PROGRAM DELA IN FINANČ NI NAČ RT ZA LETO 2012

PROGRAM DELA IN FINANČ NI NAČ RT ZA LETO 2012

KAZALO UVOD... 3 I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012 VSEBUJE... 4 II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012... 5 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU... 5 2. ZAKONSKE PODLAGE... 6 3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012... 7 3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA... 8 4. LETNI CILJI UKC LJUBLJANA ZA LETO 2012... 9 4.1. VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV... 9 4.2. FINANČNI VIDIK... 11 4.3. VIDIK POSLOVNIH PROCESOV... 15 4.4. VIDIK UČENJA IN RASTI... 16 5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE... 17 5.1. SEZNAM BSC KAZALNIKOV... 17 5.2. SEZNAM KAZALNIKOV POSLOVNE UČINKOVITOSTI... 17 5.3. SEZNAM KAZALNIKOV KAKOVOSTI... 17 6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA... 19 7. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV... 34 7.1. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV... 34 7.1.1. Načrtovani prihodki... 35 7.1.2. Načrtovani odhodki... 37 7.1.3. Načrtovan poslovni izid... 40 7.2. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI... 40 7.3. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA... 42 8. PLAN KADROV... 44 8.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA... 45 8.3.1. Strokovno izobraževanje... 45 8.3.2. Specializacije... 46 8.3.3. Pripravništvo... 47 9. PLAN INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA V LETU 2012... 48 9.1. PLAN INVESTICIJ... 48 9.1.1. Plan investicij v zgradbe... 48 9.1.2. Plan nabav opreme... 49 9.3. NAČRT INVESTICIJSKEGA IN SPROTNEGA VZDRŽEVANJA... 53 10. PLAN POSLOVANJA PO NIŽJIH ORGANIZACIJSKIH ENOTAH... 48 11. POSEBNI DEL S PRILOGAMI:... 56 11.1. OBVEZNE PRILOGE ZA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE... 56 11.2. PREDRAČUNSKI IZKAZI IN FINANČNI KAZALCI POSLOVANJA... 66 2

UVOD Lani smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prvič pripravili finančni načrt za dve leti. Prvič po dolgih letih je bil finančni načrt pripravljen že pred začetkom leta, na katerega se je nanašal. V zaostrenih razmerah gospodarske recesije je bilo to zelo pomembno, saj je bila tudi na ta način organizacijskim enotam posredovana informacija o resnosti ekonomskih problemov, s katerimi se sooča zdravstvo in Univerzitetni klinični center Ljubljana kot največja in najpomembnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji. Še posebej pa je bilo to pomembno zato, ker je bila z decentralizacijo odgovornost za stabilno poslovanje prenesena na organizacijske enote in njihova vodstva. Proces priprave Finančnega načrta UKC Ljubljana za l. 2012 smo še izpopolnili. Določili smo: skupne prioritete (kot na primer obvladovanje stroškov dela); skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot po modelu uravnoteženih kazalnikov (BSC - Balanced Scorecard); kazalnike uspešnosti, s katerimi bomo redno spremljali uspešnost uresničevanja načrtovanih ciljev (na nivoju UKCL, klinik in kliničnih oddelkov). Tokrat je vodstvo v fazi priprave finančnega načrta tudi opravilo razgovore in usklajevanja letnih načrtov z vodstvom vsake klinike posebej. Tisto, kar pa posebej zaznamuje ta finančni načrt pa je dejstvo, da se kljub nekaterim sicer ugodnim ekonomskim kazalcem razmere poslovanja UKC Ljubljana še zaostrujejo. Že v letih 2009 in 2010 sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravje sprejela varčevalne ukrepe, ki so UKC Ljubljana cene znižali za več kot 10%. Posebej zaskrbljujoče je bilo zmanjšanje sredstev za terciarno dejavnost za 5%. UKC Ljubljana se je tem ukrepom uspešno prilagajal. Z organizacijskimi ukrepi smo obvladovali stroške dela, zniževali stroške nezdravstvenih materialov in storitev ter uveljavili financiranje za nekatere programe, ki smo jih izvajali že prej. V letu 2011 smo se soočili z izjemno slabo plačilno sposobnostjo ZZZS, ki je sredi leta za 3% znižal prilive in na koncu leta zamaknil akontacije v naslednje leto. To je vplivalo tudi na poslabšanje plačilne sposobnosti UKC Ljubljana. Da bi zagotavljali sredstva za plače smo se morali tudi v UKCL z dobavitelji dogovarjati za podaljšanje plačilnih rokov. Da bi bilo stanje še bolj kritično pa sta konec leta 2011 poskrbela Ministrstvo za zdravje in ZZZS. Sprejeti ukrepi namreč zmanjšujejo cene naših programov za več kot 10 mio EUR na letni ravni, hkrati pa je bil preko nacionalnega razpisa del sicer relativno dobro ovrednotenih programov prenesen na zasebnike. UKC Ljubljana se s temi ukrepi sicer ne more sprijazniti in bo naredil vse, da se ne bi uveljavili. Kljub temu pa ti ukrepi napovedujejo, da bo leto 2012 še toliko bolj težko in da bo težko izpolniti cilj uravnoteženega poslovanja. Ne glede na to pa ostaja zaveza Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana enaka kot doslej. Državljanom Republike Slovenije zavarovanim osebam ZZZS smo dolžni zagotavljati enako dostopnost kot v preteklosti. To pomeni, da bo potrebno izvesti ves pogodbeno dogovorjeni program in hkrati, ne glede na zniževanje cen, poskrbeti tudi za razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov. Verjamemo, da to zmoremo. prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica strokovna direktorica UKC Ljubljana mag. Simon VRHUNEC generalni direktor UKC Ljubljana Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. glavna medicinska sestra UKC Ljubljana

I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012 VSEBUJE a) SPLOŠNI DEL: Finančni načrt za leto 2012 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07 in 124/08): 1. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov, ocena realizacije prihodkov in odhodkov za leto 2011 in plan za leto 2012 2. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, 3. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti b) POSEBNI DEL z obveznimi prilogami: - Obrazec 1: Delovni program 2012, I. del Delovni program 2012, II. del - Obrazec 2: Načrt prihodkov in odhodkov 2012 Priloga h Obrazcu Seznam zdravil v bolnišnični dejavnosti, za katere se poraba spremlja na nivoju bolnika (seznam BOL II/b-8 SD 2011) - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2012 - Obrazec 4: Načrt investicijskih vlaganj 2012 - Obrazec 5: Načrt investicijsko vzdrževalnih del 2012 - Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2012 4

II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU Logotip: Ime: Okrajšava: Naziv za poslovanje s tujino: Sedež: Identifikacijska številka za DDV: Univerzitetni klinični center Ljubljana UKC Ljubljana Univerzitetni Klinični center Ljubljana - University Medical Center Ljubljana Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana SI52111776 Matična številka: 5057272 Šifra dejavnosti 86100 Šifra proračunskega uporabnika: 27782 Št. transakcijskega računa: 01100-6030277894 Telefon (uprava): 01/522 22 90 Telefaks (uprava): 01/522 24 82 Spletna stran: Ustanovitelj: Datum ustanovitve: Temeljna dejavnost: Organi upravljanja: Vodstvo zavoda: http://www.kclj.si Republika Slovenija Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, Izobraževalna dejavnost, Raziskovalna dejavnost. Svet UKC Ljubljana, Strokovni svet UKC Ljubljana, Generalni direktor UKC Ljubljana, Strokovni direktor UKC Ljubljana. Generalni direktor: mag. Simon Vrhunec, Strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, Glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. 5

2. ZAKONSKE PODLAGE a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov: Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05- UPB2,23/08), Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/10, odl.us:u-i-270/08-10), Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008), Določila Splošnega dogovora za leto 2011 z aneksi, Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011 z ZZZS. b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta: Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/2009), Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C), Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list št. 91/00, 122/00), Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10- popr.), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08, 112/09), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10), Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03), Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03), Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09), Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010), Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 94/2010), Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/2010). c) Interni akti zavoda: Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana (2010), Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa, Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi, Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010), Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti, Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti, Pravilnik o inovacijski dejavnosti, Pravilnik o internih strokovnih nadzorih, Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010), Pravilnik o izobraževanju delavcev, Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti, Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov, Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti, Pravilnik o naročanju, 6

Pravilnik o notranjem revidiranju, Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem, Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege, Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih, Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010), Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami, Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic, Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih, Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih, Pravilnik o prostovoljskem delu, Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb, Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (2010), Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi, Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov, Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih, Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva, Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana, Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu, Pravila o oddaji službenih stanovanj v najem, Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana, Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana, Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO), Poslovnik komisije za medicinsko etiko, Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, Poslovnik o načinu volitev članov Raziskovalnega sveta, Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila, Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov, Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb, Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti, Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice, Ocena tveganja z izjavo varnosti, Organizacijska navodila za postopek kadrovanja, Določila o poklicni odgovornosti zdravnika, Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, Požarni red. 3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2012 Pri sestavi finančnega načrta za leto 2012 smo upoštevali: Zakona o interventnih ukrepih (ZUI), Aneksa št. 3 in 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor, Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, Proračunski memorandum 2011-2012, Splošni dogovor za pogodbeno leto 2011, z Aneksom št. 1, 2 in 3, Priporočila Sveta zavoda za oblikovanje dolgoročnih strateških ciljev UKC Ljubljana, sprejete na drugi seji meseca marca 2009, Informacija o poslovanju UKCL od januarja do avgusta 2011, Aneks št. 2 in 3 k pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011, Ostale pomembne predpostavke za planiranje poslovanja v letih 2011in 2012. 7

3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA Poslanstvo UKC Ljubljana izhaja iz javnih pooblastil, pristojnosti in odgovornosti, zaradi katerih ga je država ustanovila. Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe. Vizija UKC Ljubljana je ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce. Ključne vrednote UKC Ljubljana so: zaposleni smo osredotočeni na paciente kot ključne odjemalce; v sodelovanju z okoljem poslujemo družbeno odgovorno; dosegamo in presegamo pričakovanja udeleženih strani (globalne, nacionalne in lokalne skupnosti); vodstvo se zaveda pomembnosti pregleda vodenja poslovanja, delegiranja, potrebne procesne organiziranosti in izboljševanja kakovosti na vseh ravneh poslovanja. Vrednote voditeljev se osredotočajo tudi na spodbujanje ustvarjalnosti za razvijanje usposobljenosti. Strateški cilji UKC Ljubljana so: Referenčna evropska bolnišnica (krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojno raziskovalnega dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKCL, pridobitev mednarodne akreditacije); Pacient v središču pozornosti (izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov, širitev programov na dejavnostih z dolgimi čakalnimi dobami, zagotovitev enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe vsem pacientom, vzpostavitev partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev vključevanje pacientov v soodločanje); Učinkovita organizacija in upravljanje (vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljševanje učinkovitosti upravljanja; povečanje storilnosti dela in racionalizacija stroškov; doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKCL; vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti; uvajanje kliničnih poti; investicije za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKCL; razvoj sodobne informacijske tehnologije; doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri; izboljšanje tehnične infrastrukture; večji pretok informacij in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi); Motivirani in usposobljeni zaposleni (zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, vzpostavitev učinkovitega upravljanja s človeškimi viri; usposabljanje zaposlenih za vodenje in upravljanje UKCL, zagotavljanje pogojev za raziskovalno razvojno delo, inovativnost zaposlenih ); Odgovornost do okolja (ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja, požarne varnosti in varstva pred sevanji ). Na podlagi priporočil predstavnikov ustanoviteljev Sveta zavoda je UKC Ljubljana oblikoval pet dolgoročnih smernic poslovanja zavoda: 1. izboljšanje upravljanja; 2. izboljšanje učinkovitosti dela; uvajanje normativov in izboljšav delovnih procesov; 3. uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti; 4. informacijsko podprt sistem obvladovanja materialnih stroškov; 5. delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja. Kritični dejavniki uspeha UKC Ljubljana so: varna, kakovostna in standardizirana obravnavo pacientov (učinkovit sistem sledljivosti, ponovljivosti in odgovornosti obravnava pacientov); pridobivanje dodatnih in novih programov ter zamenjava starih invazivnih tehnik operacij z novimi (skrajševanje ležalne dobe pacientov v bolnišnici, zmanjševanje med in pooperativnih zapletov, skrajševanje rehabilitacije); postopno prehajanje bolnišnične obravnave pacienta v ambulantno; izboljševanje zadovoljstva pacientov; učinkovito korporativno upravljanje in upravljanje s tveganji; ustrezno financiranje programov UKC Ljubljana, nenehna racionalizacija poslovanja in učinkovita izraba virov (obvladovanje stroškov); učinkovita organizacija, procesi in celovita informacijska podpora poslovanju; usposobljeno in motivirano osebje (predvsem zdravniki in medicinske sestre); pravočasno in gospodarno uvajanje sodobne tehnologije in vrhunske 8

medicinske opreme ter materialov v izvajanje zdravstvenih storitev; vzdrževanje infrastrukture; izboljševanje zadovoljstva zaposlenih itd. 4. LETNI CILJI UKC LJUBLJANA ZA LETO 2012 V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) pričeli z uvajanjem uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC 1 ) po štirih vidikih: Vidik pacientov in drugih odjemalcev: varna in uspešna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev, zadovoljni pacienti; Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhodkov in prihodkov; Vidik poslovnih procesov: izboljšanje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinkovitosti ter uspešnosti procesov, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja, izdelava in uvajanje protokolov oz. kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol... Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovativnosti, hiter prenos znanj v prakso. Usposobljeni in motivirani zaposleni UKC Ljubljana skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter informacijsko podporo zagotavljajo uspešno obravnavo pacientov (izidi zdravljenje, zadovoljstvo pacientov) ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem času in ustrezni kakovosti. To velja tudi za zadovoljenje ostalih odjemalce storitev UKC Ljubljana. V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 ključnih letnih ciljev UKC Ljubljana. Za cilje smo vzpostavili kazalnike in ciljne vrednosti kazalnikov za l. 2012, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in kazalniki so razgrajeni tudi po nižjih organizacijskih nivojih UKC Ljubljana (klinike, KO). Kazalnike bomo spremljali mesečno oz. letno in na nivoju UKC Ljubljana, klinik in KO. Izvajali bomo tudi primerjave oz.»benchmarking«med klinikami in s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju. 4.1. VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV Cilj 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov doseganje želenih izidov zdravljenja Celovito obvladovanje uspešne zdravstvene obravnave pacientov zahteva spremljanje uspešnosti izidov zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, načrtovanje pričakovanih izidov in primerjave z odličnimi bolnišnicami na državnem nivoju širšem mednarodnem prostoru. Strokovne analize in primerjave izidov zdravljenj (»Peer review«) omogočajo odkrivanje suboptimalne strukture in procesov in zagotavljajo podlage za kontinuirano izboljševanje uspešnosti in kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. V letu 2012 UKC Ljubljana načrtuje pridružitev projektu IQM (Iniciativa kakovostna medicina), ki od leta 2009 poteka v Nemčiji, Avstriji in Švici s sistematičnim zbiranjem»indikatorjev«kakovosti bolnišnične zdravstvene obravnave (glavne in dodatne diagnoze, klinični postopki, stanje bolnika ob odpustu). V letu 2012 načrtujemo uvedbo spremljanja bolnišnične umrljivosti za tista bolezenska stanja oziroma posege, na katero lahko vplivamo z vodenjem uspešnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Izbrani kazalniki bodo odražali uspešnost zdravstvene obravnave pogostih bolezenskih stanj kot so: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, kot tudi pogoste operacije (operacije žolčnika, operacije kile, operacije karcinoma, ortopedske operacije). Kazalniki uspešnosti zdravstvene obravnave so usklajeni s stroko in se spremljajo na nivoju UKC Ljubljana in klinik. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral kazalnike, ki jih analizira Zdravniška zbornica Slovenije v programu»kakovost v zdravstvu«. Cilj 2: Izboljševanje varne in kakovostne obravnava pacientov Pomemben cilj UKC Ljubljana je nenehno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje oz. zmanjševanje varnostnih incidentov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) in doseganje evropskih standardov. UKC Ljubljana bo tudi v l. 2012 izvajal 1 BSC - Balanced Scorecard 9

redne in izredne notranje strokovne nadzore v skladu s pravilnikom o notranjih nadzorih (zdravstvenih in nezdravstvenih dejavnosti), varnostne vizite in pogovore o varnosti (izboljševanje delovanja osebja za varnost pacientov, osebja in obiskovalcev) ter redne konference (pospeševanje kulture odprtosti in razpravljanja o zapletih pri pacientih). Izpolnjevali bomo vsebine splošnega dogovora in redno spremljali kazalnike, ki se nanašajo na kakovost in varnost zdravstvene obravnave na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. Spremljali bomo število uvedenih predlogov (sprememb), povezanih z izboljšanjem varnosti za pacienta na posameznih klinikah in kliničnih oddelki. Načrtujemo tudi prenovo sistema poročanja o neželenih dogodkih in odklonih (CIRS), ki bo motivirala zaposlene k doslednemu prijavljanju neželenih dogodkov in odklonov. Spremljali bomo število prijav po posameznih klinikah in kliničnih oddelkih. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 število padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih dni (po podatkih iz literature med 2,2 in 7) 1,21 1,42 1,24 < 2,2 število v bolnišnici nastalih razjed zaradi pritiska na 1.000 obravnavanih pacientov (po podatkih iz literature ned 10 in 30) 4,28 4,95 5,60 < 10,00 število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1.000 pacientov 5,93 6,44 6,50 < 7,00 število pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov 4,31 4,70 4,80 < 5,00 število pacientov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi na 1.000 pacientov 2,39 2,32 2,30 < 2,30 Cilj 3: Obvladovanje čakalnih dob Pravočasna obravnava oz. zdravljenje pacientov glede na njihove potrebe je zelo pomembna. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem s strani ZZZS razpoložljivi finančni viri za delovne programe (obseg posameznih delovnih programov, dodatni oz. novi programi) ter razpoložljivost in učinkovitost izrabe virov UKC Ljubljana (kadrovski viri, zasedenost medicinske opreme ). UKC Ljubljana si bo v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za znižanje oz. obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob (dodatna sredstva od ZZZS, povečanje produktivnosti kadra, optimizacija procesov in izrabe obstoječih virov (kadra, opreme in prostora). Čakalne dobe bomo še naprej spremljali mesečno na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani, ter o njih redno informirali Svet zavoda, IVZ in ZZZS. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled ali poseg (na zadnji dan leta/obdobja) načrt ČD načrt ČD pričak.čd redno Cilj 2012 Interna klinika- KO za žilne bolezni angiografije 120 150 100 90 Interna klinika- KO za kardiologijo koronarografije + PTCA (Balonska diletacija 60-120 210-270 200 180 Interna klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli 720 231 180 Interna klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - otroci 477 180 Interna klinika- KO za revmatologijo Revmatološka ambulanta 296 337 356 180 Interna klinika- KO za hematologijo Hematološka ambulanta 120 120-180 190 180 Interna klinika- KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endokrinologija Endokrinološka ambulanta 180-210 300 275 180 Kirurška klinika- KO za kirurgijo srca in ožilja operacije na odprtem srcu 77 74 120 90 Kirurška klinika- KO za travmatologijo odstranitev OSM-ex v splošni anesteziji 365-720 540 346 365 Kirurška klinika- KO za nevrokirurgijo operacija hrbtenice 720 300 120 120 Kirurška klinika- KO za urologijo malignom prostate* 90-120 160 * 30 Kirurška klinika- KO za urologijo tumor ledvice* 30-60 120 * 30 Kirurška klinika- KO za urologijo ostali posegi na ledvici, 180-365 240 180 Nevrološka klinika- KO za vaskularno nevrologijo in int. nevrološko terapijo KAS - kariotidna angioplastika - stent 210 540 200 180 Ginekološka klinika- KO za ginekologijo Pro-lift (operacija stresne inkontinence) 360 360 392 180 Ginekološka klinika- KO za ginekologijo TVT (operacija stresne inkontinence) 540 720 600 180 Dermatovenerološka klinika Ambulanta za dermatoonkologijo 365 246 261 180 Očesna klinika operacije strabizma - odrasli 365 400 215 180 Očesna klinika Ambulanta za okuloplastično kirurgijo 200 180 245 180 Ortopedska klinika ENDoproteza kolkov 740 468 340 300 Ortopedska klinika ENDoproteza kolena 1.050 900 390 365 Ortopedska klinika operacije hrbtenice 270 180 195 180 Ortopedska klinika operacija rame 240 180 180 120 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih 135 210 270 180 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo Audiovestibuloška ambulanta 240 240 210 180 Kl. za nuklearno medicino perf.scint.miokarda - farmakološka obremenitev 350 300 210 180 * Malignin prostate in tumor ledvice - podatek pričakovane ČD pod HITRO 10

Cilj 4: Povečati zadovoljstvo pacientov UKC Ljubljana si bo tudi v l. 2012 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva svojih pacientov. Zadovoljstvo pacientov bomo spremljali s standardiziranim slovenskim vprašalnikom (dostopnost in čakanje; komunikacija z zdravniki in medicinskimi sestrami; informiranje; lajšanje bolečine; prehrana in bolnišnično okolje) in internim vprašalnikom, in sicer: v hospitalni obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje; zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice) in v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje; zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave; spoštovanje zasebnosti; čistoča in urejenost prostorov). Spremljali bomo tudi pritožbe in pohvale pacientov oz. njihovih svojcev oziroma sorodnikov. Meritve bomo izvajali na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 zadovoljstvo pacientov z bolnišnično obravnavo ni podatka 4,62 4,65 4,70 zadovoljstvo pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo ni podatka nii podatka 76,71 4,00 čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) ni podatka nii podatka 76,71 100,00 število pritožb na 100 pacientov 0,15 0,18 0,22 < 0,20 število pohval na 100 pacientov 0,06 1,17 0,11 > 0,11 4.2. FINANČNI VIDIK Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki) Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo finančno poslovanje. Varčevalni ukrepi, ki jih izvaja ZZZS v zadnjih treh letih (zniževanje cen zdravstvenih storitev), znižujejo prihodke in močno vplivajo na poslovanje UKC Ljubljana. UKC Ljubljana si prizadeva izvajati dogovorjen delovni program v skladu z obveznostmi v pogodbah o izvajanju zdravstvenih storitev, sklenjenih z ZZZS (čim manjše odstopanje od 100% realizacije celotnega programa ZZZS). Za doseganje planiranih pogodbenih prihodkov je zelo pomembno, da so vsi programi doseženi čim bližje planiranemu obsegu, saj ima vsako odstopanje navzgor ali navzdol negativne finančne posledice za UKC Ljubljana. K a z a l n i k Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,995 0,999 0,971 1,000 odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega bolnišnična dejavnost 1,8% 1,6% -1,3% ± < 0,5% odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega ambulantna dejavnost -2,4% -11,6% -0,8% ± < 0,5% odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega ostale dejavnosti -1,1% -8,4% -6,6% + < 0,5% Cilj 6: Rast - obvladovanje prihodkov Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana zahteva: zagotavljanje ustreznega obsega, vrste in vrednosti programov (obvladovanje oz. povečanje obstoječih programov2 in pridobivanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva in razvojnimi trendi), čim manjše odstopanje realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS (hospitalna dejavnost (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantna dejavnost (točke, obiski), operativna dejavnost (št. operacij), 2 specialistična ambulantna dejavnost, funkcionalna ambulantna dejavnost, bolnišnična dejavnost, draga biološka zdravila 11

zagotavljanje ustreznega financiranja in evidentiranja3 programov, črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij in raziskovalne projekte, povečanje prihodkov tržnih storitev, pridobivanje donacij. UKC Ljubljana večino prihodkov ustvarja z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za tekoče leto (pogodba), v kateri UKC Ljubljana z ZZZS dogovarja vrste programov, obseg storitev in plačilo za opravljene storitve. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran obseg opravljenih storitev, vendar največ do planiranega obsega storitev. Na področju pridobivanja prihodkov se UKC Ljubljana udeležuje tudi raznih razpisov: nacionalni razpis za izbor najugodnejših ponudnikov za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto 2012; Javni razpis za sofinanciranje pilotnih projektov za leti 2012 in 2013, ki ga je objavilo MZ za pilotne projekte s področja novih zdravstvenih tehnologij; Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2012. UKC Ljubljana si prizadeva za uvajanje novih programov zdravstvenih storitev in širitev obstoječih programov, vendar je zaradi gospodarske krize in posledično omejenih sredstev ZZZS v zadnjih letih to zelo otežkočeno. Prav tako se je UKC Ljubljana prijavil na Razpis za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto 2012, vendar na določenih programih ni bil izbran (ortopedija, ginekologija), kar pomeni izpad prihodkov za l. 2012 v višini 1,4 mio EUR. V UKC Ljubljana namenjamo pozornost tudi pridobivanju čim večjih prihodkov izven ZZZS. Največji načrtovani prihodki so iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (31,2 mio EUR); ker so vezani na obvezno zdravstveno zavarovanje ZZZS, je nanje možno vplivati posredno preko pogodbe z ZZZZ. Prihodke pridobivamo tudi iz naslova storitev in priprave zdravil Lekarne UKC Ljubljane (8,3 mio EUR). Sledijo prihodki raznih vrst samoplačnikov (8,8 mio EUR). UKC Ljubljana bo spodbujal samoplačniško dejavnost. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 skupaj vsi prihodki v evrih 431.557.866 443.537.026 445.362.570 436.740.900 prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti v evrih 394.479.822 397.489.945 406.651.286 399.142.300 drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 20.758.922 20.523.023 20.111.258 19.197.700 Cilj 7: Obvladovanje odhodkov Učinkovita raba sredstev oz. obvladovanje odhodkov in izboljševanje stroškovne učinkovitosti je ključni izziv UKC Ljubljana. Ukrepi za obvladovanje odhodkov so razdeljeni v skupine: obvladovanje stroškov materiala (zdravstvenega, nezdravstvenega) in storitev (zdravstvenih, nezdravstvenih), obvladovanje stroškov dela (produktivnost), obvladovanje stroškov vzdrževanja. Ključnega pomena za učinkovito obvladovanje stroškov je standardizacija bolnišnične in ambulantne obravnave oz. zmanjšanje variabilnosti (različna zdravila, material, preiskave), obvladovanje porabe (količine) in nabavnih cen materiala ter storitev, obvladovanje zalog, optimizacija procesov, povečanje produktivnosti, uvedba kliničnih poti ter SOP za posamezne procese (kakovostna in varna obravnava pacientov). Prav tako dvig kakovosti storitev zmanjša število zapletov, podvajanje postopkov, zdravljenja zapletov in s tem stroškov. Na stroškovno odgovorno ravnanje zaposlenih vpliva tudi načrtno vodenje, informiranje in usmerjanje pozornosti zaposlenih pri vsakodnevnem delu. 3 V sistemu SPP ima kakovost kodiranja neposredni vpliv na prihodke, zato je izrednega pomena zagotoviti pravilno kodiranje bolnišnične obravnave: dograditev učinkovitega sistema nadzora nad kakovostjo kodiranja na nivoju kliničnih oddelkov in klinik; redno spremljanje kakovosti kodiranja na oddelkih in organizacija izobraževanj iz pravil kodiranja; uvedba kazalnika - število kodiranih diagnoz na SPP. 12

Cilj 7.1. Obvladovanje stroškov materiala in storitev V letu 2012 bomo nadaljevali z aktivnostmi za obvladovanje stroškov za material in storitve, in sicer: Obvladovanje odhodkov za zdravila: V UKC Ljubljana bomo ponovno pregledali zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih in jih ustrezno, v sodelovanju s stroko, zmanjšali na minimum. Nabavo in zaloge zdravil bomo natančno spremljali preko Komisije za zdravila, Centralne lekarne in Komercialne službe. Komisija za zdravila deluje izključno v smeri učinkovitejše, varnejše in kakovostne oskrbe bolnikov, z upoštevanjem vseh farmaekonomskih parametrov v cilju racionalnejše in stroškovno učinkovitejše terapije. V UKC Ljubljana bomo nadalje širili redno sodelovanje kliničnih farmacevtov z zdravniki. Zaradi stalnega uvajanja novih in bioloških zdravil in dolgotrajnih postopkov javnega naročanja je cilj UKC Ljubljana pri nabavi zdravil vsaj 85% pokritje. V skladu s potrebo po sistemskih rešitvah in zmanjševanju stroškov mora UKC Ljubljana v prihodnjih letih v obliki nadgradnje obstoječega informacijskega sistema, ki bo omogočal spremljanje porabe zdravil na pacienta. Vse organizacijske enote UKC Ljubljana bodo prejemale enotna redna mesečna poročila o porabi materiala, stroških storitev in dela na obteženega SPP pacienta (program ZZZS); poročila bodo prikazovala razmerje med stroški in številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah, do nivoja kliničnih oddelkov. Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in zanje terja dosledno poročanje o porabi. S ciljem obvladovanja in zmanjševanja stroškov morajo klinični oddelki izdelati oz. dosledno upoštevati terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil na pacienta. V ta namen je potrebno pospešeno nadaljevati z izdelovanjem kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov. Stroški uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi pacienta se spremljajo tudi s ciljem preverjanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega doseženega SPP primera z dejanskimi stroški. Obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni material: Analizirali bomo vsako potrebo po novih materialih medicinskega in nemedicinskega materiala in obvladovali naročanje v okviru odobrenih mesečnih kvot za posamezna področja. Ne bomo uvajali novih dražjih materialov, v kolikor ti iz medicinskih indikacij ne bodo nujno potrebni. To velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Redefinirali bomo protokol uvajanja novih materialov in tehnologij v klinično prakso, prednostno v enotah intenzivne terapije III. stopnje. Vsi predstojniki in glavne medicinske sestre kliničnih oddelkov bodo vsakodnevno iskali vse razpoložljive rezerve znotraj same porabe, skrbno načrtovali porabo materiala in se držali planiranih mesečnih kvot. Za učinkovitejše obvladovanja stroškov bomo poostrili kontrolo pred izdajo naročila. V razgovorih s predstavniki medicinske stroke, ki so člani strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila, bomo ponovno preverili razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali bomo primerjalne analize na širšem evropskem trgu (sicer se javna naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU), tako na področju cen kot tudi strokovnih kriterijev. S ciljem zmanjševanja zalog (predvsem za dražje materiale na področju ortopedije, kardiologije in rentgenologije; ortopedske endoproteze, stenti,, katerih asortiment dimenzij in oblik je zelo velik) se bomo z dobavitelji dogovorili, da imajo določen asortiment materiala na zalogi. Na osnovi nove analize zalog materiala na oddelkih bomo v dogovoru s stroko, poskušali optimizirati zaloge na oddelkih. Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: Prihranki so možni pri porabi energije: energetska sanacija (fasade, okna), optimizacija razsvetljave. Prihranek je možen na račun ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala. Pri pisarniškem materialu glavnino stroška predstavljajo tiskovine in tonerji za tiskalnike. Obvladovanje stroškov za storitve: Obvladovanje stroškov za zdravstvene storitve zahteva skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike (stopenjska diagnostika) ter dosledno upoštevanje navodil iz Splošnega dogovora (osnovne laboratorijske preiskave). Največji delež stroškov zdravstvenih storitev predstavljajo laboratorijske storitve. Z ukrepi bomo pristopili k racionalnejši uporabi laboratorijskih storitev in mikrobioloških preiskav: analiza in evidenca naročanja mikrobioloških preiskav po vrstah, številu, ceni v celoti in po posameznih oddelkih in službah. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb bo pripravila, redefinirala standard odvzema nadzornih kužnin. Ostale zdravstvene storitve predstavljajo manjši delež stroškov. Pri nezdravstvenih storitvah predstavljajo fiksni stroški (čiščenje prostorov, varovanje zgradb, komunalne storitve, voda, elektrika, pošta in telefon, zavarovanje premoženja, plačilo različnih taks, ) cca 60 % vseh stroškov. Načrtujemo prenovo načina zbiranja, razvrščanja in odvoza smeti. 13

Cilj 7.2. Obvladovanje stroškov dela Število zaposlenih: Zaostrene finančne razmere poslovanja zahtevajo restriktivno politiko tudi pri obvladovanju stroškov dela. Stroški dela predstavljajo 52% vseh odhodkov UKC Ljubljana. Stroški plač: Glede na zmanjšan pritok sredstev in na dejstvo, da stroški dela predstavljajo več kot polovico skupnih odlivov, načrtujemo te stroške v naslednjem letu obdržali na višini iz l. 2010. Ob tem pa je treba poudariti, da je kljub povečevanju števila zaposlenih v zadnjih dveh letih strošek dela v masi vseh odhodkov ne narašča. V letu 2012 načrtujemo še zmanjšanje stroškov dela predvsem z naslednjimi ukrepi: obvladovanje nadurnega dela 4 ; uvedba elektronske registracije in predvsem planiranja delovnega časa, ko bomo lahko še bolj ekonomično razporejali delavce na delovišča (uvedba fleksibilnega delovnega časa Sprememba pravilnika o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa); ob upokojevanju zaposlenih se izdela natančna analiza in ocena upravičenosti po nadomestitvi; podaljšanje veljavnosti podjemnih pogodb z upokojenimi zdravniki in nekaterimi zunanjimi sodelavci le v primerih dokazane deficitarnosti; obvladovanje absentizma zaposlenih; sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas kot nadomeščanje odsotnih delavcev na podlagi predhodne analize upravičenosti. Strošek podjemnih pogodb je v letu 2010 znašal 2.583.960 evrov. Strošek podjemnih pogodb do 30.11. 2011 znaša 2.955.165 evrov. V letu 2011 je bilo do 31.12. za izvajanje zdravstvenih storitev sklenjenih 912 podjemnih pogodb; od tega 713 podjemnih pogodb z zaposlenimi v UKC Ljubljana, 57 z zunanjimi in 142 z upokojenimi. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 stroški materiala s stroški energetskih virov v evrih H - hospital 75.330.262 75.705.554 79.365.193 70.648.740 stroški materiala s stroški energetskih virov v evrih A - ambulante 9.814.166 9.975.588 10.831.882 10.411.200 stroški materiala s stroški energetskih virov v evrih O - ostalo 45.670.340 48.075.273 50.868.764 50.033.000 stroški za zdravstveni material v evrih H - hospital 69.330.773 69.569.608 72.922.324 64.671.350 stroški za zdravstveni material v evrih A - ambulante 8.249.197 8.428.700 9.258.364 9.012.600 stroški za zdravstveni material v evrih O - ostalo 37.777.579 40.025.770 42.556.453 42.156.700 stroški za gotova zdravila v evrih H - hospital 30.463.787 30.552.604 30.525.913 28.125.690 stroški za gotova zdravila v evrih A - ambulante 6.622.173 6.616.601 7.400.183 7.472.000 stroški za gotova zdravila v evrih O - ostalo 6.674.242 7.539.186 7.855.110 7.994.980 stroški zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v evrih H - hospital 28.938.838 28.434.195 30.025.468 26.921.090 stroški zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v evrih A - ambulante 6.578.735 6.624.459 6.379.706 5.954.930 stroški zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v evrih O - ostalo 14.183.938 15.047.075 15.707.303 14.360.560 stroški zdravstvenih storitev v evrih H - hospital 17.091.204 16.464.724 17.367.116 15.276.290 stroški zdravstvenih storitev v evrih A - ambulante 4.345.118 4.427.051 4.139.150 3.989.000 stroški zdravstvenih storitev v evrih O - ostalo 1.471.148 1.328.584 1.433.148 1.049.800 stroški dela v evrih H - hospital 117.811.860 116.945.913 116.556.890 115.984.200 stroški dela v evrih A - ambulante 25.956.712 25.802.903 26.811.333 26.320.400 stroški dela v evrih O - ostalo 89.811.767 88.007.309 87.561.084 88.406.300 ostali stroški (amortizacija, nabavna vrednost prodanega materiala, finančni, H - hospital 3.381.169 9.374.311 5.584.360 5.592.700 izredni, prevrednotovalni) v evrih A - ambulante 737.385 1.374.996 697.865 842.400 O - ostalo 15.415.438 18.558.884 20.098.935 21.265.380 stroški na Hospitalnih stroškovnih mestih na obravnavanega pacienta v e zdravstveni material 663 681 722 669 stroški na obravnavanega bolnika v evrih zdravila 291 299 302 291 stroški na obravnavanega bolnika v evrih zdravstvene storitve 163 161 172 158 stroški na obravnavanega bolnika v evrih delo 1.126 1.146 1.154 1.200 stroški na obravnavanega bolnika v evrih ostalo 32 92 55 58 4 na tem področju je UKC Ljubljana v zadnjih dveh letih dosegel dobre rezultate in jih načrtuje tudi za l. 2012. 14

4.3. VIDIK POSLOVNIH PROCESOV Cilj 8: Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov zahteva ustrezno organiziranost (organizacijske enote, fleksibilnost 5 ), urejenost procesov, uvajanje lean principov, uvajanje novih sodobnih načinov zdravljenja (povečanju deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja) ter celovito informacijsko podporo. Povečanje učinkovitosti obravnave pacientov je povezano z uvajanjem kliničnih poti (standardizacijo postopka zdravstvene obravnave). Le-ta zagotavlja kakovost in stroškovno učinkovitost izvedbe posamezne zdravstvene obravnave, saj posamezno zdravstveno obravnavo znotraj neke organizacijske enote standardizira. To pomeni, da ne prihaja do nepotrebnih dodatnih preiskav na bolnikih pri istem zdravljenju lahko število preiskav ob odsotnosti kliničnih poti od zdravnika do zdravnika variira (npr. premalo izkušeni mladi zdravniki, stresne situacije, ki zahtevajo hitro odločanje zdravnikov, ), uvedena klinična pot lahko vpliva na znižanje ležalne dobe, stroškov zdravljenja, čakalne dobe, Večja stroškovna učinkovitost obravnave pacientov v povezavi z uspešno in varno obravnavo pacientov zagotavlja večjo konkurenčnost na trgu zdravstvenih storitev. V letu 2012 UKC Ljubljana načrtuje: prijavo na natečaj za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (pridobitev Bronaste medalje interval točk med 350 in 400); nadaljevanje pridobivanja ISO standarda 9001/2008 za celoten UKC Ljubljana (predvidena je prva predpresoja); nadaljevanje pridobivanja mednarodne akreditacije Det Norske Veritas DNV (standard Niaho) za UKC Ljubljana kot celoto; razvoj in uvedbo novih kliničnih poti; stroškovna analiza SPP in procesov. Na področju informacijske tehnologije UKC Ljubljana načrtuje v l. 2012: postavitev organizacijskega portala kot enovito spletno platformo za enostavnejše in povezane informacijske rešitve (intranet, upravljanje postelj, klinične poti ); prenova obračuna zdravstvenih storitev in vzpostavitev eno-nivojskega poročanja ZZZS (obračunski dokument vsebuje celotno dokumentacijo) - projekt IZDATKI (rok 1.1.2013); uvedba celovitega dokumentacijskega sistema; razširitev brezžičnega omrežja in uvajanje novih informacijskih storitev za paciente. K A Z A L N I K število kliničnih poti (na zadnji dan) število smernic (na zadnji dan) Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 v uporabi 10 38 48 v pripravi 28 10 v uporabi 10 14 20 v pripravi 4 3 število zaposlenega osebja na podlagi stanj zaposlenih konec meseca 7.529 7.544 7.625 7.700 vseh obračunanih ur (brez pripravlenosti doma) 8.084 7.992 8.046 8.050 število zdravnikov brez specializantov povprečno iz stanj konec meseca 820 831 855 878 na podlagi obračunanih ur za prisotnost 699 710 711 722 število osebja zdravstvene nege povprečno iz stanj konec meseca 3.355 3.505 3.569 3.653 na podlagi obračunanih ur za prisotnost 2.741 2.811 2.823 2.864 število ostalega osebja povprečno iz stanj konec meseca 2.889 2.798 2.857 2.880 na podlagi obračunanih ur za prisotnost 2.226 2.136 2.137 2.166 število postelj 2.188 2.145 2.145 2.145 štev ilo obrav navanih pacientov 104.623 102.088 100.997 96.640 število bolniško oskrbnih dni z neakutno in z EH, DH 578.173 543.778 558.068 559.000 število bolniško oskrbnih dni z neakutno in brez EH, DH 560.503 532.116 532.045 533.000 število obiskov v specialističnih ambulantah 750.077 740.132 768.542 769.340 ležalna doba v dnev ih z vsemi oskrbnimi dnevi in z v semi obravnavanimi pacienti 5,75 5,19 5,22 5,30 povprečna utež 1,64 1,68 1,65 1,67 odstotek zasedenosti postelj 70,2% 68,0% 68,0% 68,1% 5 Npr. združevanje oddelkov ob manjšem številu hospitaliziranih bolnikov in posledično manjši zasedenosti postelj (poletni meseci, vikendi itd.). 15

4.4. VIDIK UČENJA IN RASTI Cilj 9: Zagotoviti motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana si bo tudi v l. 2012 prizadeval: da bo kadrovska zasedba usklajena z delovnim programom UKC Ljubljana; primeren delež zdravstvenega kadra, načrtno izobraževanje in zaposlovanje za zagotavljanje nemotenega dela, izobraževalni programi oz. programi usposabljanja, razvojno raziskovalno delo; za motivacijsko delovno okolje in karierni razvoj zaposlenih; za uvajanje sodobnih managerskih tehnik, odličnost vodenja na vseh ravneh (vodenje s cilji), nadgradnjo managerskih kompetenc vodilnega kadra, več pristojnosti odgovornosti in kompetenc na posameznih delovnih mestih; za celovito informiranje zaposlenih in komuniciranje; za dobre in spoštljive odnosi med zaposlenimi; za spodbujanje inovativnosti zaposlenih in razvojno naravnanost; za učinkovito obvladovanje odsotnosti z dela (boleznin v breme UKC Ljubljana v vseh bolezninah z vključenimi porodniškimi). Mnenja in pričakovanja zaposlenih bomo prepoznavali s pomočjo raziskav mnenj zaposlenih - spremljanja zadovoljstva zaposlenih. Tudi v l. 2012 bomo spremljali in izvajali SiOK anketo o zadovoljstvu zaposlenih v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana. UKC Ljubljana je pretežno ženski kolektiv, kar posledično pomeni veliko porodniško odstnosti z dela in odsotnosti z dela zaradi nege otrok. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 absentizem - delež boleznin v breme UKCL v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego otrok) 33,5% 31,3% 31,4% < 31,0 % absentizem - delež boleznin v breme ZZZS v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego otrok) 66,5% 68,7% 68,6% < 68,0 % delež zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zavodu 72,5% 73,8% 73,7% < 73,5 % Cilj 10: Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso Med ključnimi cilji so sistematičen: razvoj in uvajanje novih storitev (metod zdravljenja ), uvajanje kliničnih poti, izboljševanje procesov, ustvarjanje nove dodane vrednosti, čas potreben za izboljšanje procesov, sistematično spodbujanje aplikativno naravnanih raziskav v UKC Ljubljana na nacionalni in mednarodni ravni, ki jih izvajajo zaposleni in se odraža tudi v doseženih doktorskih nazivih ter nazivih za osvojena specialistična znanja. UKC Ljubljana bo tudi v l. 2012 aktivno sodeloval pri izvajanju čim večjega števila mednarodno priznanih raziskovalnih projektov. UKC Ljubljana spodbuja objavljanje člankov v mednarodno priznanih strokovnih revijah z visokimi ocenami citiranosti. Število terciarnih projektov se v l. 2012 zmanjšuje zaradi zniževanja sredstev za terciar I s strani ZZZS. K A Z A L N I K Realizacija Ocena Cilj 2009 2010 2011 2012 04 05 07 08 število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan) projekti AARS 69 67 85 85 število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan) terciarni projekti 175 206 324 < 300 število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan) evropski projekti 23 31 30 > 33 16