3.4.1 TEHNIČNO POROČILO 1. Uvd Predmet PZI prjekta je dgraditev javne kanalizacije za dvajanje kmunalnih dpadnih vd, ter padavinskih dpadnih vd iz bstječih nepriključenih bjektv v Albrehtvi ulici na Škfljici. 2. Pdlge in pdatki Kt snva za izdelav prjekta nam je služil sledeče: Gedetski psnetek, izdelal M.O.B. d..., ktber 2017. Terenski gled. Prjektna nalga 3385K, izdelala VO-KA Ljubljana 3. Opis bstječega stanja 3.1 Kanalizacija Na bravnavanem širšem bmčju je vsa kanalizacija že zgrajena. Obstječa kanalizacija je zgrajena v lčenem sistemu. Del javne kanalizacije Albrehtve ulice pd vrhm hriba Bršt ni bil zgrajen d knca. 3.1.1 Kmunalne dpadne vde Na dseku d stanvanjskega bjekta Albrehtva 74 d stanvanjskega bjekta Albrehtva 95 javna kanalizacija ni zgrajena. Objekti, ki še nis priključeni s sledeči: Stanvanjski bjekt Albrehtva 95, na parceli 555/5, k..lanišče Objekt na parceli 555/16, k..lanišče Objekt na parceli 555/18, k..lanišče Dva bjekta na parceli 509/35, k..lanišče 3.1.2 Padavinske vde P prjektu VO-KA ja št.824, je bil na tem delu predviden dvd padavinskih vd z bcestnim jarkm, ki pa ga v naravi ni. 3.2 Ostali kmunalni vdi Vdvd: Vdvdn mrežje je v upravljanju JP VO-KA. Ostali vdi: Obmčje je kmunaln premljen z elektr mrežjem viske in nizke napetsti, plinvdm, ter telefnskim vdm. 1
4. Opis prjektirane rešitve 4.1 Zasnva sistema Za predmetn bmčje je na pdlagi bstječega sitema predvidena izgradnja lčenega dvajanja padavinskih in kmunalnih dpadnih vd. 4.1.1 Kmunalne dpadne vde Odpadne kmunalne vde iz bjektv se bd dvajale v prjektiran kanal O. Pričetek trase je med bjektma Albrehtva ulica 94 in 95, v nadaljevanju kanal sledi pteku asfaltirane ceste, vse d bjekta Albrehtva ulica 74, kjer se zaključi v bstječem jašku. Kta pkrva bstječega revizijskega jaška je 313.41, prjektiran kanal se priključi v dn bstječega RJ na kti 311.64. Prfil kanala O je DN 250mm, padec sledi pteku terena. Dlžina prjektiranega kanala je 193m. Kanal O prečka naslednje kmunalne vde: 4x TK vde, 2x pdzemni NN elektr vd, 5x plinvd 4.1.2 Padavinske vde Odpadne padavinske vde iz bjektv se bd dvajale v prjektiran kanal M. Pričetek trase je pri naslvu Albrehtva ulica 90, v nadaljevanju kanal sledi pteku asfaltirane ceste, vse d bjekta Albrehtva ulica 74, kjer se zaključi v bstječem jašku. Kta pkrva bstječega revizijskega jaška je 313.51, kta priklpa 311.96, ter kta dann bstječega revizijskega jaška 311.46. Prfil kanala M je DN 250mm, padec sledi pteku terena. Dlžina prjektiranega kanala je 112m. Kanal M prečka naslednje kmunalne vde: 2x TK vde, 3x plinvd 4.1.3 Zaledne vde V prjektni nalgi št. 3385K zaledne vde nis bile upštevane. V Prjektu št. 2916K, kjer je izvedena analiza kanalizacijskega sistema na Škfljici je bil ugtvljen, da je ptrebn kanalizacijski sistem razbremeniti dtka zalednih vda. Zaledne vde je mgče preusmeriti v bližnji zacevljen ptk v Ravenski ulici v cevi DN800 ali pa v zacevljen ptk v cevi DN500 v Pevčevi dlini. Prispevna pvršina zalednih vd je cca. 3,3 ha. Prjekt zalednih vda ni predmet tega prjekta. 2
Hišni priključki Obstječi bjekti s priključeni na individualne greznice. Ob gradnji javne kanalizacije se izvedej nastavki za hišne priključke d rba parcelne meje. Mest hišnih priključkv se je dlčil in uskladil z lastniki bjektv. V prihdnsti je ptrebn bstječe greznice izprazniti in zasuti. Priključek na prjektiran kanal se izvede pd ktm 45 (hrizntaln), vertikalni kt med sj kanala hišnega priključka in hrizntal mra biti med 15 in 45. Priključek je iz PVC cevi DN 160 mm ali cevi DN 200 mm, dvisn d bstječe cevi priključka. Cevi hišnega priključka se plagaj v padcu 2-5% d izven cestnega telesa, kjer se pravilma zgradi revizijski jašek fi 800 mm (glbina <1.30m) ali fi 1000 mm (glbina > 1.30m). Na bmčjih gste pzidave, zirma v centru mesta, se zaradi gstte kmunalnih vdv ali drugih pgjev gradnje, na mestu samem dlči ali je jašek ptreben, ter pda tčn lkacij. V klikr se zaradi različnih razlgv ne mre izvesti priključnega jaška, je priprčljiv izvesti čistilni ks. Pri plaganju nvega cevvda se izvedej hišni priključki tak, da se na predvidenih priključnih mestih vgradi dcepe. Odcep se predvidi iz PVC cevi, ki se zaplastificira v bmčju spja s pliestrsk cevj. Priključke z manjšim temenskim kritjem d 1.0 m je ptrebn bbetnirati z betnm C16/20. Priključki cestnih pžiralnikv Pžiralniške zveze d bstječih pžiralnikv, kjer se zgrnji ustrj ne spreminja, ali pa se hranjaj se bnvij v celti. Izvedej se iz PVC cevi DN 200 mm, plžene v primernem padcu 1,5-2% prti vpadnemu jašku na mešanem kanalu. Pžiralniške zveze se v celti bbetniraj. 3
5. Hidravlika in dimenziniranje 5.1 Kmunalne dpadne vde Za izračun sušnega dtka sm upštevali: np=250 l/preb. maksimalni urni dtk (Qmax) kt delež dnevnega dtka v dvisnsti d števila prebivalcev tuj vd upštevam kt 100% sušni dtk minimalni prfil za sanitarni kanal je DN 250mm padci kanalv s izbrani tak, da v največji mžni meri sledij terenu. keficient hrapavsti kb=0.5mm max. št. seb=25 s np=250 l/s*dan t=3 ure Qinf=Qs št. s np Qs 0.58l / s t * 3600 Qinf=0.58 l/s Qt= QS + Qinf =1.16 l/s Pri prjektiranju sm upštevali priprčila ATV standarda in izbrali minimalni prfil DN 250 mm, i=50%, Qp=150 l/s. 5.2 Padavinske vde Pri izračunu deževnega dtka za dimenziniranje meternih kanalv sm upštevali keficient dtka =0.47, za srednje gst pzidav. Hidravlični izračun je razviden iz prilge 3.5.4.a 4
6. NAČIN GRADNJE Pričetek gradnje Pred pričetkm gradnje je ptrebn zavarvati gradbišče z ustreznimi zaščitnimi grajami, signalizacij in stalim, kt je naveden v predpisih varstvu pri gradbenem delu. Sčasn z zakličb prjektiranih kanalv je bvezn zakličiti trase stalih kmunalnih vdv, ki tangiraj tras prjektiranih kanalv. Zakličb je ptrebn izvajati v pristnsti upravljavcev psameznih kmunalnih vdv in upravljavca ceste. O zakličbi je ptrebn vditi zapisnik. Vanj navesti tudi ime dgvrne sebe, ki b vršila nadzr varvanja kmunalnih naprav. Pred pričetkm je ptrebn na bjektih, ki s relativn blizu izkpv in večjih transprtnih pti vgraditi reperje, med gradnj je ptrebn spremljati psedke. Pred pričetkm del je ptrebn bmčje gradbišča in nepsredn bližin izkpv pregledati, ter zapisnišk in s TV kamer ugtviti in dkumentirati bstječe stanje klice bjekta in cestnih pvršin, ki jih b uprabljal v času gradnje in dkumentacij hraniti najmanj d knca garancijskega bdbja. Pred začetkm dela na gradbišču je ptrebn izdelati varnstni načrt skladn z zakndaj. Izkpi Na pdlagi terenskega gleda sm predpstavili, da imam na bravnavanem bmčju izkp III. kat. Pri izkpu pričakujem glinen material. Strjni izkp b mžn izvajati na celtni trasi kanala. Predviden je deln pažen in deln širk izkp pd ktm 60. Na mestih, kjer nastpa humus, je ptrebn humus dstraniti z drivm d 10.0 m d rba izkpa. Ne sme priti d mešanja z stalim zemeljskim materialm. P knčanih delih in planiranju terena je vzpstaviti prvtn stanje z drivm humusa. Zaradi slabe kvalitete izkpanega materiala, le tega dpeljem na staln depnij. Za zasip uprabim gramz slabše kvalitete. Izkp je izvajati p veljavnih predpisih iz varstva pri gradbenem delu. Zaradi pjava talne vde b ptrebn staln izčrpavanje vde iz jarka, vda se prečrpava s prensnimi črpalkami v jarek. Pri črpanju je ptrebn paziti, da ne pride d izpiranja finih delcev zemljine. 5
Material cevi Predviden material cevi za kmunalne dpadne vde je armirani pliester (GRP), snvna tgst je SN 10000 N/m2, nazivni tlak je PN 1 bar, skladn z standardm SIST EN 14364. Cevi imaj na eni strani muf iz pliestra z EPDM tesnilm. Ntranji zaščitni slj cevi iz čistega pliestra, brez plnila in jačitve, mra imeti minimaln debelin 1,0 mm s ciljem dseganja tesnsti, kemijske in abrazijske bstjnsti in dprnsti na brus pri visktlačnem čiščenju. Predviden material cevi za padavinske vde je betn. Revizijski jaški Revizijski jaški na kanalih s iz pliestra 1000 mm. Predviden je klasični jašek z muld d prfila DN 700mm. Temelj jaška je betniran na mestu z betnm C25/30, debelina plšče je 20 cm. Klasičen jašek: na temelj se pstavi jašek iz pliestra, krg jaška se izvede AB venec iz C25/30. Dn je izblikvan iz pliestra, v bliki kritnice, ki usmerja dtk dpadne vde. Pkrv jaška je iz NL 600 mm, razreda D400 p SIST EN 124, vgrajen v armiranbetnski venec. Pkrvi težke izvedbe mraj biti premljeni s pmagali pri dpiranju. Prepadni revizijski jašek se izvede, kjer je razlika med vtkm in dnm kanala večja kt 50 cm. AB venec se plaga na kržni AB temelj C25/30, širine 20cm in višine 15cm, temelj se izvede na terenu b jašku in ne sme nalegati na stene jaška. Vgrajevanje cevi Dn jarka Dn jarka mra biti izveden v zahtevanem padcu. Izgibati se je treba rahljanju zemlje v jarku. V primeru da je zemljina zrahljana zaradi slab pravljenega dela, je treba ddati in enakmern utrditi primeren material. Narediti je ptrebn tudi pglbitve na bmčju spjk. Psteljica Pri vgradnji psteljice je treba upštevati sledeče zahteve: naj ne vsebuje kamnitih delv, katerih zrna večja d 32 mm - v nekaterih primerih je za cevi manjšega premera priprčljiv, da s zrna še manjša 6
naj b dbr stisljiv, nekheziven in naj zadvljiv prenaša btežbe če je zbit na 95% p standardnem Prctrjevem pstpku, mra dseči minimaln nsilnst 4N/mm2. V vdnsnih zemljinah ne sme biti finih delcev (d DN 400 - velikst zrna 8-16 mm, nad DN 500 - velikst zrna 16-32 mm). Debelina psteljice p utrjevanju mra biti vsaj 10 cm + 0,1 x DN. Da bi dsegli zahtevani nsilni kt, najmanj 90 d 120, je ptrebn pdlag zbiti (npr. z rčnim ali manjšim pnevmatičnim nabijačem). Cev mra p vsej dlžini ležati na pdlagi, razen na mestih pglbitev za spjke. Pri mkrem izkpu (talna vda) je predviden plaganje cevi na AB psteljic debeline 10 cm in sidranje cevi z pliesterskimi trakvi na psteljic, zaradi dejstva, da talna vda lahk dvigne cevi. V primeru, da se b zasip jarka v katerega b plžena kanalizacijska cev, izvajal sprti in jarek ne b dprt dalj časa, se ukrep sidranja cevi na AB psteljic lahk pusti. Če pri izkpu dna jarka naletim na slab nsilna tla, je ptrebn bvezn pridbiti mnenje gemehanika. Mntaža cevi Glede na pgje, lahk cevi d DN 500 plagam v jarek rčn. P ptrebi uprabim prem za dvigvanje; priprčam uprab dvižnih zank. Pritrjevanja kljuk ali verig ne priprčam, ker lahk pškdujej knce cevi. Spajanje cevi Vse dele cevi - ntranje in zunanje pvršine - je treba preveriti in čistiti preden jih spjim. Utri spjk ne smej biti nesnaženi. Na knce cevi nanesem maziv. Uprabljajte sam prilžen maziv. Glede na velikst cevi je več načinv spajanja cevi: z rvkpačem: z vzvdm (drgm): z inštalacijskim pripmčkm Na začetku, k cevi spjim, mrata njuni si svpadati, šele nat lahk cevi ukrivim. Glede na ntranji pritisk in ktni dkln lahk ddam betnske pdprnike, ki blkiraj hidravlične sile. Mntaža s kleni Klena se spajaj na pdben način kt cevi (npr. z napenjalcem). V primeru, da mntiram klen z tpim ktm in uprabljam rvkpač, je mžn, da b za praviln usmerjanje sile, ki je ptrebna za prces spajanja, ptrebna primerna pmžna prema. Na mestih kjer s klena, dcepi, reducirni ksi ali pdbni elementi nastajaj hidravlične sile; kličina hidravličnih sil je dvisna d blike in tlakv v cevi. Te sile 7
mra prevzeti zemljina prek betnskih pdprnikv ali primernega utrjevanja zasipnega materiala. Mntaža cevi, rezanih na dlžin na lkaciji Za rezanje cevi na želen dlžin lahk uprabim rezalk za kamen. K na drezani strani cevi psnamem ster rb, že lahk namestim spjk tak, da enstavn namažem s prilženim mazivm. Ddatna bdelava (struženje, ipd.) ni ptrebna. Obsip cevi Cev mra biti zasuta v plasteh p največ 30 cm z zemljin, ki je primerna za zasip. Vsak plast je ptrebn utrjevati istčasn na beh straneh cevi, da se prepreči njen premikanje. Za utrjevanje priprčam uprab lahkih vibracijskih nabijačev (maksimalna delvna teža 0,30kN) ali lahkih vibracijskih plšč (maksimalna delvna teža 1kN). Pri materialu za zasip je treba upštevati sledeče zahteve: naj ne vsebuje kamnitih delv, katerih zrna večja d 32 mm - v nekaterih primerih je za cevi manjšega premera priprčljiv, da s zrna še manjša naj b dbr stisljiv, nekheziven in naj zadvljiv prenaša btežbe če je zbit na 95% p standardnem Prctrjevem pstpku, mra dseči minimaln nsilnst 4N/mm2. Zasip jarka Jarek zasipam p plasteh in pazim na primern debelin plasti. Prepričati se mram, da s cevi primern zavarvane in da sm jih dbr utrdili. D višine 0,3 d 1,0 m nad temenm cevi lahk material utrjujem z srednjim vibracijskim nabijačem (največja delvna teža 0,6 kn) ali vibracijskimi plščami (največja delvna teža 5 kn). Težja rdja za utrjevanje lahk uprabim nad 1,0 m nad temenm cevi. Vgraditi je treba tudi signalni trak. V fazi gradnje se je ptrebn izgibati prehdm težkega tvra (npr. težka mehanizacija ali vzila). Nad zasipm 30 cm nad temenm cevi lahk uprabim nekherenten material iz izkpa. Če izkpani material ne ustreza, ga mram pripeljati. Če se v jarku pjavi talna vda, j mram črpati, dkler cevi nis mntirane in zasute d take višine, da preprečim dvig cevi zaradi vzgna. Na mestih, kjer je zunanja btežba večja d dpustne btežbe pdane v navdilih prizvajalca cevi, je ptrebn cevi bbetnirati. Priprčam, da cevi mntiram in zasipavam sprti in ne puščam daljših dsekv cevvda nezasutih. S tem se izgnem neprilikam pri mčnejših nenadnih padavinah in mrebitnih mehanskim pškdbam cevvda 8
Tlačni preizkus kanalizacije Standard p katerem se izvaja preizkus vdtesnsti gravitacijske kanalizacije je EN 1610. Preizkus neprpustnsti cevi in (menhle-vstpna dprtina v kanal) vstpnih dprtin v kanal in pregled jaškv je lahk pravljen z zrakm (pstpek L ) ali z vd (pstpek W ). Pstpek tlačnega preizkusa je lahk tudi tčen, tak, da se del z. deli kanalizacije preverij z vd, del pa z zrakm. V primeru tlačnega preizkusa z vd, je števil ppravkv pnvnih tlačnih preizkusv nemejen. V primeru negativnega knčnega preizkusa z metd tlačnega preizkusa z zrakm, je dvljen pnven preizkus z vd, katerega rezultat je dlčilen neglede na tlačni preizkus z zrakm. Če je v primeru preizkusa v kanalu pristna pdtalnica, lahk ima le ta vpliv na rezultate testa. Začetn testiranje se lahk prične pred zasipm kanala. Za knčne teste tlačnega preizkusa, mra biti kanal zasut (kanal mra biti razpažen). V primeru različnih metd (vda-zrak), se lahk pjavij specifične zahteve. Zaključek gradnje P zaključku del mra izvajalec vse pškdvane pvršine, ki s se med gradnj pškdvale, pvrniti v stanje pred psegm. P zaključku del mra izvajalec izdelati vs ptrebn dkumentacij za izvedb tehničnega pregleda skladn z veljavn zakndaj in dkumentacij za predaj bjekta narčniku, ki mra biti usklajena z zahtevami upravljavca kanalizacijskega sistema in bjektv. OSTALI POGOJI GRADNJE Križanja z bstječimi kmunaln in energetsk infrastruktur Pteki tras in višinske kte bstječih kmunalni vdv s pridbljene s strani upravljavcev. Zaradi mrebitnega dstpanja z dejanskim stanjem je ptrebn pred pričetkm gradnje preveriti trase in pmeriti glbine bstječih kmunalnih vdv. V primeru, da se ugtvi, da s križanja tesna, je ptrebna knzultacija z upravljalcem in prjektantm. Zagtvljeni s minimalni dmiki predvidenih bjektv in naprav d bstječih kmunalnih in energetskih vdv, pd pgji njihvih upravljavcev. Za križanje s kmunalnimi vdi je ptrebn predhdn bvestiti upravljavce le teh, da na terenu dlčij z. zaznamujej tčn leg. V klikr upravljavec ni zmžen pdati tčne lege bstječih kmunalnih vdv na terenu, investitr in izvajalec nista dlžna pravnati nastale škde. Križanja je zavarvati v skladu s predpisi varstvu pri delu 9
Celstn hranjanje kulturne dediščine Obmčje psega se ne nahaja na bmčju varvane kulturne dediščine. Varstv vde in pdzemnih vda Upštevanje prjektnih pgjev Direkcije RS za vde: Predvideni pseg se nahaja na : - Obravnavan bmčje leži zntraj erzijsk grženega bmčja. Dlžina sanitarnega kanala znaša 183m, cev GRP DN 250mm. Dlžina meternega kanala znaša 112m, cev BC DN 250mm. Kanalizacija b plžena v jarek. Pvprečna glbina izkpa jarka b d 1.10 d 2.80m. Ukrepi za zaščit prti erziji pri izvajanju del: Izkp b pažen. V primeru večjih padavin je pričakvati spiranje manjših kličin razrahljane kamenine, ki ne b dstranjena z izkpm (prašni delci, kameni drbir). Na snvn kamenin delvanje padavinskih vd ne b imel vpliva. Nsilnst temeljnih tal presega 200 kn/m 2, tak da z izgradnj kanalizacije nsilnst temeljnih tal ne b presežena. Pri izvajanju izkpa je ptrebn iz jarka in brežin dstraniti večje kamnite blke (premer zrna nad 100 mm), ki bi v primeru zrušenja v jarek lahk pškdvali delavce pri izvajanju del (mntaži cevvda) v jarku. Psebni ukrepi prti erziji pri izvajanju del nis predvideni, saj bd dela pvsd ptekala v stabilni kamenini. Plaganje kanalizacije Kanalizacijska cev se b plagala na ležišče cevi debeline 10 cm iz lmljenca granulacije 0.02-8 mm. P plžitvi cevi se izvede bsip cevi d višine 30 cm nad temenm cevi z lmljencem enake granulacije. Nad bsipm cevi se izvede zasip jarka z izbranim izkpanim materialm s premerm zrn d 64 mm, v primeru vznih pvršin pa se izvede zasip s tampnskim materialm lmljenec granulacije 0.02 32 mm. Zgrnji del jarka se uredi skladn z bstječim stanjem. Na bmčju vznih pvršin se uredi vzišče v prvtn stanje, v naravnem terenu pa se jarek zasuje s humusnim materialm in zatravi. Zasip nad cevvdm se izvaja v plasteh debeline 30 cm s sprtnim utrjevanjem. Na bmčju vznih pvršin je ptrebn utrjevanje zasipa izvajati z ustrezn mehanizacij (vibracijski valjarji, vibracijske plšče) d mdula stisljivsti 120 MPa. Med gradnj je treba gradbišče rganizirati tak, da se prepreči nesnaženje tal, ki bi lahk nastal zaradi transprta, skladiščenja in uprabe tekčega griva in drugih nevarnih snvi. Ob nezgdi je treba zagtviti takjšnje ukrepanje za t uspsbljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča griva, lja in maziva ter drugih nevarnih snvi mraj biti zaščitena pred mžnstj izliva v tla. Ohranjanje narave Predvideni pseg se ne nahaja na bmčju, ki ima na pdlagi predpisv s pdrčja hranjanja narave pseben status. 10
Varvanje tal Za začasne prmetne in gradbene pvršine se uprabi pvršine, na katerih s tla manj kvalitetna. Med gradnj je treba gradbišče rganizirati tak, da se prepreči nesnaženje tal, ki bi lahk nastal zaradi transprta, skladiščenja in uprabe tekčega griva in drugih nevarnih snvi. Ob nezgdi je treba zagtviti takjšnje ukrepanje za t uspsbljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča griva, lja in maziva ter drugih nevarnih snvi mraj biti zaščitena pred mžnstj izliva v tla. V času gradnje se prst dstrani in depnira na rbu izkpa. P zaključeni gradnji se uprabi za sanacij razgaljenih pvršin. Višina depnirane prsti ne sme biti večja kt 1.5 m. Depnije prsti se izvede tak, da ne pride d nesnaženja s škdljivimi snvmi in manj kvalitetnim materialm ter da se hrani njena rdvitnst in kličina. Varstv pred hrupm V času gradnje ne smej biti presežene ravni hrupa, dlčene v predpisih, ki urejaj hrup v naravnem in življenjskem klju. Upštevani mraj biti ukrepi za varvanje pred hrupm. Vsa hrupna dela se, b upštevanju dvljenih ravni hrupa, izvajaj sam v času d pnedeljka d sbte med 7. in 19. ur. Izvajanje teh del je prepvedan, če je dela prst dan. Varstv zraka V času gradnje se zagtvi varstv zraka z: vlaženjem sipkih materialv in nezaščitenih pvršin, preprečevanjem raznsa materialv z gradbišča, čiščenjem vzil pri vžnji z gradbišč na javne prmetne pvršine, prekrivanjem sipkih tvrv pri transprtu p javnih prmetnih pvršinah, sprtnim rekultiviranjem zaključenih bmčij. Ravnanje z dpadki V času gradnje in v času bratvanja je treba z dpadki ravnati skladn z Uredb ravnanju z dpadki (Ur.l. RS, št. 34/2008, 103/2011) V času gradnje je treba uvesti sistem lčenega zbiranja gradbenih in drugih dpadkv glede na mžnsti pnvne uprabe psameznih frakcij. Neuprabne prestanke gradbenih dpadkv in gradbenih dpadkv iz zemeljskih izkpv je treba dlagati na dlagališčih inertnih dpadkv, skladn s predpisi ravnanju z dpadki. Oddane dpadke je treba spremljati prek evidenčnih listv in vditi predpisane evidence. Nevarne dpadke je treba skladiščiti v zaprti psdi in jih redn predajati pblaščenemu djemalcu nevarnih dpadkv, skladn s predpisi ravnanju z nevarnimi dpadki. 11
Druge bveznsti investitrjev in izvajalcev pri gradnji bjekta Gradbišče mra biti zavarvan tak, da se zagtvi varnst in nemtena raba ssednjih bjektv in zemljišč. V času gradnje in v času bratvanja je treba zagtviti nemten prmetn, kmunaln, energetsk in telekmunikacijsk skrb bstječih bjektv. V času gradnje in v času bratvanja je treba krajane tekče bveščati delih in psledicah v zvezi z gradnj kanala in pripadajčimi ureditvami. V času gradnje in v času bratvanja je treba zagtviti vse ptrebne varnstne ukrepe tak, da se prepreči nesnaženje klja, ki bi lahk nastal zaradi transprta, skladiščenja in uprabe tekčih griv in drugih škdljivih snvi. V času gradnje in v času bratvanja je treba, v primeru nezgde, zagtviti takjšnje ukrepanje uspsbljenih delavcev. V času gradnje je treba zagtviti arhelški nadzr ter getehnični nadzr in reden nadzr stanja bstječih bjektv. Sčasn z izgradnj bjektv mra biti zagtvljena prestavitev vseh infrastrukturnih vdv, bjektv in naprav, ptrebnih za nemten delvanje bstječih bjektv v času gradnje in p njej. P izvedbi psegv v prmetne pvršine se izvede sanacij gradbenega psega tak, da se prepreči kakršnkli zmanjšanje nsilnsti vzišča. Prmetn pvršin je treba sanirati v enaki bliki in kvaliteti, kt je bila pred gradbenim psegm. Mrebitne pškdbe kliških bjektv, vdv in naprav, nastale v času gradnje, mra investitr sanirati. RAVNANJE Z ODPADNIM MATERIALOM Psledica gradnje načrtvanega bjekta bd predvidma predvsem naslednji dpadki, ki p Pravilniku ravnanju z dpadki (Ur.l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 34/2008) nis predeljeni kt nevarni dpadki in sdij med gradbene dpadke pravilnika ravnanju z dpadki, ki nastajaj pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 3/2003, 50/2004, 62/2004, 34/2008) stanki betna, betnske ruševine, stanki peke, stanki lesa, zemljina in kamenje, embalaža, mešani kmunalni dpadki. 12
Gradbene dpadke, med katere štejem betn, pečne zidake, malt, mete in pdbn in nis nesnaženi z nevarnimi snvmi ter vsebujej največ 10 % drugih materialv se lahk dvažaj na dlagališče gradbenih dpadkv. Odpadni les se lahk dda za energent (kuriv). Mešane kmunalne dpadke se mra zbirati lčen v tipskem kntejnerju, ki ga b dvažal pblaščen kmunaln pdjetje. Pri ustrezni rganizaciji gradbišča, ki b vključevala tudi ustrezn zbiranje in dvz vseh vrst dpadkv z bmčja gradbišča, je mžnst škdljivih vplivv na klje v času gradnje zanemarljiva. Vsekakr je ptrebn dpadke, ki nastanej med gradnj ustrezn depnirati z. ddati pblaščenemu zbiralcu. Ta stršek mra biti vključen v cen del. ODSTOPANJA OD PROJEKTA Vse bjekte je ptrebn graditi p veljavni prjektni dkumentaciji. Odstpanje ni dvljen brez knzultacije s prjektantm in njegve privlitve. V klikr bi prišl d večjih dstpanj gradbenih izmer, je ptrebn bvezn knzultirati prjektanta. VARNOST PRI GRADBENIH DELIH Pri izvajanju gradbenih del je ptrebn upštevati Uredb zagtavljanju varnsti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur.l. RS, št. 83/2005, 43/11-ZVZD-1), ter vse predpise in nrmative, ki se na psamezn vrst del navezujej. Psebn pzarjam na varnst pri glbkih izkpih v relativn nestabilnem terenu. Pri zaščitah gradbenih jam z zagatnicami mra pri izkpih biti navzč strkvnjak gemehanike, ki b pregledal in dbril varvanje gradbene jama pred pričetkm del v jami. C. INVESTICIJSKI STROŠKI Ppis del s predizmerami in predračunm je razviden iz prilge 3.4.2. 13