OSNOVE KOMUNIKOLOŠKEGA RAZISKOVANJA 2010/2011 Naloga 4 ANKETA UPADANJE GLEDANJA KLASIČNE TELEVIZIJE NOVINARSTVO 1. SKUPINA E. B. M. G. N. G. A. K. G. P. T. V.
Kazalo Ljubljana, 19. april 2011 1. Raziskovalna tema, vprašanje in hipoteza..3 2. Izvedba ankete 3 3. Vzorec anketiranja..3 4. Rezultati anketiranja...4 5. Interpretacija podatkov glede na hipoteze 18 Viri in literatura 19 Priloge..19 2
1. Raziskovalna tema, vprašanje in hipoteza Pri raziskovanju nas je zanimalo, kako se spreminja gledanost klasične kot tudi spletne televizije. Predvidevali smo, da zaradi pojava spletne gledanje klasične televizije upada. Naše hipoteze o klasični in spletni televiziji so naslednje: a) Klasična televizija v začetku drugega desetletja 21. stoletja še vedno prevladuje nad spletno televizijo. b) Mlajši uporabniki uporabljajo več spletne televizije, medtem ko starejši še vedno v večini gledajo klasično televizijo. c) Zaradi onemogočenega dostopa do klasične televizije je posledica tega večja gledanost in uporabnost spletne televizije. d) Če bi bili spletni mediji plačljivi, bi bila njihova uporaba manjša. e) Večina uporabnikov je že seznanjenja s spletno oz. jo aktivno uporablja. 2. Izvedba ankete Primarne podatke smo izbirali z načinom neposredne komunikacije sogovornike smo spraševali z namenom, da bi pridobili njihovo mnenje, oceno vedenje, praks, lastnosti in znanja. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo z osebnimi anketami. V anketi smo uporabili vprašanja o dejstvih, znanju, demografiji, ocenjevalna, vrednostna, stališčna in vprašanja o aktivnostih. Glede na način odgovarjanja smo izbrali odprte in zaprte odgovore, prevladovali so zaprti, saj smo želeli pridobiti konkretne in natančne odgovore. V večini smo izbrali urejene zaprte odgovore z ocenjevalnimi lestvicami in vključili odgovore ''ne vem'' in ''brez odgovora''. Anketo smo izvajali v času med 11. in 16. aprilom 2011, izbirali smo naključne anketirance različnih starosti in obeh spolov. Šlo je za verjetnostne vzorce, saj je imela vsaka enota enako verjetnost, da je bila izbrana. 3. Vzorec anketiranja V vzorec anketiranja smo zajeli 21 moških in 25 žensk različnih starosti. Najmlajša anketiranka je bila stara 11 let, najstarejši pa 83 let. 3
4. Rezultati anketiranja Vprašanje 4.1: Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite? 0 zelo nezadovoljen 0 0% 1 0 0% 2 0 0% 3 0 0% 4 1 2% 5 6 13% 6 8 17% 7 10 22% 8 11 24% 9 7 15% 10 zelo zadovoljen 3 7% 89 ne vem 0 0% Vir: Kultura in razred (2010, 2). 24% anketirancev je ocenilo svoje materialne razmere z 8, kar pomeni, da so precej zadovoljni. Večina anketirancev (52%) se giblje med 5 in 7, kar pomeni, da so z svojimi razmerami dokaj zadovoljni, 1 anketiranec je izbral 4, 22% pa je nadpovprečno zadovoljnih (ocena 9 in 10). Vprašanje 4.2: Koliko zaupate slovenskim medijem? 1 ne zaupam 0 0% 2 8 18% 3 13 28% 4 20 43% 5 popolnoma zaupam 5 11% Vir: Spletna anketa Slovenski mediji (2009). Kar 43% anketirancev medijem zaupa skoraj popolnoma. To kaže na kredibilnost medijev. 46% vprašanih pa se je do medijev opredelilo z ocenama 2 in 3, kar nakazuje na neopredeljenost. Medijem popolnoma zaupa 11% vprašanih. Vprašanje 4.3: Kolikokrat ne teden ste v stiku s posameznim medijem? 4
internet 1 nikoli 6 13% 2 enkrat na teden 2 4% 3 2 do 3x na teden 7 15% 4 več kot 3x na teden 4 9% 5 vsak dan v tednu 27 59% tiskani časopisi 1 nikoli 5 11% 2 enkrat na teden 15 33% 3 2 do 3x na teden 12 26% 4 več kot 3x na teden 5 11% 5 vsak dan v tednu 9 20% televizija 1 nikoli 0 0% 2 enkrat na teden 4 9% 3 2 do 3x na teden 7 15% 4 več kot 3x na teden 13 28% 5 vsak dan v tednu 22 48% radio 1 nikoli 2 4% 2 enkrat na teden 7 15% 3 2 do 3x na teden 11 24% 4 več kot 3x na teden 7 15% 5 vsak dan v tednu 19 41% 5
Več kot polovica anketiranih 59%, internetu svoj čas nameni vsak dan v tednu. 13% anketirancev je odgovorilo negativno, 28% pa internet ne spremlja vsak dan v tednu, vendar zgolj večkrat v tednu. Tiskanim medijem namenja pozornost največ ljudi enkrat na teden 33%, 11% ne bere časopisov, 37% večkrat tedensko, 20% pa vsak dan. Skoraj polovica (48%) vprašanih gleda televizijo vsak dan v tednu, 52% pa večkrat tedensko. Anketa je pokazala, da ni vprašanega, ki ne bi spremljal televizije.večina vprašanih (41%) posluša radio vsak dan, 54% pa večkrat tedensko. 2 anketiranca sta odgovorila, da ne spremljata radia. Vprašanje 4.4: Kolikokrat na dan uporabljate klasično televizijo? 1 nikoli 0 0% 2 enkrat na dan 14 30% 3 2 do 3x na dan 26 57% 4 več kot 5x na dan 9 13% Največ vprašanih (57%) spremlja klasično televizijo 2 do 3x na dan, 30% pa enkrat na dan. Več kot 5x na dan jo gleda 11%, na drugi strani pa le 1 vprašan ne spremlja klasične televizije. Vprašanje 4.5: Prosimo vas, da za naslednje trditve poveste, v kolikšni meri se vi osebno strinjate ali ne strinjate. Ljudje gledamo preveč televizije. 1 sploh se ne strinjam 3 7% 2 7 15% 3 7 15% 4 10 22% 5 se popolnoma strinjam 19 41% 6
41% anketirancev se popolnoma strinja, da ljudje preveč časa posvetimo gledanju televizije, 7% anketiranih se s tem sploh ne strinja, preostalih 52% pa se s trditvijo delno strinja. Televizija negativno vpliva na naše vedenje. 1 sploh se ne strinjam 6 13% 2 15 33% 3 15 33% 4 8 17% 5 se popolnoma strinjam 1 2% 99 brez odgovora 1 2% 13% anketirancev se ne strinja, da televizija negativno vpliva na naše vedenje. S to trditvijo se popolno strinja le 1 anketiranec, 38 anketirancev pa se s tem delno strinja. En anketiranec na vprašanje ni odgovoril. Televizija negativno vpliva na otroke. 1 sploh se ne strinjam 1 2% 2 7 15% 3 14 30% 4 13 28% 5 se popolnoma strinjam 11 24% 11 anketirancev se popolnoma strinja, da televizija negativno vpliva na otroke. Le en anketiranec se s to trditvijo ne strinja, preostalih 73% pa se s trditvijo delno strinja. Zaradi televizije je zmanjšano druženje s prijatelji (v živo). 1 sploh se ne strinjam 13 28% 2 10 22% 3 7 15% 7
4 9 20% 5 se popolnoma strinjam 7 15% Največ anketirancev (28%) se ne strinja, da se je zaradi gledanja televizije zmanjšalo druženje s prijatelji. S to trditvijo se strinja le 7 anketirancev. Večina anketirancev, to je 57%, se le delno strinja s to trditvijo. Vprašanje 4.6: Ali imate doma dostop do interneta? 1 da 42 91% 2 ne 2 4% 98 ne vem 2 4% Večina anketirancev (41) ima doma internet. Le 4 anketiranci nimajo interneta, 2 anketiranca pa ne vesta. Vprašanje 4.7: Kako pogosto uporabljate internet? (Pogoj je pritrdilni odgovor na prejšnje vprašanje.) 0 nikoli 2 4% 1 2 4% 2 3 7% 3 7 15% 4 8 17% 5 zelo pogosto 20 43% 99 brez odgovora 4 9% Vir: Kultura in razred (2010, 19). Večina uporabnikov interneta (43% anketirancev) uporablja internet zelo pogosto. 2 uporabnika interneta ne uporabljata nikoli, preostalih 43% anketirancev pa internet uporablja občasno ali redko. 4 anketiranci na vprašanje niso odgovorili, saj nimajo interneta oz. ne vedo, ali ga imajo. Vprašanje 4.8: Ali ste vi sami preko interneta že naredili kaj od naslednjega in če, kako pogosto? (Pogoje je pritrdilen odgovor na vprašanje št. 7.) Gledali video na zahtevo. 8
0 nikoli 8 17% 1 enkrat 3 7% 2 večkrat 17 37% 3 redno 10 22% 99 brez odgovora 8 17% Vir: Kultura in razred (2011, 18). 22% anketirancev na internetu redno uporablja video na zahtevo, 17% ga ne uporablja nikoli, 3 anketiranci so ga uporabili enkrat, 37% anketirancev pa večkrat. 8 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Gledali informativne oddaje preko spleta. 0 nikoli 16 35% 1 enkrat 8 17% 2 večkrat 10 22% 3 redno 7 15% 98 ne vem 1 2% 99 brez odgovora 4 9% Vir: Kultura in razred (2011, 18). 15% anketirancev redno gleda informativne oddaje preko spleta, 35% tega še ni počela, 8 uporabnikov jih je gledalo le enkrat, preostalih 22% pa je gledalo informativne oddaje večkrat. Predlagali komu ogled medijskih vsebin preko spleta. 0 nikoli 8 17% 1 enkrat 14 30% 2 večkrat 15 33% 3 redno 5 11% 99 brez odgovora 4 9% Vir: Kultura in razred (2011, 18). Večina anketirancev (33%) je večkrat komu predlagala ogled medijskih vsebin preko spleta, 8 anketirancev to ni storilo nikoli, 14 enkrat, 11% anketirancev pa to dela redno. 9
Gledali televizijske programe na internetu, ker se s sostanovalci niste mogli dogovoriti glede ogleda oddaje/programa. 0 nikoli 19 41% 1 enkrat 10 22% 2 večkrat 5 11% 3 redno 7 15% 98 ne vem 1 2% 99 brez odgovora 4 9% Vir: Kultura in razred (2011, 18). Večina anketirancev (41%) si nikoli ni ogledalo televizijskih programov na internetu, ker se s sostanovalci niso mogli dogovoriti glede ogleda programa. 22% se ni moglo dogovoriti glede ogleda oddaje le enkrat, 11% anketirancev je moralo spletne programe večkrat spremljati preko interneta, 15% anketirancev pa to počne redno. Vprašanje 4.9: Ali uporabljate spletno televizijo? 1 da 15 33% 2 ne 21 46% 3 nisem še slišal 8 17% 99 brez odgovora 2 4% 15 anketirancev uporablja spletno televizijo, 21 pa ne. 8 anketirancev za spletno televizijo še ni slišalo, 2 brez odgovora pa ne uporabljata interneta in posledično ne poznata spletne televizije in uporabe le-te. Vprašanje 4.10(a): Kako pogosto uporabljate spletno televizijo? 0 nikoli 21 46% 1 redko 7 15% 2 4 9% 3 2 4% 4 1 2% 5 zelo pogosto 1 2% 10
99 brez odgovora 10 22% 21 anketirancev, ki nima spletne televizije, je nikoli ne uporablja. Redko jo uporablja 7 anketirancev, 1 anketiranec pa jo uporablja zelo pogosto. Preostalih 15% spletno televizijo uporablja včasih. 10 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Vprašanje 4.10(b): Ali bi izbrani spletni mediji (MMC, Pop plus itd.) spremljali tudi v primeru, ko bi morali za dostop do novic plačevati? 1 ne bi plačeval 27 59% 2 3 7% 3 3 7% 4 3 7% 5 zagotovo bi plačeval 0 0% 98 ne vem 1 2% 99 brez odgovora 9 20% Vir: Kultura in razred (2010, 7). Velika večina (59%) vprašanih dostopa do spletnih medijev ni pripravljena plačevati, 20% anketirancev brez odgovora pa je tistih, ki nimajo dostopa do interneta. Vprašanje 4.11: Katere od spodaj naštetih TV programov bi raje spremljali prek klasične televizije? novice 1 zelo pomembno 17 37% 2 3 7% 3 8 17% 4 9 20% 5 sploh ni pomembno 7 15% 99 brez odgovora 2 4% Novice so še vedno tiste, ki bi jih večina spremljala preko klasične televizije, 15% anketirancem pa ni pomembno, kako spremljajo novice. dokumentarne oddaje 11
1 zelo pomembno 16 35% 2 4 9% 3 11 24% 4 10 22% 5 sploh ni pomembno 3 7% 99 brez odgovora 2 4% 46% anketirancev se bolj nagiba k odgovoru, da za spremljanje dokumentarnih oddaj ni pomemben medij, 35% pa se strinja, da je klasična televizija še vedno najbolj primerna za spremljanje dokumentarcev. informativno dokumentarne oddaje 1 zelo pomembno 12 26% 2 4 9% 3 18 39% 4 6 13% 5 sploh ni pomembno 4 9% 99 brez odgovora 2 4% Odgovori so podobni kot zgoraj, le da so zaradi nepoznavanja žanra anketiranci odgovarjali bolj neodločno, 39% jih je namreč izbralo sredino lestvice. kvizi in igre 1 zelo pomembno 8 17% 2 7 15% 3 8 17% 4 7 15% 5 sploh ni pomembno 10 22% 98 ne vem 1 2% 99 brez odgovora 5 11% Anketiranci so odgovarjali razpršeno, še vedno pa večina odgovorov potrjuje, da za spremljanje zabavnih oddaj in kvizov medij ni pomemben. kultura in umetnost 1 zelo pomembno 12 26% 12
2 6 13% 3 10 22% 4 7 15% 5 sploh ni pomembno 7 15% 99 brez odgovora 4 9% Večini vprašanih je za spremljanje kulturnih oddaj še vedno najbolj domača klasična televizija, brez odgovora so zopet tisti, ki nimajo dostopa do spleta in so to vprašanje preskočili. domače nadaljevanke 1 zelo pomembno 10 22% 2 10 22% 3 8 17% 4 3 7% 5 sploh ni pomembno 9 20% 99 brez odgovora 6 13% tuje nadaljevanke in filmi 1 zelo pomembno 11 24% 2 7 15% 3 8 17% 4 6 13% 5 sploh ni pomembno 10 22% 99 brez odgovora 4 9% Odgovori so pri domačih in tujih nadaljevankah podobni, večina bi jih še vedno spremljala preko klasične televizije. Vprašanje 4.12: Kako pomembna bi bila za vas navedena sprememba, če bi do nje prišlo? Celoten prehod iz klasične na spletno televizijo. 1 zelo pomembno 21 46% 2 9 20% 3 5 11% 4 5 11% 5 sploh ni pomembno 5 11% 13
99 brez odgovora 1 2% Celoten prehod na spletno televizijo se 46% anketirancem zdi zelo pomemben ali vsaj pomemben, 11% pa čemu takemu ne posvečajo pozornosti. Prehod iz spremljanja TV v živo na video na zahtevo. 1 zelo pomembno 15 33% 2 10 22% 3 10 22% 4 3 7% 5 sploh ni pomembno 3 7% 98 ne vem 3 7% 99 brez odgovora 2 4% Odgovori so podobni kot pri prejšnji trditvi, opazi se tudi nepoznavanje videa na zahtevo, zato se odgovori približajo sredini lestvice. Vprašanje 4.13: Spol. 1 moški 21 46% 2 ženski 25 54% Vprašanje 4.14: S kom živite? 1 sam 5 11% 2 z družino 31 67% 3 s prijatelji 6 13% 4 s partnerjem/-ico 4 9% Večina anketiranih živi z družino, ostali ( predvsem študentje in starejši) pa sami ali s prijatelji. 14
5. Interpretacija podatkov glede na hipoteze a) Klasična televizija v začetku drugega desetletja 21. stoletja še vedno prevladuje nad spletno televizijo. To hipotezo smo potrdili s tretjim vprašanjem, kjer so vsi anketiranci odgovorili, da televizijo gledajo vsaj enkrat na teden. Vsak dan v tednu klasično televizijo gleda kar 22 anketirancev. Spletno televizijo pa uporablja samo 15 anketirancev, preostali spletne televizije ne uporabljajo (21 anketirancev) ali pa je sploh ne poznajo (8 anketirancev). b) Mlajši uporabljajo več spletne televizije, medtem ko starejši še vedno v večini gledajo klasično televizijo. Med 15 anketiranci, ki uporabljajo spletno televizijo, je 10 uporabnikov mlajših od 25 let 4 uporabniki so stari 19 let (letnik 1991), 3 uporabniki so stari 22 let (letnik 1988), dva uporabnika sta stara 23 let (letnik 1987) in en uporabnik 18 let (letnik 1992). Med temi uporabniki šest anketirancev (dva anketiranca letnika 1991, dva anketiranca letnika 1988 in en anketiranec letnika 1987) živi s prijatelji, zato se nam je s tem potrdila naslednja hipoteza: Zaradi onemogočenega dostopa do klasične televizije je večja gledanost in uporabnost spletne televizije. Predvidevamo, da je do tega prišlo zaradi večjega števila oseb, ki živijo v istem stanovanju oz. študentskem domu in se zato težje dogovorijo glede uporabe klasične televizije. c) Zaradi onemogočenega dostopa do klasične televizije je posledica tega večja gledanost in uporabnost spletne televizije. To hipotezo smo razložili in potrdili v zgornjem odstavku. d) Če bi bili spletni mediji plačljivi, bi bila njihova uporaba manjša. To hipotezo smo potrdili z vprašanjem 10b, kjer je večina anketirancev (59%) odgovorila, da spletnih medijev ne bi plačevali. Nihče izmed anketiranih ni odgovoril, da bi spletne medije plačeval. e) Večina uporabnikov je že seznanjenja s spletno televizijo oz. jo aktivno uporablja. To hipotezo smo ovrgli, saj 63% ne pozna oz. ne uporablja spletne televizije. Od tega 46% spletne televizije sploh ne uporablja, 17% pa zanjo še ni slišalo. 15
Viri in literatura Anketnik.net. 2011. Dostopno prek: http://www.anketnik.net/besedna_zveza_televizija_me_spomni_na.html? ukaz=prikaz&id=43087 (6. april 2011). Kultura in razred. 2010. Ljubljana: FDV. Najdi.si ankete. 2011. Dostopno prek: http://www.najdi.si/ankete/ankete.jsp? anketa=1978&mode=vote&spol=f (6. april 2011). Oblak Črnič, Tanja. 2011. Raziskovanje občinstev II. del. Predavanja iz Raziskovanja občinstev. Ljubljana, 12. april. Raba interneta v Sloveniji. 2011. Dostopno prek: http://www.ris.org/2011/01/indikatorji/ (6. april 2011). Rezultati spletne ankete Slovenski mediji. 2009. Dostopno prek: http://eposavjeblog.blogspot.com/2009/03/rezultati-spletne-anketeslovenski.html (6. april 2011). Priloge Priloga A: Vprašalnik ankete z naslovom Upadanje gledanja klasične televizije. 16