sredstev ali pri njihovi uporabi, predvsem zaradi birokracije in omejenih upravnih zmogljivosti ali nepravilnosti; upa, da bodo države članice v ta namen spodbujale reforme, ki bodo prispevale k uporabi načela dobrega upravljanja in pospešile hitrost sodnih postopkov; 11. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami, da bi podprli regije, ki zaostajajo, ter povečali zmogljivost in izboljšali upravljanje; 12. meni, da je treba v javnih upravah spodbujati inovativne procese, ki spodbujajo boljšo povezljivost, digitalizacijo ter kakovostne digitalne storitve za državljane, podjetja in javne organe, obenem pa stalno slediti hitremu razvoju novih tehnologij na ustreznih področjih; pozdravlja dejstvo, da je v predlogu nove uredbe o skupnih določbah predvideno financiranje za prihodnje načrtovanje ukrepov za širjenje e-uprave v skladu z načeli in prednostnimi nalogami, določenimi v akcijskem načrtu EU za e-upravo, hkrati pa se prihodnjim upravičencem zagotavljajo informacije, ki jim omogočajo čimprejšnji začetek uporabe sistemov; 13. poziva, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi spodbudili izvajanje programov, ki spodbujajo razvoj in izvajanje strategij na področju človeških virov, na primer prek izmenjave primerov najboljše prakse med državami članicami, pri kateri bi sodelovali tudi voditelji in druge prepoznavne osebe; 14. poziva, naj delovne skupine Komisije, odgovorne za podporo nacionalnim organom držav članic, nadaljujejo svoje delo, da bo mogoče bolje izvrševati sredstva kohezijske politike v državah članicah, ki prepočasi črpajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; 15. poudarja, kako pomemben je program za podporo reformam, in upa, da se bo v naslednjem programskem obdobju zanj namesto vloge vira tehnične pomoči določila vloga spodbujevalca, da se bo izboljšal tudi v smislu uspešnosti in učinkovitosti ter da se proračun za kohezijo ne bo zmanjšal, kakor trenutno za večletni finančni okvir 2021 2027 predlaga Komisija; RR\1169985.docx 9/13 PE623.760v02-00

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE Datum sprejetja 25.10.2018 Izid končnega glasovanja +: : 0: 35 1 2 Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D Amato, Tamás Deutsch, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal Daniel Buda, Raffaele Fitto, Elsi Katainen, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Milan Zver PE623.760v02-00 10/13 RR\1169985.docx

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE 35 + ALDE ECR EFDD GUE/NGL PPE S&D Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg Raffaele Fitto, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić Rosa D Amato Martina Michels, Younous Omarjee, Ángela Vallina Pascal Arimont, Franc Bogovič, Daniel Buda, Tamás Deutsch, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal 1 - NI Konstantinos Papadakis 2 0 VERTS/ALE Bronis Ropė, Monika Vana Uporabljeni znaki: + : za - : proti 0 : vzdržani RR\1169985.docx 11/13 PE623.760v02-00

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU Datum sprejetja 20.11.2018 Izid končnega glasovanja +: : 0: 16 0 1 Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Wolf Klinz, Bogusław Liberadzki, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bart Staes, Tomáš Zdechovský Richard Ashworth, Caterina Chinnici, Julia Pitera, Miroslav Poche John Howarth, Tiemo Wölken PE623.760v02-00 12/13 RR\1169985.docx

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU 16 + ALDE PPE S&D VERTS/ALE Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Wolf Klinz Richard Ashworth, Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Tomáš Zdechovský Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, John Howarth, Bogusław Liberadzki, Miroslav Poche, Tiemo Wölken Bart Staes 0-1 0 GUE/NGL Luke Ming Flanagan Uporabljeni znaki: + : za - : proti 0 : vzdržani RR\1169985.docx 13/13 PE623.760v02-00