ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil, učiteljevih razlag, sporočil sošolcev; ustrezno in razčlenjeno odgovarja na zastavljena vprašanja; se zna opisno predstaviti; ustrezno odgovarja na zastavljena vprašanja; primerno se izraža v različnih govornih situacijah pozna značilnosti umetnostnih in neumetnostnih besedil; izlušči bistvene informacije iz besedil in pripovedi razume in obnovi vsebino poslušanega besedila (brano ali pripoved); razčlenjeno opisuje po logičnem zaporedju ustrezno strne daljše besedilo upoštevajoč ključne informacije; jasno in tekoče pripoveduje o lastnih doživetjih; izraža svoje mnenja in jih utemelji; poroča o učnih vsebinah in pri tem uporablja ustrezno besedišče; oblikuje vprašanja na dano besedilo; razbere namen in temo sporočil iz različnih medijev. Sodelovati v pogovoru, dvogovoru in vključiti se v razgovor, upoštevajoč prednost sogovornikov; postavljati primerna vprašanja, ustrezno odgovarjati, navajati pojasnila in primere. Razumeti vsebino in bistvene podatke pripovedovanja (posrednega ali neposrednega); razumeti namen in glavno temo sporočil iz medijev (napovedi, oglasi, poročila). Med poslušanjem ali po njem postavljati točna in primerna vprašanja za razlago ali poglobitev. Razumeti navodila in priporočila za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti. V debati dojeti stališča sogovornikov in izraziti lastno mnenje o določeni temi z jasnim in ustreznim posegom. Strnjeno in jasno opisati svoja doživetja ali izmišljene zgodbe ob spoštovanju kronološkega in/ali logičnega zaporedja ter vključevati v pripoved funkcionalne opisne in informativne elemente. Pripraviti enostaven ustni poseg o učnih vsebinah, doživetjih, šolskih ali obšolskih dejavnostih in si pri tem pomagati z vnaprej pripravljenim osnutkom. Poslušanje umetnostnih in neumetnostnih besedil. Poslušanje pripovedi sogovornikov. Razumevanje ustnih navodil, sporočil in razlag. Ustrezno in razčlenjeno odgovarjanje na vprašanja. Disciplinirano in spoštljivo sodelovanje pri razgovorih. Pripovedovanje o osebnih izkušnjah in doživetjih (brez ponavljanja že izraženih misli) tudi s pojasnili. Izražanje lastnih mnenj. Razčlenjevanje poslušanih vsebin z miselnimi vzorci in točkami (priprava na oblikovanje zapiskov za učenje). Obnavljanje poslušanih besedil tudi s pomočjo miselnih vzorcev in točk. Poročanje o obravnavanih vsebinah tudi z navajanjem primerov. Izražanje in utemeljevanje lastnih mnenj. Postavljanje vprašanj. Razbiranje pomena in namembnosti različnih sporočil (napovedi, oglasi, poročila, dokumentarci, sporočila...).
Branje tekoče in doživeto bere različna umetnostna besedila; razume vsebino tiho in glasno prebranega besedila; prepozna sporočilo prebranega besedila in izrazi svoje mnenje v zvezi s tem; pri branju upošteva ločila; bere z ustrezno intonacijo, ritmom in izgovorjavo; prepozna osnovne značilnosti nekaterih pripovednih besedil; prebrano besedilo obnavlja strnjeno in razširjeno; poišče v besedilu glavno sporočilo in ga ločuje od manj pomembnih podatkov, ki jih navede; ugotavlja glavne in stranske osebe, čas in kraj dogajanja oziroma zgodovinski okvr ter bistvene elemente obravnavane literarne zvrsti; Posluževati se raznih bralnih tehnik: tiho branje in glasno branje, doživeto branje (intonacija in izgovorjava). Posluževati se ustreznih strategij za analizo in proučevanje prebrane vsebine; postavljati si vprašanja v začetku in med branjem; dojeti koristne napotke za reševanje težav v razumevanju. Izkoristiti informacije v naslovu, ilustracijah in podnapisih ter si pri tem ustvariti prvi vtis o besedilu, ki bo prebrano. Brati in primerjati informacije iz raznih besedil za ustvarjanje slike o določeni vsebini z namenom, da se o njej lahko kaj napiše ali pove. Iskati podatke v sestavkih različnega značaja in izvora (obrazci, urniki, grafikoni, tlorisi) v praktične ali učne namene, ter pomagati si z enostavnimi tehnikami (npr. s podčrtovanjem, beleženjem podatkov, z miselnimi vzorci in shemami itd.). Slediti pisnim navodilom za oblikovanje predmetov, za urejanje vedenjskih pravil, za udejanjenje dejavnosti, za izvedbo postopka. Razlikovati literarno invencijo od resničnosti pri branju pripovednih in opisnih besedil, tako realističnih kot domišljijskih. Brati preprosta literarna besedila: prozo (napisano v sodobnem jeziku) in pesmi; prepoznavati njihov pomen, oblikovne značilnosti, avtorjevo sporočilnost in izražati o njih enostavna osebna mnenja. razlikuje med realnostjo in invencijo v literarnih besedilih; pozna verz, kitico in rimo; razume in izvaja pisna navodila;. izlušči ključne elemente in sporočilnost iz umetnostnih besedil in jih uporablja v drugih primerih; razbira informacije v neumetnostnih besedilih in jih uporabi v različnih kontekstih. Tiho in glasno branje umetnostnih (pripovedke, pravljice, basni, bajke, pregovori, izštevanke, pesmi)in neumetnostnih besedil. Glasno branje s primerno intonacijo in interpretacijo. Razumevanje vsebine in iskanje bistvenih informacij oziroma sporočil v celotnem besedilu. Razčlenjevanje besedila na glavne enote (uvod, jedro, zaključek) in v odlomke (zapisovanje podnaslovov). Analiza vsebine posameznih odlomkov in ugotavljanje ter beleženje ključega sporočila (točke in miselni vzorci). Upoštevanje ločil in razumevanje njihove namembnosti. Doživeto branje dvogovorov in dramskih tekstov po vlogah. Obnavljanje besedil tudi s pomočjo vprašanj ali točk. Analiza pesmi: verzi, kitice, rime, ritem; sporočilo. Branje neumetnostnih besedil in izluščenje bistvenih informacij (podčrtavanje ključnih besed, sestava miselnih vzorcev, zapiski...) Izvajanje vaj, iger, izdelkov po pisnih navodilih. Uporaba slovarjev in leksikonov; iskanje informacij na spletnih straneh.
Pisanje pripravi točke ali miselni vzorec, po katerem oblikuje različna pripovedna besedila; opiše lastna in izmišljena doživetja; opiše osebe, živali ali predmete; vključi v besedilo podatke o ljudeh, opis krajev in navede čas, v katerem se pripoved odvija; piše obnove in jim spremeni osebo ali začetek/zaključek ali čas dogajanja in kraj; strne in širi besedilo; besedilo zapisuje z računalniškim programom; napiše pismo v ustrezni obliki z navedbo naslovnika; oblikuje besedilo namenjeno za objavo v glasilu (šolski časopis, otroška revija) ali na spletni strani; zapisuje najpomembnejše dogodke in izaža svoja čustva in menja v obliki dnevnika; sestavi navodila za igro, dejavnost, recept; tvori različne vrste besedil z upoštevanjem pravopisnih, oblikoslovnih in skladenjskih pravil; ustrezno postavlja ločila v besedilu; pravilno zapisuje besedilo po nareku. Zbrati misli, jih urediti v točke in pripraviti osnutek za pripoved ali doživljajski spis. Sestavljati pisne pripovedi o lastnih doživetijih ali doživetijih drugih z bistvenimi podatki o ljudeh, krajih, dogajalnem času, situacijah, dejanjih. Napisati pismo naslovljeno na znano osebo, odprto pismo in kratke članke za šolsko glasilo ali šolsko spletno stran ter prilagoditi izrazne oblike naslovniku in sporočanjski situaciji. Opisati doživetja, čustva in razpoloženja v obliki dnevnika. Sodelovati pri kolektivnih sestavkih (poročila o šolskih dogodkih, navodila za izdelavo predmetov, mnenja o učnih vsebinah). Preoblikovati besedila (parafraziranje ali obnova, sprememba, dopolnjevanje), ustvariti nova besedila, tudi z uporabo računalniških programov za pisanje. Sestavljati enostavna neumetnostna besedila ali preglednice (npr. navodila, pravila igre, recepte) za izvedbo neke dejavnosti. Sestavljati pravopisno, oblikoslovno, skladenjsko in pomensko pravilna besedila in pravilno postavljati ločila. Pisanje točk ali oblikovanje miselnih vzorcev kot pomoč pri sestavljanju pripovednih besedil. Pisanje besedil z uvodom, jedrom in zaključkom. Pisanje doživljajskih in domišljijskih spisov (opis ljudi, krajev, navedba dogajalnega časa) z upoštevanjem ločil, pravopisnih, oblikoslovnih in skladenjskih pravil. Pisanje besedil s ključnimi besedami. Pisanje obnov z upoštevanjem ločil, pravopisnih, oblikoslovnih in skladenjskih pravil. Preoblikovanje besedil (sprememba oseb, začetka/zaključka, čas, kraja...). Nadaljevanje začete zgodbe. Pisanje strnjenih in razširjenih obnov. Uporaba računalniških programov (npr. Word). Pisanje pisem. Pisanje dnevnika. Sestava navodil (igra, dejavnost, recept) z natančnim navajanjem postopkov in točnimi podatki. Usvajanje in širjenje produktivnega in receptivnega besedišča razume pomen neznanih besed iz besedil na podlagi sobesedila in intuitivnega poznavanja besednih družin; Razumeti in primerno uporabljati osnovno besedišče (besede iz osnovnega ali literarnega besedišča). Širiti besedni zaklad preko šolskih in izvenšolskih sporazumevalnih dejavnosti ter ustnih, pisnih in bralnih usvaja novo besedišče na podlagi šolskih in Intuitivno iskanje pomena neznanih besed glede na kontekst poslušanega ali prebranega besedila. Širjenje besedišča v različnih govornih situacijah, ob branju, poslušanju radijskih oddaj in gledanju filmov oz.
aktivnosti; udejanjiti znanje o glavnih pomenskih zvezah med besedami (sličnost, različnost, pripadnost besednim družinam). Razumeti, da imajo besede različne pomenske odtenke in določiti specifični pomen izraza v besedilu. Razumeti v najbolj pogostnih in enostavnih primerih rabo in preneseni pomen besednih tvorb. Razumeti in uporabljati besede in specifične izraze, ki se nanašajo na učne vsebine. Posluževati se slovarja kot pripomočka za iskanje odgovorov na jezikovne dvome. izvenšolskih izkušenj; uporablja sopomenke, nadpomenke, podpomenke in protipomenke; uporablja nove izraze v različnih kontekstih; izvaja enostavne raziskave o novih besedah, besednih družinah in besednih zvezah v besedilih, da razume njihov pomen in jih nato uporablja; določi specifični pomen izraza v besedilu; razume pomenske odtenke nekaterih besed; uporablja specifično besedišče v različnih kontekstih; poišče v slovarju ali leksikonu razlago neznanih besed. televizijskih programov. Uporaba sopomenk, nadpomenk, podomenk, izpeljank, besednih družin. Bogatenje besedja: sopomenke, izpeljanke, besedne družine. Vaje za uporabo novih usvojenih izrazov. Primerjava besedil z enakimi besedami, ki pa imajo različen pomen. Uporaba specifičnega besedišča glede na kontekst (terminologija pri različnih predmetih). Branje raznih besedil z izluščenjem neznanih besed in iskanje njihovega pomena v slovarju. Iskanje razlag in besednih zvez na spletnih straneh. Esplicitna slovnica in razmišljanje o jeziku razlikuje različne načine sporočanja (vikanje, tikanje, prijateljski odnos...); ugotavlja razliko med knjižnim jezikom in krajevnimi narečji; uporablja ločila; pozna glavne postopke besedotvorja in izpeljave besed: osnovne besedne podstave, izpeljanke, sestavljenke; Prepoznati - v zvezi z besedili ali doživetimi izkušnjami - raznolikost jezika glede na čas in prostor ter zemljepisni, socialni ali sporočanjski kontekst. Poznati glavne postopke besedotvorja in izpeljave besed (osnovne besedne podstave, izpeljanke, sestavljenke). Razumeti glavne pomenske povezave med besedami (podobnosti, razlike, pripadnost isti besedni družini). Prepoznati osnove enostavčne povedi: povedek, osebek, predmet in prislovna določila. Poznati v povedi ali daljšem besedilu glavne stavčne člene, poimenovati glavne besedne vrste, prepoznati glavne priredne in podredne veznike (in, ampak, kajti, ker, ko). Poznati glavna pravopisna pravila in se posluževati tega znanja ob pregledu pisnega izdelka za popravljanje upošteva zakonitosti knjižnega jezika: skladnjo, oblikoslovje, besedoslovje, pravopis; prestavlja besedilo iz premega v odvisni govor in obratno; pravilno zapisuje besede, ki vsebujejo težkoče; prepozna osnove enostavčne povedi: povedek, osebek, predmet in prislovna določila; prepozna v povedi skladenjske in oblikoslovne elemente; v povedi ali besedilu prepozna in poimenuje pregibne besedne vrste: glagol, samostalnik, Različne oblike in načini sporočanja glede na kontekst, odnos med sogovornikoma, kraj... Izražanje v knjižnem jeziku in primerjava med narečnimi in knjižnimi besedami. Naglas na zadnjem zlogu in apostrof. Oblike glagola imeti/avere z začetno črko H (ho, hai, ha, hanno) Ločila v povedi. Sestava izpeljank in sestavljank, iskanje besednih družin... Težkoče italijanskega jezika. Pravila za uporabo spolnikov (articoli determinativi e indeterminativi). Oblikoslovje - pregibne in nepregibne besedne vrste. Označevanje samostalnikov in pridevnikov v povedih. Analiza samostalnikov in pridevnikov (spol, število). Samostalniške oblike (nomi concreti e astratti, accrescitivi, diminutivi, vezzeggiativi, peggiorativi) Pridevniške oblike (aggettivi qualificativi e determinativi: possessivi, dimostrativi, indefiniti,
napak in izboljšavo besedila. pridevnik, spolnik; prepozna in uporablja veznike, zaimke, predloge in prislove; popravlja in izboljšuje svoje besedilo upoštevajoč glavna pravopisna pravila. interrogativi, numerali). Zaimki (pronomi personali, possessivi, dimostrativi, indefiniti, relativi, interrogativi). Preoblikovanje besedila: premi in odvisni govor. Skladnja - enostavčne povedi: določanje povedka, osebka, predmeta, prislovnega določila (complemento diretto e indiretto). Določanje in uporaba glavnih veznikov, predlogov in prislovov. Poprava lastnih izdelkov. Uporaba predlogov. Poprava lastnih izdelkov.