PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sabina Zag PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI Magistrsko delo Maribor, junij 2016

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sabina Zag PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI Magistrsko delo Maribor, junij 2016

PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI Magistrsko delo Študentka: dipl. inţ. medijskih komunikacij (UN) Sabina Zag Študijski program: študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije Mentorica: doc. dr. Melita Zajc, univ. dipl. novinar Lektorica: Eva Ravlen, univ. dipl. ped. in prof. slov

PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI Ključne besede: humorno, komično, sitkom, javna televizija, komercialna televizija. UDK: 82-22:621.397.3(043.2) Povzetek Sitkom, ki se je razvil iz kratkih radijskih oddaj, je v ZDA izredno popularen žanr. Njegov glavni namen je, da nasmeji gledalce, medtem ko obravnava vsakdanje teme, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti. Ta kratka serija nudi več kot samo zabavo. S svojo humornostjo se poleg vsakdanjih tem dotakne marsikatere tabu teme, velikokrat pa je prežeta z mnogimi stereotipi. Svojo pot si je utrla tudi na slovensko javno in komercialno televizijo. Porast komercialnih televizij je pomembno vplival na razvoj javne televizije, zato mora ta vložiti več truda v svojo programsko shemo. Tekma za gledalce spodbuja televizije, da izbirajo popularne vsebine in s tem obdržijo ali celo povečajo število gledalcev. Tako smo lahko priča predvajanju popularnega sitkoma Sodobna družina na javni televiziji in mnogih drugih sitkomov na komercialni. i

COMPARATIVE ANALLYSIS OF SITKOMS ON SLOVENE TELEVISION Key words: humour, comedy, sitkom, public television, commercial televison. UDK: 82-22:621.397.3(043.2) Abstract Sitcom, which has developed from short radio shows, is a very popular genre in America, especially among viewers. Its main purpose is to make people laugh, simultaneously dealing with everyday subjects many can identify with. Nevertheless, this short series offers more than just entertainment. Besides everyday topics, it also concerns many a taboo subjects and is often pervaded with many stereotypes. It has also found its way to the Slovenian public and commercial television. The increase of commercial televisions has a significant influence on the development of public television which has to put more effort into their programming schedule. Race for viewers encourages televisions to choose popular content in order to obtain or even increase their number. Therefore, we bear witness to screening of popular sitcom Modern Family on public television and many more on commercial television. ii

KAZALO 1 UVOD... 1 2 ŠTUDIJA KOMEDIJE... 3 2.1 Humor in komično... 3 2.1.1 Teorije humorja... 5 2.1.2 Teorija komičnega... 7 3 SITKOM... 11 3.1 Nastanek sitkoma... 11 3.2 Značilnosti sitkoma... 13 3.2.1 Zgradba... 15 3.2.2 Liki v sitkomih... 17 3.3 Vrste sitkoma... 18 3.4 Prihodnost sitkoma hibridi... 21 3.4.1 Mokumentarni sitkom... 22 4 TELEVIZIJSKI SISTEMI... 25 4.1 Programska shema... 25 4.1.1 Razdelitev programske sheme... 26 4.2 Javna in komercialna televizija... 27 5 ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI... 30 5.1 Analiza javnega televizijskega programa na primeru Televizije Slovenija 2... 30 5.2 Analiza komercialnega televizijskega programa na primeru Planeta TV... 35 5.3 Popularnost predvajanih sitkomov glede na pridobljene nagrade... 40 6 ANALIZA SITKOMA na primeru serije SODOBNA DRUŽINA (2009 )... 42 6.1 Glavni liki... 43 6.2 Analiza sitkoma... 53 7 SKLEP... 60 8 LITERATURA... 62 PRILOGA A... 66 PRILOGA B... 67 PRILOGA C... 68 iii

PRILOGA D... 70 PRILOGA E... 71 iv

KAZALO SLIK Slika 5.1 Zasedba serije Sodobna družina... 43 Slika 5.2 Jay Pritchett... 44 Slika 5.3 Gloria Pritchett... 45 Slika 5.4 Manny Delgado... 45 Slika 5.5 Joe Pritchett... 46 Slika 5.6 Phil Dunphy... 47 Slika 5.7 Claire Dunphy... 47 Slika 5.8 Haley Dunphy... 48 Slika 5.9 Alex Dunphy... 49 Slika 5.10 Luke Dunphy... 50 Slika 5.11 Mitchell Pritchett... 51 Slika 5.12 Cameron Tucker... 52 Slika 5.13 Lily-Tucker Pritchett... 53 v

KAZALO TABEL Tabela 5.1 Programska shema programa Televizije Slovenija 2 med tednom (petek, 28. 2. 2014)... 31 Tabela 5.2 Programska shema programa Televizije Slovenija 2 za vikend (sobota, 1. 3. 2014)... 32 Tabela 5.3 Programska shema programa Planeta TV med tednom (petek, 2. 2. 2014)... 36 Tabela 5.4 Programska shema programa Planet TV za vikend (sobota, 1. 3. 2014)... 36 vi

1 UVOD Očiten in prvoten namen sitkoma je, da nas spravi v smeh. Ljudje ga gledajo z namenom, da se bodo nasmejali. Ampak kaj je pravzaprav tisto, kar nas nasmeji? So to lastnosti določenega lika, njegovo obnašanje, videz ali pa kar kombinacija vsega? Od česa je odvisno, ali je sitkom smešen? To bomo poskušali ugotoviti v nadaljevanju tega dela. Namen magistrskega dela je raziskati prisotnost in kakovost sitkoma na izbrani javni in komercialni televiziji. Za ta namen moramo najprej razloţiti, kaj sploh je sitkom in kako je sestavljen. V magistrskem delu se bomo v prvem poglavju najprej dotaknili študije komedije, v kateri bomo spoznali razliko med humornim in komičnim. Ta dva pojma sta izredno pomembna za naše nadaljnje raziskovanje sitkoma. Lahko je nekaj humorno, ni pa nujno komično. Ko bomo razčistili, kaj pojma pomenita, bomo pogledali še teorije obeh. Za našo analizo sitkoma bodo pomembne predvsem teorije komičnega. Drugo poglavje je namenjeno sitkomu. Obrazloţili bomo njegovo kratko zgodovino, nato pa se bomo posvetili obliki, ki je značilna za to kratko serijo, in njenim likom. Na koncu tega poglavja se bomo dotaknili še prihodnosti sitkoma in hibridov, ki nastajajo in so pomembni za nadaljnji razvoj same serije. Ker pa se sitkom predvaja na televiziji in je naš predmet raziskave prav njegov pojav na slovenski javni in komercialni televiziji, bomo v tretjem poglavju pregledali to področje. Najprej se bomo osredotočili na samo programsko shemo, nadaljevali pa z osnovnimi značilnostmi javne in komercialne televizije. Pregledali bomo tudi, kako je pojav komercialnih televizij vplival na obstoj javne. V analizi bomo poskušali ugotoviti, ali na komercialni televiziji izbirajo sitkome glede na popularnost. Poleg tega bomo pregledali, ali so sitkomi, ki jih je na javni televiziji manj, zato bolj kakovostni od tistih, ki se predvajajo na komercialni televiziji. Najprej bomo na kratko predstavili javno in komercialno televizijo, ki sta predmet analize, nato pa pregledali programsko shemo, da bomo ugotovili, kateri sitkomi se predvajajo, kako pogosto in ob kateri uri. Na podlagi nagrad in nominacij za različne prestiţne in manj prestiţne nagrade bomo določili popularnost sitkomov, ki se pojavljajo na izbranih televizijah. Na koncu bomo predstavili in analizirali popularen sitkom Sodobna družina 1

(2009 ). Opisali bomo tudi like, ki nastopajo v seriji, saj so zelo pomembni za sam sitkom. Nato bomo nadaljevali s splošno analizo, preverili formulo sitkoma in pregledali, ali ustreza kriterijem komičnosti. 2

2 ŠTUDIJA KOMEDIJE Področje komedije je kar obseţno, saj je komedija prisotna tudi v stand up predstavah, animacijah, oglaševanju, novicah in dramah. Kljub temu se pri njeni kritični obravnavi pojavi problem. Čeprav je njeno področje zelo obseţno, je obravnavana kot drugorazredna in umeščena daleč pod tragedijo. Narava komedije tako ostaja nadleţno izmuzljiva (Creeber, 2008, 74). Če si študijo ţanra ogledamo pobliţje in se osredotočimo na ostale vidike, ugotovimo, da je pravzaprav pojem preučevanja prav znotraj kulturnih študij zaradi vloge, ki jo igra v druţbi. Čeprav jo imajo za drugorazredno, je še kako pomembna, saj s šalami odkriva druţbena vprašanja in nakazuje na teme, ki jih drugi ţanri nočejo obravnavati. Komedija je bila ena prvih, ki je sploh začela priznavati geje, prav tako pa se ukvarja s številnimi stereotipi. Ostaja pa vprašanje, ali se gledalec z liki iz sitkoma poistoveti ali pa se jim smeji (Creeber, 2008, 74). Kar se tiče smeha, ki je posledica komedije ali v našem primeru sitkoma, bomo v nadaljevanju pregledali teorijo humorja in komičnosti ter poskušali ugotoviti, kaj je pravzaprav tisto, kar nas nasmeje, in tako prišli do osnove sitkoma. 2.1 Humor in komično Ljudje imamo ţe od nekdaj potrebo po sprostitvi s smehom. Največje vprašanje pa se pojavi, ko poskušamo ugotoviti, kaj je tisto, kar nas nasmeji. Številni lingvisti, antropologi in drugi znanstveniki so skozi stoletja ugotavljali, kaj sta humor in komično ter kako delujeta. Ker pa je smeh posledica gledanja sitkoma, ga moramo pobliţe spoznati (Mills v Creeber, 2008, 75). V literaturi se pojavljata dva izraza, ki sta pomembna za naše nadaljnje razumevanje sitkoma: humor in komično. Obstajata v soţitju, zato bi bilo napačno, če se ne bi pred komičnim vsaj malo posvetili humorju. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je humor v prvem pomenu definiran kot»sposobnost za duhovito šaljivo prikazovanje česa«, v drugem pomenu pa je definiram kot»veselo razpoloţenje in dobra volja«(sskj, n. d.). Medtem je komično definirano kot»tisto, kar vzbuja smeh«(sskj, n. d.). Ta definicija je dokaj skopa in nam ne pove dovolj 3

o resnični naravi humorja in komike, zato bomo v nadaljevanju ta pojma podrobneje definirali. Freud za humor pravi, da je sredstvo za doseganje ugodja kljub neprijetnim afektom, ki jih lahko povzroči (Freud, 2003, 240). Torej lahko sklepamo, da nam humor poleg ugodja lahko povzroči tudi nelagodje, kar se nam zdi povsem logično, ko pomislimo, da obstaja tudi črni humor, za katerega ni nujno, da nas bo nasmejal. Humor je lahko univerzalen, vendar je istočasno individualen, saj se ljudem zaradi kulturnih in zgodovinskih razlik ne zdijo smešne iste stvari (Bilig, 2005, 185). To pomeni, da je vedno odvisen od kulture in druţbe, saj to, kar je smešno v eni kulturi ali drţavi, ni nujno, da bo tudi v drugi. Omejen je tudi s socialnega vidika, recimo z jezikom. V različnih jezikih namreč obstajajo različne besedne zveze, ki jih velikokrat ni mogoče prevesti. Zato se lahko zgodi, da nekaj, kar je smešno v angleščini, s prevodom v slovenščino izgubi pomen. Na tej točki je pomembno, da se potegne meja med humorjem in komičnim. Ko primerjamo oba izraza, ugotovimo, da je lahko komično nenamerno, nenačrtovano in se nanaša na razumevanje dejanj in misli koga drugega, humor pa označuje čustveno stanje in neke vrste drţo, v kateri lahko cenimo komično in smešno ter ustvarimo veselo vzdušje. Humor se od komičnosti razlikuje po še eni lastnosti, lahko je namreč resen. Tako poznamo črni humor, ki lahko namesto smeha izzove zgraţanje. Pomembno je, da se zavedamo, da lahko pride v nekaterih situacijah do prekrivanja ali povezovanja komičnega in humorja, saj lahko humor vključuje komičnost (Kranjc Ivič, 2011, 267). Humor in komično sta pojava, ki sta si blizu, meja med njima je skoraj nevidna. Vendar se moramo strinjati, da je posledica komičnega smeh, medtem ko lahko humor poleg smeha izzove tudi ogorčenje. Sproščanje negativnih afektov, ki jih omenja Freud, je za komiko velika ovira. Poglejmo primer, ki nam ga oriše Freud. Če nekdo pade, se zaradi neprijetnih afektov udeleţencu situacija ne bo zdela komična, lahko pa je humorna. Humoren je lahko način padca. Opazovalec se sprva smeji zaradi komičnega ugodja, vendar je, če opazi, da se je udeleţenec poškodoval, ta komičnost ogroţena (Freud, 2003, 240 241). 4

2.1.1 Teorije humorja Ko poskušamo preučevati humor, je ţe prva prepreka, na katero naletimo, ta, da je vprašljiva njegova vloga v druţbi na splošno. Večina kulturnih študij preučuje subverzivno naravo komunikacije in postavlja humor za potencialni prostor kritiziranja dominantnih ideologij. Za razliko od medijskih in kulturnih študij teorije humorja v središče postavijo svoj subjekt, ki je ključen in pomemben radikalen druţbeni fenomen. Teorije humorja so tradicionalno razdeljene na tri skupine: superiornost, neujemanje in olajšanje (Mills v Creeber, 2008, 75). Te si bomo ogledali v nadaljevanju. 1) Teorija superiornosti Po teoriji superiornosti je smeh izraz čustev superiornosti nad nekim subjektom ali osebo, kot smo nekoč bili (Lovell v Creeber, 2008, 75). V praksi to pomeni, da lahko v drugih vidimo šibkost, čudnost, neko deformacijo in se zaradi tega počutimo bolj močne, kar posledično izzove smeh. Ali v drugem primeru, če primerjamo svojo nesposobnost z nesposobnostjo nekoga drugega, to lahko povzroči občutek nadrejenosti, ki se občuti kot prijetna in izzove smeh. Lahko pa se smejemo sami sebi in s tem izraţamo svojo nadrejenost sedaj in jo primerjamo s pomanjkljivostmi, ki so bile prisotne nekoč (Billig, 2005, 50 52). Pri teh trditvah pridemo do zaključka, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu drzne smejati. Zanimivo je dejstvo, da smo v bistvu sebična bitja, ki hrepenimo po uţitku in bi se radi izognili bolečini, istočasno pa smo druţbena bitja in potrebujemo svoje okolje. Tukaj pa se pojavi konflikt med posameznikovo ţeljo in druţbenim redom (Billig, 2005, 55 56). Smeh naj bi tako vzpostavljal pozicije moči, potrjeval hegemonistične ideologije in je zato definiran kot negativen druţbeni fenomen. Prav ta trditev je podobna tisti, ki so jo potrdili pri sitkomu, in sicer, da naj bi šale v sitkomih potrjevale hegemonistične ideologije (Lovell v Creeber, 2008, 75). 2) Teorija neskladja Ta zavrača prej omenjeno teorijo, da naj bi smeh izzval občutek nadrejenosti nad drugim, bistvo je drugje (Carr in Greeves, 2006, 92). Humor je rezultat konflikta neujemajočih se diskurzov, ki so sami po sebi druţbeno sestavljeni in naučeni. Smeh je čustvo, ki se pojavi kot rezultat našega presenečenja, ko pričakujemo nekaj velikega, ampak se ne zgodi nič ali pa se zgodi nekaj čisto drugega, kot smo pričakovali (Mills v Creeber, 2008, 75). Ta teorija 5

ne išče razlogov za smeh v motivih oseb, njihovi popačenosti ali čudnosti, ampak jih poskuša odkriti v neskladnosti, ki se nahaja v okolju (Billig, 2005, 57). Humor je obravnavan kot neskladje med konceptom, ki ga poznamo, in resničnim objektom, na katerega se bo koncept vezal (Carr in Greeves, 2006, 92). Ker nam ta teorija razlaga humor znotraj jezika in sveta, lahko z njeno pomočjo razloţimo obliko šale. Šala je sestavljena iz dveh delov, njen glavni pogoj pa je, da vsi, ki so vpleteni, razumejo pravila. Začne se s predstavo nekega sistema delovanja, ki je lahko povsem običajen ali nenavaden. Udeleţenec začne razmišljati v okviru sistema, ki mu je predstavljen. Nato sledi drugi del šale, ki je vrhunec. Ta jo predstavi v novi luči, udeleţenec dobi novo informacijo in poruši se prejšnja predstava. Smeh izzove neskladje med prvim in drugim delom (Goldstein in Mcghee, 1972, 85). To neskladje se nahaja v naključni situaciji, ki nas spravi v smeh (Creeber, 2008, 75). 3) Teorija olajšanja Humor funkcionira kot druţbeni in psihološki ventil za zatrta čustva in vzgibe. Nenehno pa so pod vprašaj postavljene druţbene norme. Čeprav je to teorijo kar teţko povezati s komedijo ali satiro, z lahkoto opazimo, da deluje kot druţbeno vrelišče (Mills v Creeber, 2008, 75). Pri teoriji olajšanja humor predstavlja varen način, da čustva, ki smo jih potlačili, sprostimo, s čimer se sprosti tudi energija, ki bi jo drugače porabili za potlačitev. Humor v tej obliki predstavlja izzivanje ideologije, ki prevladuje, in druţbenega reda. Preko humorja lahko izrazimo mnenje, ki si ga sicer ne bi upali. Lahko bi rekli, da šale v bistvu niso samo šale, ampak se preko njih kaţejo naše skrite ţelje, ki so skrite za humorjem (Carr in Greeve, 2006, 96). Narava predstavitve sitkoma je kompleksna prav zaradi teh posebnosti v humorju. Debate o naravi le-tega konstantno poudarjajo, da je ta preprost in neposreden, istočasno pa je omejen do te meje, da lahko predpostavljamo, da so načini, na katere deluje komedija, zelo enostavni. Dejstvo, da sta komičnost in humor tako ključnega pomena za sitkom, je pravzaprav ena izmed ovir za njegovo uspešno razumevanje, saj je raziskovanje humorja in komičnosti še vedno v povojih (Mills, 2005, 7). 6

V teorijah humorja zaznamo rahlo negativnost, zato si bomo sedaj ogledati še teorije komičnega, ki ţe v osnovi ne dovoljujejo, da bi kdo od prisotnih nastopajočih ali gledalcev bil uţaljen, saj v tistem trenutku poskus za smeh spodleti. 2.1.2 Teorija komičnega Doktor filozofije Richard Taflinger meni, da obstaja šest elementov, ki morajo biti izpolnjeni, da je nekaj smešno in se lahko kvalificira kot komedija. Če je katera od sestavin odsotna, obstaja velika moţnost, da bo poskus humornega spodletel in se ljudje ne bodo smejali (1997). 1) Ugajati mora razumu in ne čustvom. Ta kriterij je očiten, ko je uporabljen etnični, ljudski humor. To so na primer šale o določenih etničnih skupinah, kot so tiste o Gorenjcih, Italijanih ali gejih. Za ljudi, na katere se nanaša, je lahko šala ţaljiva in se zato nanjo odzovejo subjektivno, pogosto z negativnimi čustvi, na primer z jezo, medtem ko se tisti, na katere se šala ne nanaša, nanjo odzovejo večinoma objektivno, torej razumsko, in pri njih večinoma spodbudi pozitivno čustvo, kot je recimo smeh. Še zmeraj pa šale pri različnih skupinah ljudi vzbujajo drugačen odziv, zato ni nujno, da se bodo vsi odzvali s smehom (Taflinger, 1997). 2) Biti mora samodejen. Ta in naslednja trditev sta povzeti iz knjige Esej o smehu (1997), ki je delo Henrija Bergsona. Njegova teorija je ovita okoli osnovnega aksioma, da je element smeha sestavljen iz mehanske neelastičnosti, točno tam, kjer bi pričakovali elastičnost in prilagodljivost. To pomeni, da je nekaj humorno, ko se človek obnaša na način, ki je neprimeren za določeno situacijo, kar pa je tako ali tako značilnost komedij. Smešna je recimo situacija, če nekomu odmaknemo stol, ko se hoče usesti. Ta oseba se ne prilagodi spremembi situacije in se kljub temu poskuša usesti, rezultat pa je seveda padec (Bergson v Taflinger, 1997). 7

3) Biti mora del človeškega oziroma mora spominjati na človeško. Da mora spominjati na človeško, je razširitev teorije Henrija Bergsona, ki nam ponazori, da je nekaj smešno, samo dokler občinstvo spominja na človeško. Občinstvo se bo smejalo norčijam ţivali, na primer šimpanzom, konjem ali celo medvedom, ampak samo dokler jih bo obnašanje te ţivali spomnilo na človeško. Navadno je to prikazano tako, da je ţival oblečena v človeška oblačila ali pa celo govori (Bergson v Taflinger, 1997). 4) Obstajati mora niz ţe uveljavljenih druţbenih norm, ki jih opazovalec pozna iz vsakdanjega ţivljenja, ali pa mora avtor opazovalcu ponuditi skladovnico podatkov, najboljše pa je, če je prisotno oboje. Pri nadaljnjem raziskovanju komedije ugotovimo, da je zanjo bistveno neujemanje. Vidimo lahko nepričakovano s pričakovanim, nenormalno z normalnim in neobičajno z običajnim. Da pa bi to neujemanje funkcioniralo, mora obstajati nekaj protislovnega, kar pa lahko obstaja samo, če imamo ţe vzpostavljen set kulturnih in druţbenih norm, govor, terminologijo, ki jim nato lahko nasprotujemo. Te norme so lahko notranje ali zunanje. Notranje so tiste, ki jih je avtor zagotovil v scenariju, zunanje pa so tiste, ki obstajajo v druţbi in za katere je bil scenarij napisan. Glavni problem pri tem je, da moramo vedeti, katere norme še obstajajo in katere so zastarele. Velikokrat se kdo na šalo odzove z nerazumevanjem, to pa zato, ker ta določena oseba ne razume druţbene norme, ki je kršena. Zato šale nikoli ne moremo razloţiti, saj bi za to morali razkriti, kako je bila kršena druţbena norma. Taka razlaga odstrani neujemanje, ker ilustriramo, kakšno je delovanje neujemanja znotraj določene norme. Da potrebujemo norme, nam dokazuje tudi dejstvo, da lahko šala zastari. Velika verjetno je, da nekaj, kar je pred 40 leti veljalo za smešno, danes ni več. Tu gre predvsem za humor, ki se nanaša na vloge ţensk in moških v druţbi. Te so se skozi leta spremenile in lahko sedaj zvenijo seksistično, ţaljivo, ne pa smešno, s čimer v gledalcih spodbudimo odpor. Formula, ki deluje, je skupek človeških stališč in norm, ki so neodvisni od druţbe in kulture (Taflinger, 1997). 5) Situacija in njeni sestavni deli (dejanja in dialogi) se ne smejo skladati z okoljem ali asociacijami (na primer druţbenimi normami) oziroma jim ne smejo ustrezati. Če komika izhaja samo iz druţbenih norm, je moţno, da čez nekaj let določen prizor ne bo več smešen, saj se le-te spreminjajo. Če pa komika sloni še na čem drugem kot samo na 8

druţbenih normah, recimo, če je smešna ţe sama situacija ali človek, ki je vključen, obstaja verjetnost, da bo prizor smešen še stoletja kasneje. Trije ključni vidiki neujemanja so: dobesednost, preobrat in pretiravanje. - Dobesednost pomeni, da bomo neko besedno igro ali rek uprizorili dobesedno, kar nato pri gledalcu izzove smeh. - Preobrat pomeni, da bomo vzeli nekaj normalnega, pričakovanega in rekli ali naredili nasprotno. - Pretiravanje, kot ţe samo ime pove, pomeni, da iz nečesa normalnega naredimo nekaj pretiranega oziroma»iz muhe slona«. To je še posebej značilno za komedijo. Največje neujemanje je kršenje druţbenih tabujev, to izzove največji smeh. Ti tabuji so razprave o seksu, smrti in bioloških procesih človeka. Za te teme se je druţba odločila, da se obravnavajo diskretno in resno, če se ţe mora diskutirati o njih. Pri komediji pa je veliko vsebin izpeljanih prav iz teh tabu tem (Taflinger, 1997). 6) Opazovalec mora zadevo dojemati kot neškodljivo za udeleţence. Občinstvu mora biti komično dejanje predstavljeno na tak način, da udeleţencem ne povzroča dejanske škode. Proti koncu predstave morajo biti udeleţenci v svojem prvotnem stanju, kljub temu da je bilo njihovo psihično, mentalno in čustveno stanje popačeno ali uničeno. Odličen primer je risanka Cestni dirkač, kjer je kojot vedno znova uničen, povoţen, kaznovan za vsak svoj poskus, pri katerem poskuša ujeti cestnega dirkača. A ţe v naslednjem trenutku je nazaj cel in kuje nov načrt, kako ga bo ujel. Kojot ni nikoli poškodovan trajno, ne glede na to, kako visok je klif, s katerega pade, ali kako velika je skala, ki pade nanj. Ta kriterij pa se nanaša tudi na resnično ţivljenje. Smešno se nam zdi, če kdo pade na ledu, ljudje se takrat navadno smejemo, dokler se ne začnemo zavedati, da se je oseba, ki je padla, mogoče poškodovala. Ko se tega zavemo, situacija več ni komična (Taflinger, 1997). Taflinger trdi, da mora biti vseh šest opisanih kriterijev prisotnih, da bi nekaj bilo komično. Če manjka samo en kriterij, komičnost ne bo uspešna (Taflinger, 1996). Pomembno je vedeti, da humor in komičnost nista edina, ki sta odgovorna za uspeh komedije. Sociološke analize poudarjajo, da so sitkomi vedno odsevali veliko aspektov kulture, v kateri so posneti in predvajani, in to vse od feminizma leta 1970 do današnjih 9

tem po izboru avtorjev. Sitkom je eden izmed najbolj popularnih tipov programiranja na najbolj vplivnem mediju v zgodovini, zato ima velik vpliv na to, kaj sploh mislimo in kako razmišljamo. Vse to pa je postavljeno v epizodo, kjer določena tema sodelujočim veliko pomeni na čustveni ravni. Tako se lahko gledalec identificira z nastopajočimi in prav to igra veliko vlogo pri uspešnosti sitkoma (Quaglio, 2009, 13). 10

3 SITKOM Ţe samo ime sitkom pove, da je njegova komičnost ustvarjena v situaciji. Njegova naloga je, da je smešen, definira ga njegova humornost in občinstvo pričakuje, da jih bo nasmejal (Rubin v Mills, 2009, 5). Ena najpreprostejših in najbolj tradicionalnih definicij, ki popolnoma zajame osnovne značilnosti, pravi, da je sitkom okrajšava za situacijsko komedijo. Je vrsta komedije, ki vključuje igralce, ki so postavljeni v skupno okolje, lahko je to dom ali delovno mesto, zraven pa spada humoren dialog. Imajo komične značilnosti in njihov odziv na predstavljeno situacijo je nenavaden. Serija prikazuje ţivljenje te skupine ljudi in se v vsakem delu osredotoči na en zaplet, ki se do konca razreši. Igralci so postavljeni v situacije, ki so dopolnjene s šalami, sarkazmom in stereotipi z namenom, da zabavajo gledalce. Sitkom je lahko posnet pred publiko, kar je navadno navedeno na začetku, velikokrat pa je uporabljen posneti smeh (Sitkom, n. d.). Ivana Novak v knjigi Proti koncu: sodobna TV-serija in serialnost sitkom definira kot obliko TV-serije, ki temelji na epizodi z zaključeno naracijo in vztrajnim ponavljanjem epizodične premise (2011, 139). Epizode so končne, kar pomeni, da se to, kar se zgodi v določeni epizodi, v njej tudi konča. Kakršni koli problemi, ki se pojavijo, so pojasnjeni in rešeni v pol ure, kolikor traja sitkom (Mintz v Mills, 2009, 28). Posebnost sitkoma je tudi ta, da se mora povezati s svojim občinstvom, kar mu zelo dobro uspeva, prvič z ustvarjanjem karakterjev, ki so podobni občinstvu in ga tudi predstavljajo, drugič, ko dramatizira nekatere dogodke, kot recimo rešitev ţenske izpod moškega šovinizma, kar je motivacija za dober zaplet, tretjič pa je pomembno, da sitkom predlaga odnos ali stališče do določenih stvari in istočasno do sebe (Bernan v Quaglio, 2009, 11 12). 3.1 Nastanek sitkoma Sitkom se je razvil iz petnajstminutnih radijskih oddaj, ki so bile sestavljene iz ponavljajočih se epizod, v katerih so nastopali določeni akterji. Pred pojavom na radiu se je situacijska komedija odvijala na gledaliških odrih. To je pomenilo, da je bila igra odigrana v ţivo pred občinstvom (Metz, 2008). Večina radijskih sitkomov iz 50. let 20. stoletja se je prej ali slej znašla na televiziji (Butsch, 2008). Termin sitkom je iz izraza situacijska 11

komedija prvi izpeljal ameriški magazin Variety. Čeprav se je televizija pojavljala ţe v zgodnjih 30. letih 20. stoletja, so druţine začele iz radia na televizijo preklapljati šele po 2. svetovni vojni. Ko so televizije postale bolj popularne, so televizijske mreţe začele iskati vsebino, ki bi jo nudile svojim gledalcem (Metz, 2008). CBS je recimo najel menedţerja za razvoj programske sheme Worthingtona Minorja, ki je prinašal nove ideje. Takrat so bili kratki sitkomi na radiu med poslušalci in oglaševalci izredno popularni. Menil je, da bi se format sitkoma dobro asimiliral na televizijo. Tako je leta 1949 Gertrudi Berg, ustvarjalki The Goldbergs, ponudil priloţnost, da premakne sitkom iz radia na televizijo. The Goldbergs je bil radijski hit iz leta 1925, ki je bil osredotočen na ţivljenje judovskih priseljencev Jaka in Molly Goldberg in njunih dveh otrok. Epizode so bile nameščene v njihovo stanovanje in so se navadno osredotočile na neko dilemo, povezano s prijatelji ali druţino. Med reševanjem problema se je Molly posvetovala z liki iz svoje soseske in humorno delila nasvete. Ostali programi so nato ta stil reproducirali. Leta 1949 se je pojavilo še nekaj sitkomov, ki so migrirali iz radia na televizijo, recimo The Aldrich Family, The Life of Riley in Lum and Abner. Vsi niso bili uspešni, javno pa je bilo, da so ljudje ţeleli videti več (Metz, 2008). Leta 1950 se je CBS-ov vodja programa Harry Ackerman odločil, da bo na televizijo prinesel radijsko oddajo My Favorite Husband. Pristopil je do glavne igralke, Lucille Ball, in se z njo posvetoval o televizijski različici. Strinjala se je s tem, ampak samo pod pogojem, če bo v sitkomu lahko nastopal njen pravi moţ kot tipičen moţ ameriške ţenske. Njen moţ je bil kubanski pevec Desi Arnaz. Čeprav so takrat na programu ţe predvajali etnične sitkome, Harry Ackerman tega ni mogel dovoliti. Lucille Ball se je zato odločila, da bo naredila sitkom na lastno pest. Z moţem sta ustvarila svojo produkcijsko hišo Desilu in testirala svojo dvajsetminutno serijo na turneji. Po uspešno zaključenem popotovanju sta ustvarila testno epizodo, ki je navdušila njunega kolega Oscarja Hammersteina II. Ta je predlagal, da naj like preoblikujeta in jih naredita bolj podobne sebi, saj se bo tako publika lahko bolje poistovetila z njima (Metz, 2008). Za sitkom sta smernice postavili ţe seriji The Goldbergs in I Love Lucy, ki sta delno druţinsko, delno prijateljsko in delno sluţbeno orientirani. Za razliko od The Goldbergs so dileme v I Love Lucy dosti bolj absurdne, ta serija se tudi zanaša bolj na psihološko komedijo, ki je eden izmed talentov Ballove, vrti se okoli reševanja drame. I Love Lucy velja omeniti tudi zato, ker je prav ta serija pomagala pri oblikovanju značilnosti in ogrodja 12

sitkoma. Kot večina sitkomov takrat je bil tudi ta posnet pred občinstvom, vendar ne več v New Yorku, ampak v Hollywoodu. Na način, na katerega je bil posnet, so bile posnete tudi oddaje, ki so jih snemali v ţivo. Arnaz je ustvaril delujoči set, ki je omogočal namestitev do štirih kamer za vsako epizodo. Teh sitkomov, za razliko od oddaj, niso predvajali v ţivo. Posneli so jih in jih zmontirali ter izročili drugim televizijskim postajam, ki so jih predvajale v določenem časovnem segmentu (Metz, 2008). 3.2 Značilnosti sitkoma Pri zgradbi velja omeniti tri elemente, ki so pomembni za situacijsko komiko, in sicer: ponavljanje, inverzija in interferenca vrst. Ti elementi omogočajo, da je neka situacija komična. 1) Ponavljanje O ponavljanju govorimo, ko se en dogodek ponavlja in s tem preprečuje naravni tok ţivljenja. Za primer lahko vzamemo srečanje s prijateljem na ulici. Če ga srečamo enkrat, ni v tem nič smešnega. Ko pa ga srečamo ţe drugič ali tretjič, se temu naključju smejimo (Bergson, 1977, 59). Ponavljanje je osrednja komična tehnika, samo komedijo lahko opredelimo kot ponovitev. Ključni obrat, ki se zgodi v komediji, je v ponavljanju neskladja ali v ponavljajočem se prekinjanju kontinuitete oziroma enotnosti. Ponavljanje je pomembno tudi za serijsko strukturo sitkoma, saj se iz epizode v epizodo ponavljajo enake premise. Sicer je ta ponovitev v seriji razumljena precej plastično in kot nekaj, kar se materialno ponavlja. V njej se soočamo z vračanjem istega (Novak, 2011, 141 142). Kot primer lahko vzamemo del serije, kjer se na začetku pojavi problem, ki se do konca reši. 2) Inverzija Inverzija je dokaj podobna ponavljanju. Vidna je predvsem, če vzamemo nekaj oseb, ki so v določenem poloţaju, in nato ta poloţaj obrnemo, vloge se zamenjajo, posledica pa je smešen prizor. Prikaţe se nam»narobe svet«, ki vzbuja smeh (Bergson, 1977, 61). Kot primer lahko navedemo otroka, ki prevzame vlogo odraslega, medtem ko se odrasli obnašajo kot otroci. 13

3) Interferenca vrst Komični učinek interference vrst je dokaj teţko opredeliti, ker se kaţe v različnih oblikah. Bergson v knjigi Esej o smehu (1977) ta pojav opisuje tako:»nek poloţaj je vedno smešen, če pripada hkrati dvema popolnoma samostojnima vrstama dogajanj in če ga je mogoče razlagati hkrati na dva povsem različna načina«(1977, 62). Ena izmed oblik, na katero lahko pomislimo, je zamenjava oseb. Ta poloţaj nam pokaţe dva različna pomena, realnega in mogočega. Mogoč pomen je tisti, ki mu ga dajejo igralci, realni pa tisti, ki mu ga daje občinstvo. Avtor poskrbi, da vidimo realni pomen poloţaja in ga spoznamo z vseh plati, medtem ko igralci poznajo samo svojo plat, zato obstaja moţnost, da se motijo in napačno presodijo tisto, kar se dogaja okoli njih, in tako pride do smešne situacije. Gledalci prehajajo od zmotne presoje k pravilni. Zaradi tega nihanja med presojami se kar hitro lahko zmotimo in pomislimo na zamenjavo oseb. Ta zamenjava pa je pravzaprav le poseben primer bolj splošnega pojava. Ne zbuja smeha sama po sebi, ampak kot znamenje interference vrst. Vsaka izmed sodelujočih oseb je namreč uvrščena v dogajanje, ki se tiče samo nje. Prej ali slej pa pride do trenutka, ko se osebi srečata v določenih okoliščinah in lahko v tistem trenutku dejanja in besede, ki so pripadala eni izmed oseb, istočasno pripadajo tudi drugi. To dejanje je smešno samo zato, ker sta se prekrili dve samostojni vrsti. Ko se ti srečata in delno prekrivata, to imenujemo interferenca vrst. Ni nujno, da se interferenca vrst nanaša na zamenjavo oseb, lahko se tudi določeni dogodki iz preteklosti nenehno prikazujejo v prihodnosti, čeprav jih dotična oseba poskuša skriti. Te dogodke lahko mirno prenese v prihodnost, brez da bi se ustvarilo preveliko razdejanje, in sama situacija, ki nastane, je komična (Bergson, 1977, 63 65). Kot vidimo, je namen zmeraj isti, pa naj gre za interferenco vrst, inverzijo ali ponavljanje. Doseči moramo tisto, kar smo imenovali mehanizacija ţivljenja. Vse te operacije obstajajo v tem, da obravnavajo ţivljenje kot ponavljajoči se mehanizem, kjer so učinki obrnljivi in deli zamenljivi (Bergson, 1977, 65). In navadno te posplošene oblike na en ali drug način najdemo v sitkomu. Razčlenili smo glavne elemente situacijske komike, zato bomo pogledali še ostale značilnosti sitkoma. Sitkom se je po navadi snemal v studiu pred občinstvom, v studiu brez občinstva ali na določeni lokaciji. Prvotni sitkomi so imeli dodani posneti smeh, ki je danes bolj redko prisoten. Imeli pa so še značilno postavitev, ki je bila sestavljena iz treh sten, medtem ko 14

so bile kamere nastavljene čez četrto odprto steno, za njimi pa je bilo občinstvo (Metz, 2008). Traja okoli trideset minut (Metz, 2008). Ta format je najbolj ustrezal angleški in ameriški TV-produkciji, ki sta tako lahko uporabili studio z enim ali največ dvema setoma ter celoto dopolnili še z insertom (Creeber, 2008, 78). V teh trideset minut so vštete tudi reklame in tako pridemo do sitkoma, ki je v resnici dolg le dvaindvajset minut. Načeloma ima tri glavna dejanja, ta pa so razdeljena z dvema reklamnima blokoma (Charney, 2014). 3.2.1 Zgradba V grobem bi lahko rekli, da je zgrajen iz začetka, zmede in konca (Charney, 2014). Na začetku je najavna špica, na koncu pa odjavna. Prva je kratek videospot, ki vsebuje predstavitveno pesem in predstavi igralke ter igralce, producenta in reţiserja, v drugi pa so predstavljeni vsi sodelujoči in nastopajoči (Metz, 2008). Glede na to, da je sitkom dolg le okoli dvaindvajset minut, je pomembno, da je zaplet rešljiv. Uspešen zaplet je največkrat povezan z druţino, delovnim mestom ali pa kar s kombinacijo obojega (Metz, 2008). Vsaka epizoda se začne s protagonistom, ki mora rešiti en problem ali pa si je postavil nek cilj. Problem ali cilj mora biti rešen do konca epizode. Če se reši prehitro, epizoda ne bo trajala dvaindvajset minut, kar pomeni, da mora prvi poskus spodleteti in prav to je ta prej omenjena zmeda. Ta zahteva nov pristop, še preden se epizoda konča. Od protagonista je odvisno, ali mu bo naslednji poskus uspel ali ne. Velikokrat sami hočemo, da mu spodleti, saj to pomeni, da se naš priljubljeni lik ne bo veliko spremenil (Charney, 2014). Znotraj serije sta vedno zgodba A in zgodba B. Zgodba A vsebuje glavni zaplet in poteka skozi celotno serijo do zaključne scene, ko se reši. Zgodba B je sekundarna, saj se dogaja poleg zgodbe A. Kolikor igralcev imamo, toliko je drugih zgodb, ki so lahko B, C in tako naprej. Seriji se doda še preobrat in imamo sitkom (Metz, 2008). Poleg zgodb A in B ima sitkom še napovednik. Ta lahko vsebuje kratke izseke iz serije in je namenjen privabljanju novih gledalcev. Ni pa nujno, da se ujema z zgodbama A in B. Lahko je na začetku sitkoma, v tem primeru prikaţe, kaj se je zgodilo v pretekli epizodi, ali na koncu, ko nam pokaţe vpogled v naslednji del. Da bi sitkom bil uspešen, sta pomembni predvsem pestrost in raznolikost, poleg tega pa mora vsebovati šale ali še bolje tako imenovani»running gag«. To je komična situacija ali zaporedje dialogov, 15

ki se pojavljajo v eni ali več epizodah. Včasih»running gag«postane krilatica. Vrstica s šalo ali situacija je pogosto nenamerna, ampak lahko pri gledalcih sproţi afekt. Ko se ti odzovejo pozitivno, se ta situacija ali šala vrača in ravno zato postaja bolj smešna. Uspešnost šale ali»running gaga«je odvisen od tega, kako ga bo lik predstavil gledalcem (Metz, 2008). Formula sitkoma Sitkom naj bi bil sestavljen po določeni formuli, da bi bil uspešen. To, da ima tako sestavo, daje gledalcem uteho in raje gledajo serijo. 1) Napovednik (trajanje: od 1. do 3. minute) Je kratek, predstavitveni skeč, ki ga prikaţejo še pred prijavno špico. Ta del je malo več kot samo postavitev, prikaz in reakcija. Po navadi je samo ena šala. Predstavi protagonista in prikaţe nekaj aspektov njegove osebnosti, ki pridejo prav predvsem novim gledalcem serije. Če je vse skupaj res idealno, je ţe v napovedniku gledalcu predstavljena glavna prepreka, ki jo bo hotel protagonist premagati. Scenarij pa ni vedno idealen, tako največkrat zaznamo samo hitro šalo, ki nas ogreje za nadaljevanje (Charney, 2014). 2) Problem (trajanje: od 3. do 8. minute) Ustvarjalci serije nam prikaţejo protagonista ali več igralcev. Prikazan je nov problem ali cilj, ki oblikuje osrednjo zgodbo A. Pribliţno okoli šeste minute nam predstavijo podzgodbo B. Ta mora biti še krajša kot osrednja zgodba, vpleten pa mora biti kdo od stranskih igralcev. Najbolj idealno je, če se podzgodba lahko poveţe z zaključkom, ni pa nujno. Vsaka podzgodba je v bistvu mini zgodba z začetkom, zmedo in koncem (Charney, 2014). 3) Zmeda (trajanje: od 8. do 13. minute) Načrt, ki si ga je protagonist zamislil v prejšnjih minutah, je zdaj v središču. Vendar ta za zdaj ne sme biti uspešen, saj bi se epizoda ţe končala. V problem se doda še dodatna prepreka, ki zahteva nekaj več dela, ali celo drug načrt za rešitev. Igralci morajo k prepreki pristopiti v svojem stilu. Še vedno imamo zgodbo A, ki se dogaja v osmi in deveti minuti, medtem ko se podzgodba dogaja v deveti in dvanajsti minuti. V tem času se mora rešiti 16

zmeda, ki je bila zastavljena. Stranski igralec mora premagati prepreko in napredovati do cilja. V dvanajsti in trinajsti minuti se nato vrnemo k zgodbi A, kjer lahko končno vidimo, kaj se je zgodilo z glavnim načrtom (Charney, 2014). 4) Zmagoslavje ali polomija (trajanje: od 13. do 18. minute) Protagonist zdaj postaja ţe obupan in ima veliko na kocki. Enkrat je ţe poskušal, pa mu je spodletelo. Oprijema se še zadnje rešilne bilke in preizkuša še zadnje rešitve, ki lahko delujejo ali pa propadejo. Vendar ta polomija ni nič slabega, pri sitkomu je, za razliko od drugih ţanrov, kar pogosta. Je humorna in nikakor ni frustrirajoča, kot bi si sprva predstavljali. Če bi protagonist vedno znova zmagal, bi se spreminjal, tega pa nočemo. Od trinajste do petnajsta minute je na vrsti zgodba A, a je tik pred koncem, še preden pridemo do zaključka, ustavljena. Od petnajste do sedemnajste minute se tako vključi zgodba B, kjer spet prikaţejo stranskega igralca, ki je uspešno ali neuspešno rešil svoj problem. Ta doseţek lahko vpliva na zgodbo A ali pa tudi ne. Sedemnajsta in osemnajsta minuta sta namenjeni zgodbi A in končno lahko vidimo, ali je protagonist uspel ali ne (Charney, 2014). 5) Špica (the kicker) (trajanje: od 19. do 21. minute) Podobno kot napovednik, ki se pojavi pred napisi, se na koncu pojavi zaključna špica, ki nam pokaţe posledico dejanja protagonista. Napisi vmes navadno tečejo čez zaslon. Gledalci so potolaţeni, da se z glavnim likom ni nič zgodilo in da ţivljenje teče dalje. Lahko se konča s poanto, ki se poveţe s šalo z začetka epizode (Charney, 2014). 3.2.2 Liki v sitkomih Like v sitkomu glede na njihove lastnosti razdelimo v tri skupine: 1) Srčen lik Ta karakter hoče osrečiti vse, ne glede na to, kako komplicirane so zadeve. Navadno je to protagonist sitkoma. Serija brez tega lika ne obstaja, saj če ni nikogar, za katerega bi lahko gledalci navijali, vse izgubi pomen. Gledalci največkrat vzljubijo prav lik, ki je najbolj prijazen, srčen (Hatflied, 2013). 17

2) Glavca Najbolj pameten karakter v skupini, navadno je zdravnik, akademik ali znanstvenik. To je najbolj izobraţena oseba, ki je drugim superiorna in se do soigralcev obnaša pokroviteljsko. Zadnje čase je ta lik postal tisti vseved, ki je poln modrosti, ampak je prav zaradi tega bolj izpostavljen zlorabi. Prav ta pa tudi razlaga intelektualne koncepte drugim v skupini in s tem posredno gledalcem (Hatflield, 2013). 3) Popularen lik Ta lik je, kot ţe samo ime pove, popularen. Po navadi je izredno seksualen. V tridesetih minutah trajanja sitkoma ima lahko več seksualnih partnerjev, kot jih ima navaden človek v celotnem ţivljenju. Lik je predstavljen kot neumen, ampak lep, in ki napreduje v ţivljenju zaradi svojega seksualnega apetita. Čeprav se mogoče v različnih sitkomih razlikuje, ga vedno vodi seks (Hatflield, 2013). Ti liki se lahko med seboj prepletajo. Nekdo je lahko istočasno glavca in srčen, če so lastnosti obeh enako izrazite. 3.3 Vrste sitkoma Skozi leta nastaja vedno več vrst sitkomov. Nekateri ostajajo zvesti tradicionalnim oblikam, medtem ko se drugi igrajo z novimi. Ne moremo pa spregledati dejstva, da je sitkom podvrţen hibridizaciji. Najprej bomo pogledali, kako različni avtorji delijo sitkome, osredotočili pa se bomo na štiri glavne vrste. Richard Taflinger meni, da obstajajo trije različni tipi sitkoma, in sicer akcijski sitkomi, ki jih okrajša z zloţenko actcom, druţinski, ki jih okrajša v domcom, in dramatični, za katere uporabi izraz dramedija (Taflinger, 1996). Glen Creeber poenostavi celotno zadevo in navaja samo dve vrsti sitkomov: druţinske in sluţbene. Kasneje omenja tudi mešane sitkome (Creeber, 2008, 78 81). Winfred Metz doda še prijateljski, animirani in fantazijski sitkom ter tudi takega, ki je osredotočen na otroke (Metz, 2008). Mi se bomo osredotočili na akcijski, druţinski in sluţbeni sitkom ter dramedijo. 18

1) Akcijski sitkom Je eden izmed najbolj enostavnih in najosnovnejših vrst komedije. Poudarek je na verbalnem in fizičnem ukrepanju, torej akciji. Glavni cilj je, da občinstvo nasmeji, zato ni posebnega poudarka na osebnih problemih igralcev ali na samem razvoju karakterja glavnega igralca. Akcija je tista, ki ustvarja komičnost. Zaplet je akcijsko orientiran in temelji na osebni krizi, ki je površinskega značaja. Značaj igralca ni kompleksen, neke vrste spodbuda je sicer prikazana, ampak njegov značaj ostaja stalen in predvidljiv, ne samo po akcijski plati, ampak tudi po miselni. Glavni igralec je središče vsakega zapleta, tisti, ki rešuje probleme, in je vodja akcije. Stranski igralci niso nujno enaki v vseh delih serije in so večinoma privrţenci in ne voditelji. Prav tako so velikokrat prav oni tisti, ki so komični. Ta vrsta sitkoma ni napisana tako, da bi reševala specifične teme. Njegova glavna naloga je, da spodbuja smeh, ne pa, da se izrazi neko mnenje. Liki so površni ali celo plitki, zviti, ampak velikokrat neinteligentni, in ne znajo predvideti, kakšne posledice bodo imela njihova dejanja. Kraj, kjer se dogaja zgodba, je samo dopolnitev akcije. Kljub tako očitni sestavi tega sitkoma se v njih v zadnjih letih pojavljajo različne, bolj pomembne teme, ki prikazujejo druţbeno zlo, kot so kriminal, droge ali alkohol, glavni lik pa se mora z njimi spopasti (Taflinger, 1996). 2) Druţinski sitkom To je vrsta sitkoma, ob kateri smo odrasli. Naučil nas je dveh pomembnih veščin. Prvič, kako naj gledamo televizijo, torej medijske pismenosti, in drugič, kako naj ţivimo v druţini in se spopadamo z njo, torej praktičnih nasvetov za ţivljenjske veščine (Creeber, 2008,79). Je obseţnejši in resnejši od akcijskega sitkoma ter ima širok spekter različnih dogodkov. Nastopa več ljudi, ki niso samo stalni liki, ampak so nekateri samo začasni in se pojavijo enkrat ali večkrat. Največji poudarek je na posameznikovem značaju in njegovem razvoju skozi serijo. Druţinski se imenuje zato, ker je postavljen v druţinsko okolje, kar pomeni, da sta v druţini najbrţ oče in mati ter otroci (Taflinger, 1996). Druţina je lahko v krvnem sorodstvu, spojena ali samo metaforična. Skupnost je postavljena v neko ulico, sosedstvo ali skupnost. Ampak niso vse druţine v sitkomu idilične, pravzaprav je prav druţinski sitkom tisti, ki izpostavlja več različnih druţin, kar se lahko komu zdi bizarno. Poleg druţin z enim očetom ali eno mamo se vključijo še vampirske in čarovniške druţine ter druţine Nezemljanov in pošasti. Modernizacija je izpodrinila tradicionalne druţine in 19

jih zasenčila s tistimi v vseh drugih oblikah. Če pa so te sestavljene tradicionalno, so nefunkcionalne. In namen tega je pravzaprav to, da se občinstvo izobraţuje o drugačnih oblikah druţin na humoren način (Creeber, 2008, 79). Zanimivo v druţinskem sitkomu je, da v središče ne postavi protagonista in tega, kaj se bo zgodilo v njegovem ţivljenju, ampak je osredotočen na male probleme, s katerimi se vsakodnevno sooča. Lahko, da je nastali problem pomemben v eni epizodi, vendar ni pomemben v njihovem celotnem ţivljenju. Sicer obstaja moţnost, da preţivijo večjo krizo, vendar ta ne vpliva preveč na njihovo prihodnost. Poudarjeni so koncepti miru, ljubezni, smeha in druţine (Taflinger, 1996). Metz v svojem članku How Sitkoms Work (2008) druţinske sitkome dodatno razčleni, po njegovem mnenju na najbolj popularne vrste. Tako obstajajo sitkomi o nenuklearni, moderni in disfunkcionalni druţini (Metz, 2008). 2) Dramedija Dramedija je najmanj običajna in najresnejša vrsta sitkoma. Njen celotni namen ni, da pri gledalcih izzove smeh, ampak je osredotočena na mišljenje. Pogosto obravnava teme, ki niso komične, kot so na primer: vojna, smrt, staranje, brezposelnost, rasizem, seksizem, zločin in podobne. Navadno sta predstavljena dva glavna lika, ki sta v direktnem konfliktu, vsak predstavlja svoj pogled na podano temo. Moţno je tudi, da sta glavna lika v konfliktu z neko temo in jima ostali liki poskušajo pomagati. Problemi, ki se pojavijo v dramediji, so bolj resni in povezani s človeško naravo, lahko bi celo rekli, da so bolj čustvene narave. Zato v razrešitvi situacije pride do nauka, vsi prisotni se tako naučijo nekaj novega in čustveno zrastejo (Taflinger, 1997). 3) Sluţbeni sitkom Sluţbeni sitkom pogosto razvije karakteristike in ukrepe, ki spodkopavajo ali celo zanikajo situacijo samo. Glavni fokus je na seksualni privlačnosti med sodelavci in sodelavkami, ne na poklicu, ki ga opravljajo. Pogovori se vrtijo okoli osebnih ljubezenskih afer, dosti je spogledovanja med sodelavci (Creeber, 2008, 80 81). 20

3.4 Prihodnost sitkoma hibridi Skozi leta se pojavlja vedno več hibridnih sitkomov, ki prevzemajo različne oblike ţanrov le-teh in tako ustvarjajo nove. S svojim razvojem se prilagajajo zahtevam občinstva. Ta hibridizacija je logična za razvoj sitkoma. Veliko jih izhaja iz druţinskih sitkomov, saj je skupina predstavljena v seriji kot neka skupnost in deluje kot druţina, pa čeprav ni v krvnem sorodstvu. Sitkomi, kot jih opisujemo in naj bi bili neke vrste tradicionalni, več ne ostajajo v svoji tradicionalni obliki. Edino pravilno je, da pregledamo, kako se sitkom spreminja in kakšna tehnika se pojavlja v novih (Novak, 2011, 148). Veliko sluţbenih sitkomov je poosebilo formulo druţine in obratno. Druţinski sitkom je dobil značilnosti sluţbenega, kar pomeni, da je dogajanje postavljeno v druţinsko okolje, na primer v stanovanje, v katerem ţivi več prijateljev. V osnovi so druţina, ampak niso v sorodu. Prav tako pa njihove teme niso ravno povezane z druţinskimi zadevami, ampak so bolj v ospredju teme sluţbenega sitkoma, torej seksualnost in flirtanje. Prav ti novi hibridi nam na novo odkrivajo ţanr (Creeber, 2008, 81). Dajo nam nekaj novega, ohranijo pa osnovno obliko. Tako je gledalcu oblika še vedno domača, ponuja pa navidezno nove teme. Veliko sitkomov je danes posnetih tako, da niso osredotočeni samo na eno okolje, v katerem se serija dogaja. Ta se lahko izmenjujejo, liki se premikajo iz enega stanovanja v drugega, iz stanovanja v gostilno ali v sluţbo. Vendar pa je zanimivo dejstvo, da vsi ti sitkomi potrebujejo»kvazi«druţino, da zadovoljijo gledalca. Večinoma to ni več tipična nuklearna druţina, ima pa njene značilnosti (Creeber, 2008, 81 83). Nekateri novi sitkomi so polni nove energije, s pomočjo katere se ţanr razvija in na novo odkriva celotno obliko za nove generacije piscev, igralcev in gledalcev (Hartley v Creeber, 2008, 81). Vendar ko pogledamo od blizu, še vedno lahko vidimo konstrukcijo, ki je tako enostavna, da jo lahko prepoznamo ţe na daleč. Kljub temu ta forma ne kaţe znakov izčrpanosti, saj jo prilagajajo in uporabljajo v različnih druţbenih okoliščinah (Creeber, 2008, 83). Naracija sitkoma je ostala enaka še iz radijskih časov. Ta kroţna narativna struktura je tako standardizirana, da jo lahko podamo v enačbi: 21

Epizoda = Poznani Status Quo Ritualna napaka Ritualno naučena lekcija Poznani Status Quo (Marc v Creeber, 2008, 83). Ta oblika naracije se je v sitkomu obdrţala kar štiri stoletja in je prisotna še sedaj. Naracija se v sitkomu ni dosti spreminjala. Situacija je vedno preprosta in ponavljajoča se, nanjo pa se veţejo razni»gagi«, šale, ideološki konflikti, reki. Sitkom je popoln format za zabavanje občinstva med prikazovanjem trenutnih ideoloških konfliktov (Creeber, 2008, 83). Čeprav se naracija ni kaj dosti spreminjala, je opaziti druge spremembe. Kot smo omenili ţe pri značilnostih sitkoma, je ta na začetku bil sneman pred občinstvom, sedaj je pred njim posnet redkokateri, če pa ţe, to povedo na začetku serije. To mu po drugi strani dopušča bolj dodelano naracijo in večjo kompleksnost. Ker je sitkom bil posnet pred občinstvom, se je občinstvo smejalo. Kasneje, ko niso več snemali pred občinstvom, so uporabili posneti smeh. To nam pokaţe, da se je spremenilo tudi zaznavanje humorja. Komična plat je bila s posnetim smehom še posebej poudarjena. Pravzaprav je ljudem povedala, kdaj se morajo smejati. Posneti smeh je bil potreben tudi zato, da je bil humor bolj učinkovit, če so hoteli, da je nekaj res smešno in ne dvoumno. Situacije so tako bile poudarjene. Sedaj so sitkomi opustili tudi to značilnost. Tradicionalne sitkome se je prej zlahka prepoznalo, saj so jim v postprodukciji dodali osvetlitev, ki je bila videti umetna in nepristna. Prav ta značilnost je bila ena izmed glavnih, ki je ločevala sitkom od ostalih ţanrov. Danes je svetloba v sitkomih bolj pridušena in neţna (Creeber, 2008, 88 89). 3.4.1 Mokumentarni sitkom Ena izmed novejših vrst sitkoma, ki jo velja omeniti in je relevantna za našo nadaljnjo raziskavo, je mokumentarni sitkom. Mokumentarec (angl. to mock pomeni norčevati se) je parodija na dokumentarni ţanr. V osnovi ustreza stvarnim konvencijam, ki so zaščitni znak dokumentarcev (Harkness, 2014). Je stil, ki ga uporabljajo televizijske oddaje, serije ali filmi, v katerih so izmišljeni dogodki predstavljeni v stilu dokumentarca in s tem ustvarjajo parodijo. Njihova oblika je lahko komična ali dramatična, vendar so pogostejši mokumentarci, ki so komični (Mocumentary, n. d.). Mokumentarec se poigra z mejo med resničnostjo in fikcijo ter daje občutek resničnega, medtem ko se včasih označi za izmišljenega (Harkness, 2014). Ko to lastnost prenesemo na sitkom, dobimo njegovo 22

glavno značilnost, in sicer, da dogodke iz vsakdanjega ţivljenja sekajo prizori osebnih izpovedi ali komentarji protagonistov. Dogajanje velikokrat vsebuje pomenljive poglede v kamero, tako nam junaki jasno dajo vedeti, da se zavedajo, da so snemani. Ta način omogoči sitkomu, da izkoristi enega izmed tradicionalnih prijemov komedije, in sicer komedijo zmešnjav, napačnega prepoznavanja in napak (Moder, 2011, 209). Ta stil lahko vidimo v sitkomih Sodobna družina (2009 ) in Firma (2005 2013), kjer je v osrednjo zgodbo vpleten stil mokumentarca, in sicer tako, da igralci govorijo direktno v kamero, kar gledalcu deluje kot intervju. To govorjenje v kamero so navadno izpovedi likov, ki lahko izpadejo kot odlične šale (Aniket, 20014). Lahko pa so tudi razlaga trenutne nastale situacije, ozadje dogodka ali napoved za nadaljevanje. Pomembno pa je, da pri mokumentarcu omenimo komedijo verité (ţanr, ki bi ga v prevodu lahko imenovali»komedija resnice«). Izpoved v tem ţanru funkcionira tako, da se liki v prisotnosti kamere do določene mere vedejo v skladu s svojo vlogo, ko pa se pokaţe kanček pretirane iskrenosti, soigralce pogosto spomnijo na prisotnost kamere oziroma na to, da jih nekdo gleda. Takega vedenja načeloma v resničnostnem šovu ne bomo videli, saj je tam dobrodošlo, da sodelujoči pozabijo, da so snemani, in pride do različnih nesoglasij, medtem ko se tukaj liki pogosto krotijo in ne kaţejo svojih pristnih reakcij. Igralec naj bi sicer iskreno povedal, kaj si misli o prihajajočem dogodku, kot je to navada v resničnostnem šovu, kjer se sodelujoči izpovedujejo v kamero. Pogosto pa se zgodi, da se takoj v naslednjem prizoru igralec vede v nasprotju s pravkar povedanim. Zato se lahko zgodi, da se mokumentarec v smislu komedije verité razume preveč poenostavljeno, kot nek posnetek in ironijo, vzvišenost do ţanra resničnostnega šova (Novak, 2011, 149 150). Dejstvo, da so mokumentarci popularni pri gledalcih, je tako izredno zanimivo, saj ne obravnavajo teţkih tem, kjer bi bilo govora o ţivljenju ali smrti, slavi ali škandalih, kot je to značilno za dokumentarce. Skrivnost je ravno v tem, da ni teţkih tem, ampak s svojimi temami dajejo gledalcu dober občutek. Protagonisti se sicer srečujejo z raznimi teţavami, ampak je na splošno ton teh serij pozitiven. Preizkušnje so rešljive in tveganja niso velika. V bistvu se lahko z njimi poistovetimo, saj so padci in vzponi osredotočeni na vsakdanje ţivljenje. Vključeni so ţivljenjski mejniki, kot so recimo: poroka, otroci, vzgajanje otrok, sluţbeno ţivljenje, povezovanje s prijatelji in druţino. Za gledalce to deluje kot uteha, saj je sproščujoče videti junake serije, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi sami. Poleg tega dobrega občutka nam mokumentarni sitkom daje še t. i. naraven občutek, ki 23

poveţe gledalce z dogajanjem in junaki serije. Ker v teh serijah ni posnetega smeha, gledalec ni opominjan, da so igralci izmišljeni. Zasledimo lahko nerodne dialoge, zaradi katerih pogovori likov delujejo kot improvizirani. Tovrstne scene dodajo pristen občutek mokumentarca. Čeprav se včasih zdijo absurdne, potekajo v okviru racionalne perspektive mokumentarca, kar dovoljuje, da uvidimo, kako nesmiselne in smešne so lahko stvari, s katerimi se ukvarjamo vsakodnevno. Na humor v teh serijah ima velik vpliv komentiranje druţbe, politike in pop kulture. Pojavijo se reference na trenutno stanje v druţbi, lahko pa tudi v filmskem svetu, kar gledalcu dodatno pomaga, da se poistoveti z liki. Gledalci imajo radi, če razumejo šalo, prav tako pa jim je izredno všeč, če vidijo, da njihov priljubljeni lik bere isto knjigo, gleda iste filme ali pa ga frustrirajo podobni druţbeni problemi (Harkness, 2014). Jane Harkness napoveduje, da bodo najbrţ mokumentarni sitkomi še naprej uspešni. Sicer trenutno ta format uporablja samo peščica sitkomov, vendar ti veljajo za visoko kvalitetne (2014). 24

4 TELEVIZIJSKI SISTEMI Kljub razvoju interneta in digitalizacije je televizija še vedno prisotna v naših ţivljenjih. Televizije so večje, laţje in v vsakem gospodinjstvu lahko najdemo vsaj eno, če ne celo več. Napredne tehnologije tako niso poskrbele za izumrtje televizije, ampak so jo prisilile, da se je modernizirala. Tako javna kot komercialna televizija oddajata tudi po internetu. Njene vsebine lahko prenesemo na svoje pametne naprave in jih imamo praktično vsepovsod s seboj. Zaradi velike konkurence komercialnih televizij je tudi javna prisiljena, da posega po bolj popularnih vsebinah, ki pa morajo biti istočasno tudi kvalitetne. V tem poglavju bomo opredelili pomen programske sheme, nato definirali javno in komercialno televizijo ter pregledali, kako je prihod komercialne televizije vplival na javno. 4.1 Programska shema Za posamezno televizijo je izredno pomembno, kako je sestavljena programska shema. Od nje je namreč odvisno, kakšna bo gledanost določenega programa. Sami lahko opazimo, da se različni filmi in oddaje predvajajo ob različnih delih dneva, kar je skrbno premišljeno. Programska shema televizije kaţe, kako je čez dan, teden in mesec razporejena celotna ponudba programa. Je ogrodje TV-programa, ki vsebuje konstitucijo, načrt, zgradbo in obliko. Prav tako je shema informacija o strukturi programa, ki igra pomembno vlogo pri odločitvi, kateri program bomo gledali (Krišelj, 1990, 3). Zasnovana je tako, da bo pridobila kar največ gledalcev. Navadno je prilagojena različnim starostnim skupinam, kar pomeni, da bo program za otroke potekal popoldan, medtem ko se bo program za odrasle odvijal po 21. uri. S programsko shemo se ustvarja rutina, ki ji gledalci sledijo tako, da so vsak dan pred televizijo pribliţno ob istem času. Ustvarjalcem oddaje to omogoča laţje načrtovanje za nadaljnje predvajanje oddaj. Programska shema pa je pomembna tudi za oglaševalce, saj tako laţje vedo, katera ciljna skupina gleda določene oglase (McQueen, 1998, 174). Programska shema javne televizije je sicer jasno zastavljena, vendar pa naj bi imela javnost moţnost vplivanja na vsebine, ki se predvajajo. Če prihaja do sprememb programske 25

sheme prepogosto, lahko to močno vpliva na gledanost televizije (Bašić Hrvatin, 2002, 64). Programska shema je središče televizije in to ne samo komercialne, temveč tudi javne. Zaradi povečane konkurence med programi je prišlo do velikih transformacij pri procesu izdelave sheme javne televizije, prišlo je do spremembe televizije kot nacionalne institucije v kulturni industriji. Na izbiro je več programov, kar med televizijami povzroča hudo konkurenco in so zato prisiljene povečati produkcijo programov. Problem nastane, saj financiranje ostaja enako, število programov pa se povečuje, kar povzroča problem komercialnim in javnim televizijam. Povečujejo se tudi stroški produkcije, predvsem zaradi konkurence in pravic za razne prenose. Na programsko shemo pa ne vplivajo samo kulturni, politični in socialni poloţaj javnega servisa, ampak tudi sama organizacija znotraj podjetja ter kultura le-tega (Hujanen, 2002, 23 25). Sprememba programske sheme je včasih nujna, ni pa priporočljiva, saj obstaja moţnost padca gledanosti samega programa. Gledalci so navajeni na določeno programsko shemo in če to brez opozorila spremenijo, lahko gledanost še bolj pade (Bašić Hrvatin, 2002, 67). 4.1.1 Razdelitev programske sheme Programska shema je razdeljena v časovne sklope. Ti omogočajo, da predvajane vsebine gleda čim več ljudi, katerim so namenjene. Ob različnih delih dneva se predvajajo različne vsebine, največkrat so razdeljene glede na starostno skupino gledalcev (Dayparting, n. d.). Opazimo lahko, da bodo zjutraj od 7. pa vse tja do 9. ure večinoma na sporedu risanke. Na nekaterih televizijah se risanke predvajajo samo med vikendom, nekatere pa čas predvajanja prilagodijo glede na počitnice. Medtem ko je ta čas na nekaterih televizijah namenjen otrokom, se druge televizije osredotočajo bolj na starejše prebivalstvo in predvajajo oddaje, primerne zanje. Na televiziji opazimo razdelitev programa na več različnih časovnih sklopov. V grobem jih lahko razdelimo na: jutranji, dopoldanski, popoldanski, večerni in nočni. Jutranji programski sklop traja od 7. do 10. ure. Ta čas je, kot smo ţe prej omenili, namenjen večinoma otrokom ali starejši populaciji. Vrtijo se zabavne oddaje, novice ali laţje vsebine, nadaljevanke, ki so usmerjene predvsem na ţensko prebivalstvo. Dopoldanska televizija, ki sledi jutranji, traja od 10. do 14. ure, namenjena naj bi bila predvsem mladi populaciji in populaciji, ki študira. V ta sklop lahko vključimo še gospodinje in 26

upokojence. Predvajajo se nadaljevanke, nanizanke, resničnostni šovi in pogovorne oddaje. Po dopoldanskem sklopu sledi popoldanski, ki bi lahko bil namenjen otrokom in najstnikom, ki prihajajo iz šole, zato traja nekje od 14. do 17. ure. Televizija se lahko odloči, da bo v tem času predvajala vsebine, ki izobraţujejo, ali pa lahke vsebine, serije, nadaljevanke. Od 17. do 19. ure je čas za poročila, odvisno od tega, kako se televizija odloči. Po poročilih sledi t. i. prime time. Ta je najbolj zaţelen tudi med oglaševalci, saj naj bi v tem času televizijo gledalo največ gledalcev. Lahko traja od 19. pa vse do 23. ure, odvisno od televizije. V tem času naj bi gledalci televizijo gledali najbolj osredotočeno. Ob tej uri so večinoma ţe opravili svoje obveznosti, zato se lahko posvetijo televiziji. Po»prime timu«sledi nočna televizija, ki traja pribliţno do 3. ure zjutraj. Ta čas je večinoma namenjen mladim moškim oziroma mladini in ljudem, ki ne morejo spati ali pa so preprosto bolj nočni ptiči. Zasledimo lahko razpravljalne oddaje, ponovitve jutranjih serij ali filme z vsebino za odrasle, ki v zgodnejših urah niso primerni. Od 2. ali 3. ure do jutra, ko se spet začne program, torej do 6. ali 7. ure, je tako imenovan graveyard slot, to je čas, v katerem je gledanost ekstremno majhna. Nekatere televizije se odločijo za predvajanje reklam ali pa predvajajo ponovitve oddaj (Dayparting, nd). Omenjene časovne razdelitve veljajo večinoma med tednom. Med vikendom se lahko spreminjajo, saj so ljudje doma in imajo drugačen ritem ţivljenja. Zanimivo je, da so nekatere televizije opazile velik upad gledanosti s strani mladine ob petkih in sobotah zvečer. Podoben padec gledanosti se lahko zgodi tudi ob nedeljah popoldan, ko se druţine raje odločijo, da gredo na popoldanski izlet. Poleg»graveyard slota«pa obstaja še tako imenovani death sloth, to so dnevi, ko je televizija, kljub temu da je»prime time«, manj gledana (Dayparting, n. d,). 4.2 Javna in komercialna televizija Javna radiotelevizija je definirana kot taka, ki sluţi javnemu interesu, oblikuje, podpira in vzdrţuje prostor javne razprave. Odgovarja svojemu občinstvu oziroma javnosti, legitimira pa jo delovanje za javni interes (Bašič Hrvatin, 2002, 6). Ima posebno kulturno in druţbeno poslanstvo, to je, da mora delovati v javnem interesu, ki ga postavljajo dominantne politične sile. Večji del programskega časa je tako namenjen informativnemu in kulturnemu programu ter političnemu izobraţevanju. Ta naj bi vzdrţeval drţavno 27

nacionalno in kulturno identiteto ter pripomogel k druţbeni integraciji in kulturni reprodukciji znotraj drţave. Nekoč je bilo televizijsko oglaševanje prepovedano, finančna sredstva pa so bila določena predvsem iz naročnin in drţavnega proračuna (Garnham v Erjavec in Volčič, 1999, 37). Potem pa imamo tu še komercialne TV-postaje, katerih število je začelo naraščati v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. To je bila posledica deregulacije in razvoja satelitske ter kabelske tehnologije, v drţavah vzhodne Evrope pa tudi spremembe druţbenega sistema (Splichal, 1992, 98). Luthar o komercialni televiziji pravi, da ta ne deluje v javnem interesu, saj je njen glavni cilj ustvarjanje dobička. Tako ne proizvaja programov, ampak občinstvo. Njen namen je ustvariti čim bolj gledan program, ki ga lahko nato čim draţje proda oglaševalcem (2004, 115). Vendar pa ni vse tako idealno. Televizija v Sloveniji se je zaradi političnega konteksta razvijala drugače kot drugje po svetu. Javni servisi so se pretvorili iz propagandnega modela nacionalne televizije, ki je bil pod vplivom komunističnega reţima, v servis, ki je moral tekmovati za občinstvo s komercialnimi televizijami. Tako je nastal hibridni model javne televizije, ki je kombinacija političnega vpliva, nastajajočega nacionalizma in poskusov komercializma (Volčič in Zajc, 2013). Javna televizija se še do danes ni otresla drţavnega vmešavanja, kot je to značilno za komercialne televizije, poleg tega pa ni mogla doseči ideala javnega servisa kot institucije, ki naj bi skrbela za javno dobro (Volčič in Zajc, 2013). Televizija Slovenija je svojo konkurenco dobila leta 1996, ko je na slovenski trg prišla mednarodna mreţa Central European Media Enterprise in ustanovila podjetje PRO Plus. To podjetje so začeli z oddajanjem komercialnega programa POP TV (Volčič in Zajc, 2013). Po prihodu PRO Plusa se je vse korenito spremenilo, gledanost javne televizije je radikalno upadla. POP TV je TV Slovenijo prehitel na vseh področjih, od informativnih do igranih programov. Svojo prednost je ohranila le pri razvedrilnem in športnem programu. Padcu gledanosti je sledil padec oglaševalskih prihodkov. Druţba PRO Plus je začela nekakšno oglaševalsko vojno, v kateri so niţali svoje oglaševalske cene in ponujali količinske popuste. To je pomembno vplivalo na komercializacijo programa javne televizije. Ta je začela komercializirati svoj program in je predvajala več ameriških filmov in nadaljevank, zmanjšala pa naj bi lastno produkcijo, od dokumentarne pa do igrane (Bašić-Hrvatin, Milosavljevič, 2001, 57 58). Po soočenju s komercialnimi tekmeci se je javna televizija morala soočiti še z novimi tehnologijami. Televizija je sicer ostala dominanten izvor informacij in zabave v osrednji 28

ter vzhodni Evropi, saj ljudje še vedno gledajo televizijo več kot tri ure na dan. Da bi RTV Slovenija sledila novim trendom, se je navidezno uspešno soočila z novimi tehnologijami. Njena spletna stran nudi podcaste, SMS-storitev, elektronski časopis, RSS-novice in e- učenje. Na glavni strani si uporabnik lahko ogleda vse njene programe v realnem času, prav tako pa posluša radijske postaje. Tako je javna televizija ustvarila celovito spletno izkušnjo, ki je dosegljiva vsem uporabnikom interneta v Sloveniji (Volčič in Zajc, 2013). Vendar pa kljub temu svojih prednosti ni povsem izkoristila. Še vedno daje prednost oddajam, ki večinoma krepijo slovensko nacionalno zavest, kar lahko vidimo tudi v prilogi E. Razvidno je, da so sitkom Sodobna družina (2009 ) iz gledanega termina v torek zvečer na TVS 1 zaradi oddaje Čez Planke premaknili na TVS 2. Javna televizija bi morala prepoznati priloţnosti vključevanja tujih popularnih vsebin. Tako bi se medij razvijal ne samo nacionalno, ampak tudi globalno. Dobila bi priloţnost, da laţje premaga konkurenco, predvsem s pridobivanjem novih gledalcev. Z malo iznajdljivosti lahko svojim gledalcem nudi vsebine, ki so istočasno izobraţevalne in zabavne. To so vsebine, ki gledalca prisilijo k razmisleku, medtem ko ga sprostijo. Sitkomi so dober primer za to, saj kljub temu da so humorni, prodrejo globlje v človekovo zavest in se dotaknejo aktualnih problemov in tem, ki so pomembne za razmislek. 29

5 ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJI Cilj analize je raziskati pojav tujih, natančneje ameriških, sitkomov na slovenski javni in komercialni televiziji. Za namene analize smo pregledali programsko shemo dveh slovenskih programov, in sicer javnega programa RTV Slovenija 2 in komercialnega Planet TV. V nadaljevanju bomo najprej na kratko predstavili izbrana programa, nato pa na podlagi TV-sporeda ugotovili, kakšna je programska shema posamezne televizije. Pri ponovnem pregledu se bomo osredotočili na ameriške sitkome in poskušali ugotoviti, kdaj in kateri se pojavljajo. S tem se bomo dotaknili zastavljene hipoteze, v kateri pod vprašaj postavljamo kakovost sitkomov, ki se pojavljajo na javni in komercialni televiziji. Predpostavljamo, da je na javni televiziji manj sitkomov, ki so posledično bolj kakovostni kot tisti, ki se pojavljajo na komercialni televiziji. Komercialne televizije naj bi izbirale sitkome glede na popularnost le-teh. Da bi lahko podprli ali zavrgli našo hipotezo, bomo s pomočjo spletne strani IMDB 1 pogledali popularnost posamezne serije, in sicer na podlagi nominacij za razne filmske nagrade in samih zmag. Nato bo sledila analiza sitkoma Sodobna družina (2009 ). 5.1 Analiza javnega televizijskega programa na primeru Televizije Slovenija 2 Televizija Slovenija 2 spada pod Radiotelevizijo Slovenija, ki je edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Radio so ustanovili 1. septembra 1928, televizijo 28. novembra 1958 in multimedijski portal leta 2001. Televizija deluje kot javni zavod posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, ker opravlja javno sluţbo, ki zagotavlja zadovoljevanje kulturnih, demokratičnih in socialnih potreb drţavljanov Slovenije pa tudi Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madţarskem, prav tako pa pripadnikov madţarske in italijanske narodnostne skupnosti, ki 1 IMDB obstaja od leta 1990 in je nastal kot projekt internacionalne skupine oboţevalcev televizije. Danes je eden izmed najbolj popularnih in verodostojnih virov za televizijske vsebine. Nudi bazo več kot 185 milijonov podatkov, ki vključujejo več kot 3,5 milijona filmov, serij in zabavnih programov ter več kot 7 milijonov članov igralskih zasedb. 30

ţivijo v Sloveniji. Sedeţ zavoda je v Ljubljani, poleg tega pa obstajata še dva regionalna RTV centra, ki sta v Kopru in Mariboru. RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe, tri nacionalne televizijske programe, regionalne televizijske in radijske programe, en radijski in televizijskih program za avtohtono madţarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, poleg tega pa še radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost in slovenske narodnostne manjšine, ki so v sosednjih drţavah. Oddaja osem radijskih programov in pet televizijskih (Radiotelevizija Slovenija, n. d.). TV Slovenija 2 je program z zahtevnejšimi vsebinami s področja kulturno-umetniške ustvarjalnosti in znanosti z raziskovalnim karakterjem. Nagovarjala naj bi razmišljujoče gledalce, ki iščejo bolj zahtevne vsebine (Radiotelevizija Slovenija, n. d.). Časovna razdelitev programske sheme Televizije Slovenija 2 Program TV Slovenija 2 je bolj športno obarvan, zaradi česar je njegova shema dokaj nepredvidljiva, odvisna je od športnih dogodkov in prenosov. Tako je mogoče opaziti, da je v času zimske sezone do konca marca programska shema podrejena prenosu zimskih športnih dogodkov na prostem in številnih drugih v dvoranah. Programska shema se še bolj podredi športu v času večjih športnih dogodkov (na primer: svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 v Braziliji in svetovno prvenstvo v košarki v Španiji istega leta). Kadar pa športnih dogodkov ni, programsko shemo sestavljajo trije večji sklopi: 1) jutranji otroški kanal, ki vsebuje risanke in Otroški infokanal; 2) dopoldanski in popoldanski tedenski izbor, v katerem je zaslediti ponovitve različnih vsebin in oddaj; 3) osrednji večerni televizijski termin, ki vsebuje večinoma igrane in dokumentarne vsebine, lahko pa tudi druge kulturno-umetniške vsebine (Letno poročilo, 2014, 37). Ura Tabela 5.1 Programska shema programa Televizije Slovenija 2 med tednom (petek, 28. 2. 2014) Vsebina 7:40 Šampion Jon: sinhrono plavanje 7:50 Adi v vesolju: Kako deluje raketa? (risanka) 7:55 Klasične pravljice: Opica in krokodil (risanka) 31

8:00 Gremo na smuči: 1. del (oddaja o športu) 8:25 Vetrnica: Ţivalske zgodbe: Orjaška ţelva 8:30 Hiša eksperimentov: Vrtoglavka (poučna nanizanka) 10:00 Dobra ura z Boštjanom 11:40 Alpsko smučanje svetovni pokal: smuk (prenos) 13:05 Dobro jutro 14:15 Skrivnosti glasbe: Dur - mol, konsonanca - disonanca (glasbenodokumentarna serija) 14:55 Sveto in svet: Cerkev pod Frančiškom 15:45 Prisluhnimo tišini: Javna dela (izobraţevalna oddaja) 16:20 Slovenski magazin 16:45 Nogomet: Vrhunci evropske lige 17:45 Mostovi Hidak 18:15 Osmi dan 18:45 Knjiga mene briga: Vasja Badalič: Teror trajne svobode (o vojni v Afganistanu in Pakistanu) 19:10 Točka (glasbena oddaja) 20:00 Poletne olimpijske igre 1912 (švedska dokumentarna oddaja) 21:00 Sodobna druţina (3.) (ameriška nadaljevanka) 21:20 Materin sin (angleška nadaljevanka) 22:10 Submarino (koprodukcijski film) Ura Tabela 5.2 Programska shema programa Televizije Slovenija 2 za vikend (sobota, 1. 3. 2014) Vsebina 7:00 Tedenski izbor 7:00 Slovenci v Italiji 7:30 Tarča 8:55 Polnočni klub: Prihodnost Slovenije 10:10 Alpsko smučanje (svetovni pokal): smuk (prenos) 11:40 Alpsko smučanje (svetovni pokal): smuk (prenos) 32

13:30 Stopimo skupaj za slovenske gasilce (dobrodelna prireditev) 15:30 Bangers (oddaja o prostem smučanju in deskanju) 15:55 Nogomet: FIFA magazin 16:20 Nogomet: Pot v Brazilijo 16:50 Športni izziv 17:55 Rokomet (Pokal Slovenije): polfinale 19:30 Umetnostno drsanje (revija, posnetek) 21:15 Kruha in iger (slovenski film) 22:50 Aritmični portret 2014 Ana Pupedan 0:00 Bleščica (oddaja o modi) 0:30 Med valovi (oddaja TV Koper) Kot lahko vidimo v tabelah 5.1 in 5.2, je tako med tednom kot tudi med vikendom večina programa posvečena športnim dogodkom. Zasledili smo, da naj bi bil program namenjen razmišljujočemu prebivalstvu, ampak kljub temu opazimo veliko mero športnih oddaj. Program je sicer res razdeljen po sklopih, kot smo zasledili v letnem poročilu. Ugotovili pa smo, da v soboto na tem programu ni vsebine za otroke. Program Televizije Slovenija 2 se začne med 7. in 8. uro, zaključi pa med 1. in 2. uro. Glede na to, da smo ugotovili, da so na tem programu večinoma športne vsebine, se nam lahko poraja vprašanje, ali bi gledalci sploh zasledili sitkom. Da bi ga povprečen gledalec zasledil na programu, kjer je v ospredju šport, je bolj naključje. Rezultati analize prisotnosti sitkoma na javni televiziji Za analizo smo pregledali spored od 1. 1. 2015 do 31. 7. 2015. Edini ameriški sitkom, ki smo ga zasledili na TV Slovenija 2, je Sodobna družina (2009 ). Ta je na sporedu ob četrtkih, vendar se predvaja ob različnih urah, nekje med 21. in 23. uro, kar naj bi sicer bil»prime time«in najbolj gledan termin. Vendar je to menjavanje ure predvajanja za gledalce, ki jih serija zanima, lahko moteče, saj ne morejo natančno vedeti točne ure, ko bo na sporedu njihova serija. In glede na to, da je ta dolga samo trideset minut, jo lahko hitro zgrešijo. Po drugi strani pa je razumljivo, da je sitkom ob različnih urah, saj uro predvajanja prilagodijo glede na ostali program TVS 2, ki je načeloma bolj športno 33

obarvan. Tu se lahko vprašamo, ali je sploh smiselno, da se ta serija predvaja na tem kanalu. Čeprav RTV Slovenija v letnem poročilu 2014 trdi, da naj bi zahtevnejše, predvsem kulturno-umetniške vsebine premaknili na prvi program, sitkom Sodobna družina (2009 ) še vedno ostaja na drugem programu (Letno poročilo, 2014, 38). V letnem poročilu je še navedeno, da serije zajemajo popularne vsebine, ki naj bi se odzivale na dogajanje v druţbi in jemale snov iz vsakdanjega ţivljenja običajnega človeka. Format serije mora biti namenjen najširšemu gledalskemu občinstvu (Letno poročilo, 2014, 57). Humoristične nadaljevanke so označene kot zabavne in za ta čas privlačne nadaljevanke svetovne produkcije. Te naj bi bile na sporedu ob torkih v osrednjem večernem terminu (Letno poročilo, 2014, 64). Po podatkih, ki smo jih pridobili iz arhiva RTV Slovenija, se je Sodobna družina (2009 ) začela predvajati leta 2011 na TV Slovenija 1 in je bila najprej na sporedu v soboto ob 20. uri. Ta ura je lahko kritična predvsem pri mladih gledalcih, saj obstaja moţnost, da jih v soboto zvečer zaradi druţenja s prijatelji ni doma. Ob tem času nekatere postaje predvajajo druţinske filme in zanimivo je, da se je RTV Slovenija odločila ob tej uri predvajati prav ta sitkom. Vendar ni dolgo ostal na sporedu ob sobotah, saj so ga ţe naslednji mesec premaknili na torek ob 20. uri, še vedno pa je ostal v»prime time«obdobju. Ţe junija 2011 so serijo premaknili na TV Slovenija 2, kjer so jo predvajali ob 20.55. Kot smo zasledili na njihovem Facebook profilu, je to zmotilo nekatere gledalce, ki so se spraševali, zakaj ne more biti serija pribliţno ob isti uri in isti dan. RTV Slovenija je na to vprašanje odgovorila:»v poletnih mesecih so torkovi termini ob 20:00 na TVS 1 rezervirani za oddajo Čez planke, zato se bo nadaljevanka Sodobna družina, preselila«na TVS 2. Ker je 2. program namenjen v prvi vrsti športnim vsebinam, se posledično premika tudi termin predvajanja nadaljevanke glede na športne prenose. Lep pozdrav.«kot smo ţe sami ugotovili, je za gledalce, ki bi si radi ogledali serijo, kar moteče, da se čas predvajanja nenehno spreminja. Čeprav je enourni zamik predvajanja še kar sprejemljiv, se ne obnese dobro pri kratkih serijah, kot je sitkom, saj gledalec, če se pred televizijo usede samo pol ure kasneje, zamudi celoten nov del. Za premik serije in tudi za razne druge sprememb pa je, kot so nam odgovorili, kriva sprememba programske sheme, ki je v domeni programskega vodstva televizije. Ţe sami smo ugotovili, da ure nihajo zaradi športnih dogodkov in drugih oddaj, ki so na sporedu pred serijo, kar so potrdili tudi na RTV 34

Slovenija. Športni dogodki na TV Slovenija 2 imajo namreč prednost pred ostalim programom. Zanimalo nas je, zakaj so med vso poplavo sitkomov izbrali prav tega. Dobili smo odgovor, da so se za nakup serije odločili, ker je bila ta velika uspešnica in jim je bila dostopna. To je zanimivo, glede na to, da smo predpostavljali, da naj bi javna televizija izbirala sitkome glede na kakovost, ne pa popularnost. 5.2 Analiza komercialnega televizijskega programa na primeru Planeta TV Čeprav je Planet TV najmlajša komercialna televizija na slovenskem trgu, smo se zanjo odločili, ker svojim gledalcem nudi vse vsebine, od športa in novic do zabavnih ter izobraţevalnih vsebin, zato menimo, da se lahko kosa s ponudbo javne televizije. Najprej bomo na kratko opisali zgodovino in nastanek televizije, nato pa na podlagi sporeda določili časovno razporeditev programske sheme. Televizija je začela oddajati 18. septembra 2012. Takrat so predvajali samo torkovo tekmo Lige prvakov in studijsko oddajo z Danijem Bavcem. Programska shema je resnično zaţivela 5. novembra 2012, in sicer z informativno oddajo Danes, ki je bila takrat na sporedu ob 18.40. Predvajati pa so pričeli tudi resničnostni šov Paradise Hotel, podjetniško oddajo Dober posel, ob torkih so še zmeraj predvajali tekme UEFA Lige prvakov, poleg tega pa so nudili še številne zabavne oddaje, serije in filme. Planet TV od 1. februarja 2013 izdaja druţba Antenna TV SL, d. o. o., ki je v večinski lasti grške druţbe Antenna Group, medtem ko je drugi lastnik druţba TSmedia, hčerinsko podjetje Telekoma Slovenije (Planet TV, n. d.). Planet TV od takrat ustvarja lastno produkcijo in predvaja tujo popularno. Časovna razdelitev programske sheme Planet TV Na programu Planet TV lahko najdemo vse, od otroškega in informativnega programa do serij, dokumentarnih filmov, resničnostnih oddaj in filmov. Nekaj je tudi vsebin lastne produkcije. Lahko bi rekli, da se za vsakega gledalca najde nekaj. 35

Tabela 5.3 Programska shema programa Planeta TV med tednom (petek, 2. 2. 2014) Ura Vsebina 6:30 Čarovniki s trga Waverly (ameriška mladinska serija) 7:50 Ramsay rešuje kuhinje (ameriška resničnostna serija) 9:10 Ellen (ameriška pogovorna oddaja) 10:05 Zasebna klinika (ameriška nadaljevanka) 11:00 Prijatelji (sitkom) 11:45 Ljubezen in kazen (turška serija) 13:00 Naravnost fantastično (britanska humoristična nanizanka) 13:35 Q (magazinska oddaja) 14:05 Vojaške ţene (ameriška nadaljevanka) 14:55 Zasebna klinika (ameriška nadaljevanka) 15:50 Ellen (ameriška pogovorna oddaja) 16:45 Danes (kratka informativna oddaja) 17:00 Ljubezen in kazen (turška serija) 18:00 Q (magazinska oddaja) 18:25 Ramsay rešuje kuhinje (ameriška resničnostna serija) 19:25 Vreme 19:30 Danes (informativna oddaja) 19:55 Danes Šport 20:00 Liga prvakov: Olympiacos Machester United (prenos) 23:30 Prijatelji (sitkom) 00:00 Kaliforniciranje (ameriška serija) 1:30 Q (magazinska oddaja) 2:00 Zločinski um (ameriška nadaljevanka) 2:50 Kaliforniciranje (ameriška serija) Tabela 5.4 Programska shema programa Planet TV za vikend (sobota, 1. 3. 2014) Ura Vsebina 6:55 Vreme 7:00 Danes (informativna oddaja) 36

7:25 Danes Šport 7:30 Bratje Jonas (ameriška mladinska serija) 8:00 Britanski top model (resničnostna serija) 8:55 Supervaruška (resničnostna serija) 9:50 Na vse ali nič (ameriška mladinska serija) 10:40 Nepovabljeni svati (ameriška resničnostna serija) 11:30 Naravnost fantastično (britanska humoristična nadaljevanka) 12:05 Na pragu slave (kanadska serija) 12:55 Smučarski teki (prenos) 14:45 Planet Stand up (slovenska oddaja) 15:30 Naravnost fantastično (britanska humoristična nadaljevanka) 16:10 Smučarski skoki (prenos) 18:00 Planet Stand up (slovenska oddaja) 18:30 Denar pada (kviz) 19:25 Vreme 19:30 Danes (informativna oddaja) 19:55 Danes Šport 20:00 Asterix in Obelix proti cezarju (ameriški film) 22:00 Razjarjeni bik (ameriški film) 00:15 Ujeti pod kupolo (ameriška serija) 1:50 Na 80 načinov okoli sveta (ameriška resničnostna serija) 2:05 Osnove Sherlocka Holmesa (ameriška nadaljevanka) Po pregledu programske sheme smo ugotovili, da je ta različna ob vikendih in med tednom. To pomeni, da je od ponedeljka do petka pribliţno enak program, ki se nato v soboto in nedeljo spremeni. Zanimivo je, da se program vedno prilagodi, če je na sporedu prenos pomembnejše tekme, prenašali so tudi smučanje. Če je torej v torek ob 21. uri na sporedu prenos Lige prvakov, se bo oddaja, ki je sicer na sporedu ob isti uri, najverjetneje premaknila na kasnejši čas, seveda odvisno od pomembnosti določene oddaje. Program se začenja ob 6.30, konča pa se nekje med 3. in 4. uro. Med vikendom se program začenja med 6. in 7. uro, konča pa se med 3. in 4. uro. Če poskušamo programsko shemo razdeliti na segmente, ugotovimo, da je med tednom zjutraj na sporedu najprej mladinski program, 37

ki traja pribliţno do 9. ure. Sledi mu dopoldanski program, v katerem so na vrsti ponovitve oddaj in serij prejšnjega dne. Te ponovitve trajajo pribliţno do 13. ure, nato pa se predvajajo enake serije in pogovorne oddaje kot dopoldan, le da je na sporedu naslednji del. Ta del programa bomo poimenovali kar popoldanski del. Enkrat med popoldanskim in večernim delom, pribliţno ob 16.30, so na vrsti kratke novice, po tem se nadaljujejo oddaje, serije in resničnostni šovi. Ob 18.30 je na sporedu informativna oddaja Planet Danes. Tej navadno sledi večerni film, kakšna oddaja, serija lastne produkcije ali pa šport. Nato do zaključka programa sledi še nekaj serij. Med tednom lahko zasledimo tako nove serije kot tudi nekoliko starejše, kot so: Pretkane služkinje, Pod lupo pravice, Zločinski um, Seks v mestu, Castle, Zasebna klinika, Ljubice, Zločinski um, Osnove Sherlocka Holmesa, Obveščevalec, Havaji 5.0, Lov na osumljenca. Med vikendom je slika nekoliko drugačna. Program se začne kasneje. Zjutraj je spet na sporedu mladinski program, sledijo mu večinoma resničnostne serije in razne oddaje, ki pa jih Planet TV predvaja le ob vikendih. Informativna oddaja je na vrsti ob isti uri kot med tednom, ob 20. uri pa sledi druţinski film. Med vikendi je več resničnostnih oddaj, kot so: Supervaruška, Najstrožji starši, Razred talentov, Novozelandski top model, Hiša vaših sanj, Stroga ljubezen in Ameriški top model. Pojavi se nekaj kuharskih oddaj, kot sta Ramsey rešuje kuhinje in Gordonova vrhunska domača kuhinja. Tako med tednom kot med vikendom pa lahko na Planetu TV zasledimo oddaje lastne produkcije, kot so: Danes, Ustreli, Galilleo, Bar, Moj dragi zmore, Ena žlahtna štorija, Bognedaj, da bi crknu televizor in Ta teden z Juretom Godlerjem. Sedaj, ko vemo, kako je sestavljena programska shema, bomo pogledali, kdaj se v programski shemi pojavljajo sitkomi. Rezultati analize prisotnosti sitkoma na komercialni televiziji Programsko shemo Planeta TV smo v celoti pregledovali od 3. 1. 2015 do 31. 7. 2015. Pozorni smo bili na to, kdaj in kateri sitkomi se pojavijo. V tem časovnem obdobju so se na Planet TV predvajali naslednji sitkomi: 1) Žena kot trofeja (2013 2014), 2) Prijatelji (1994 2004), 3) Mike in Molly (2010 ), 38

4) Srečno ločena (2011 2013). Po pregledovanju sporeda smo sklepali, da je za sitkome rezerviran vikend, saj se novejši predvajajo ob sobotah in nedeljah. Serija Žena kot trofeja (2013 2014) je bila na sporedu ob sobotah in nedeljah med 12.30 in 13.00. Predvajala se je dosledno, torej vsako soboto in nedeljo nov del. Ponovitev ni bilo. Zadnji del se je ponovil kar tri sobote zapovrstjo. Vse do 11. 7. 2015 je ni nadomestil noben nov sitkom. Ura, ob kateri se je predvajal, je sicer zanimiva, saj bi načeloma s strani druţin serija lahko bila gledana, ker je to čas po kosilu. Sitkom Mike in Molly (2010 ) je bil na vrsti samo ob nedeljah, in sicer takoj po seriji Žena kot trofeja (2013 2014), se pravi nekje med 13.30 in 14.00. Sezona se je končala pri 17. delu 4. sezone, ki je bil na sporedu 25. 1. 2015 in se ni več nadaljevala. Od 11. 7. 2015 je ob sobotah okoli 15. ure na sporedu sitkom Srečno ločena (2011 2013). Sitkom, ki je bil najbolj redno na sporedu, so Prijatelji (1999 2004). Ta je bil na sporedu praktično vsak dan od ponedeljka do petka. Dopoldan med 12. in 13. uro je bila na sporedu ponovitev, medtem ko smo nov del zasledili med 22. in 23. uro, kar načeloma še lahko štejemo v»prime time«. 19. 1. 2015 so predvajali zadnji del. Do julija ga niso nadomestili z nobenim novim sitkomom. 6. 7. 2015 pa so pričeli s ponovnim predvajanjem sitkoma Prijatelji (1999 2004). Glede na to, da je izbira novih serij na televiziji pestra, nas je dejstvo, da je sitkom Prijatelji (1999 2004) bil na sporedu tako pogosto, presenetilo. Od Planeta TV smo dobili odgovor, da je ta bil med gledalci dobro sprejet, poleg tega pa televizijo veţejo tudi pogodbene omejitve, ki določajo število ponovitev in rok, v katerem morajo biti serije predvajane. Je pa res, da bi v poplavi novih sitkomov bilo osveţujoče, če bi televizija dodala na spored drugega, ki bi tega nadomestil. Glede na številčnost novih in kvalitetnih sitkomov bi lahko termine ob sobotah in nedeljah zapolnili z novimi sitkomi, ko se starejše serije končajo. 39

5.3 Popularnost predvajanih sitkomov glede na pridobljene nagrade Na javni televiziji se pojavlja samo sitkom Sodobna družina (2009 ), medtem ko smo na komercialni televiziji zasledili sitkome Žena kot trofeja (2013 2014), Prijatelji (1994 2004), Srečno ločena (2011 2013) in Mike in Molly (2010 ). Sedaj, ko smo ugotovili, kateri sitkomi se predvajajo na javni in komercialni televiziji, bomo pregledali njihovo popularnost in kakovost glede na prejete nagrade po svetu. Te nagrade so kazalnik popularnosti različnih kategorij. Po njih se lahko televizijske postaje v drugih drţavah orientirajo ter laţje odločijo, katero serijo bodo izbrale za svoje gledalce. Ker pa v Sloveniji ne podeljujemo nagrad za tuje serije, se bomo orientirali po podatkih iz drugih drţav. Sodobna družina (2009 ) Sodeč po bazi IMDB je bila serija za različne nagrade nominirana kar 278-krat, od tega jih je dobila 102. Eni izmed bolj prestiţnih, ki jih je serija osvojila, sta vsekakor nagradi zlati globus in emmy. Dobila je nagrade za: najboljšo televizijsko serijo, najboljšo komično televizijsko serijo, najboljšo igro igralcev, najboljšega reţiserja in še mnoge druge (Most Popular Sitkom Comedy..., n. d.). Prijatelji (1999 2004) Serija je bila za nagrade nominirana 205-krat, dobila pa jih je 69. Med osvojenimi nagradami so večinoma tiste za dobro igro igralcev, čeprav je bila nominirana tudi za najboljšo serijo, a te nagrade ni dobila. Osvojila je tudi več nagrad v tujini, predvsem na Švedskem, kjer je bila serija označena kot najboljša tuja serija kar štiri leta zapored (Most Popular Sitkom Comedy..., n. d.). Žena kot trofeja (2013 2014) Serija je bila nominirana za tri nagrade, ampak ni dobila nobene. Ena izmed nominacij je bila tudi za najboljšo novo serijo na People's Choice Award leta 2014 (Most Popular Sitkom Comedy..., n. d,). 40

Mike in Molly (2010 ) Serija je dobila 15 nominacij in od tega osvojila 5 nagrad. Leta 2013 je na ASCAP Film and Television Music Award prejela nagrado za top serijo. Večinoma je serija bila nominirana za najboljšo igro igralcev. Nominirana je bila tudi na People's Choice Award za najboljšo novo serijo leta 2011, vendar nagrade ni dobila (Most Popular Sitkom Comedy..., n. d.). Srečno ločena (2011 2013) Serija je dobila eno nominacijo, nagrad pa nima. Nominirana je bila na Imagen Fundation Awards leta 2012, in sicer za najboljšo igralko na televiziji (Most Popular Sitkom Comedy..., n. d.). Sodeč po raziskanem je od predvajanih sitkomov Sodobna družina (2009 ) osvojila največ nagrad, pa tudi največ različnih (za najboljšo serijo, najboljše igralce, reţiserja). RTV Slovenija je z izbiro sitkoma Sodobna družina (2009 ) naredila korak v pravo smer. Izbrala je enega izmed bolj popularnih sitkomov, ki je poleg tega še kakovosten. Vendar pa se je zalomilo pri samem predvajanju izbrane serije, saj se je ta predvajala na 2. programu, ki je namenjen bolj športu. Problem se pojavi tudi pri sami uri predvajanja, ki ni dosledna. Glede na to, da serija traja 7 sezon, na javni televiziji pa so predvajali le 3, lahko sklepamo, da ni dosegla pričakovane gledanosti. Planet TV je izbral več različnih sitkomov, nekaj novejših Žena kot trofeja (2013 2014), Srečno ločena (2011 2013) in Mike in Molly (2010 ) ter enega starejšega Prijatelji (1994 2004), ki je bil dobro sprejet med slovenskimi gledalci in ga vedno znova predvajajo. Vendar pa je iz programske sheme razvidno, da dajejo večji poudarek ostalim serijam in filmom ter lastni produkciji. 41

ANALIZA SITKOMA na primeru serije SODOBNA DRUŽINA (2009 ) Serijo Sodobna družina (2009 ) so začeli predvajati leta 2009. Od takrat so posneli 7 sezon. V vsaki sezoni je 24 delov, razen v 7., ki ima 22 delov. Nova sezona se vedno začne jeseni in se konča okoli maja. Poleti imajo premor. Ustvarjalca Steven Levitan in Christopher Lloyd sta imela dovolj izkušenj, da sta ustvarila zmagovalno formulo za sitkom. Levitan je bil ustvarjalec serije Just shot me!, ki je trajala 2 sezoni, poleg tega pa je bil prisoten kot pisec pri Wings, The Larry Sanders Show, Fraisier in The Critic. Medtem je Lloyd napisal scenarije za serije The Golden Girls, Wings in Fraiser, tako da je nabral kar nekaj izkušenj in trikov. Formulo za uspešno serijo sta torej imela, potrebovala sta samo še osrednjo zgodbo. Inspiracijo za prigode sta našla kar v svojih osebnih izkušnjah (Burns, 2014). V seriji nastopajo tri sorodstveno povezane druţine. Eno od druţin tvori starejši bogat beli ločenec Jay in njegova mlada, privlačna, energična ţena priseljenka, ki je v zakon pripeljala še svojega sina Mannyja iz prejšnjega zakona. Drugo druţino tvorita homoseksualna partnerja Mitchell in Cameron ter njuna posvojenka Lily iz Vietnama. Tretja druţina pa je stereotipna ameriška belska druţina z mamo gospodinjo Claire in otročjim očetom Philom ter tremi otroki (Moder, 2011, 209) Vsakodnevno premagujejo razne probleme, v katerih se nemalokrat lahko prepozna tudi gledalec. Teţave, ki se jih na humoren način dotaknejo, se razprostirajo od tistih najbolj vsakdanjih pa tudi do kakšnih bolj resnih in teţavnih. Vsaka pa se razreši do konca dela. Na sliki 5.1 lahko vidimo te tri različne druţine. Od leve proti desni so na sliki najprej druţina Pritchett-Delgado, nato druţina Dunphy in še druţina Pritchett-Tucker. 42

Slika 0.1 Zasedba serije Sodobna družina 5.4 Glavni liki Liki v seriji so še posebej pomembni, ker ji dajejo poseben pečat. Zaradi njih je serija taka, kot je. Pogledali bomo like, njihov značaj in kako so se razvili skozi 7 sezon. Družina Pritchett-Delgado Druţino sestavljajo Jay Pritchett, njegova mlada ţena Gloria Pritchett, njen sin Manny Delgado, njun skupni sin Joe Pritchett in psička Stella. Jay Pritchett, igra ga Ed O'Neill Je oče Claire, Mitchlla in Joeja Pritchetta ter očim pastorka Mannyja. Je tudi moţ Glorie in dedek Luka, Alex, Haley in posvojene Lily. V mladih letih je bil veteran v vietnamski vojni in kasneje 35 let poročen z DeDe Williams, ki je mama njegovih dveh otrok. Sedaj je lastnik podjetja Closets & Blinds, po čemer lahko sklepamo, da je premoţen in dobro situiran. To lahko vidimo tudi po njegovi veliki hiši, ki ima bazen. Na prvi pogled lahko prehitro sklepamo, da je njegova mlada ţena Gloria z njim samo zaradi denarja, a zelo 43

hitro ugotovimo, da je njuna ljubezen pristna. Jay, ki ga vidimo na sliki 5.2, je po značaju strog, iskren in teţko izkazuje ljubezen. Čeprav na prvi pogled mogoče zgleda kot stereotipen starec, ki ima rad nogomet in je bolj mačističen, kaj kmalu ugotovimo, da se za njegovim značajem skriva več kot to in da ga zanimajo tudi druge teme. Med pogovori z drugimi velikokrat uporablja sarkazem. Slika 0.2 Jay Pritchett Gloria Pritchett, igra jo Sofia Vergara Je ţena Jaya Pritchetta in mama Mannyja in Joeja, prav tako pa je mačeha Jayevima otrokoma Claire in Mitchllu, kar na trenutke izpade smešno, saj je mlajša od Claire. Na svojo nacionalno pripadnost je izredno ponosna in velikokrat omenja svoje kolumbijske korenine ter slabe ali dobre stvari, povezane s svojo etnično pripadnostjo. Zelo vztrajna je tudi pri ohranjanju tega in večkrat priredi zabavo ali kak obrok, ki jo spominja na domovino. Šale, ki se pojavljajo, so velikokrat povezane z njenim kulturnim ozadjem. Je glasna in govori polomljeno angleščino, kar njen značaj naredi prav poseben. Čeprav navzven deluje kot puhloglava in naivna, je veliko več kot to. Je prijazna, zelo skrbna in tudi nevarna, če je to potrebno. Izredno dobro strelja s pištolo. Rada je v središču pozornosti, kar ji vedno znova uspeva. Je izredno samozavestna in skozi serijo dobimo občutek, da vsi moški ţelijo biti z njo, ţenske pa ţelijo biti kot ona. 44

Slika 0.3 Gloria Pritchett Manny Delgado, igra ga Rico Rodriguez Je Glorijin sin. Njegova glavna lastnost je, da se oblači in obnaša kot odrasel. To potrjuje tudi njegov ritual pitja kave. Je zelo inteligenten in zrel. Pogosto vidimo njegovo romantično plat pri osvajanju deklet. Velik del samozavesti mu vliva mama Gloria, ki ga podpira in spodbuja. Kot lahko vidimo na sliki 5.4, je nasmejan in rahlo debelušen, oblečen pa je v srajco. To je tudi ena izmed značilnosti njegovega lika, saj se večinoma oblači zelo resno in odraslo. Njegova mama rada omenja njegovega očeta Javierja, po katerem naj bi podedoval svojo strast. Slika 0.4 Manny Delgado 45

Joe Pritchett Je sin Glorie in Jaya, najmlajši član serije. S svojo prikupnostjo se reši iz večine zadev, ki jih ušpiči. Njegov karakter se šele razvija, za zdaj pa sloni na prikupnosti, s katero jezi predvsem brata Mannyja in občasno tudi Lily, ki sedaj več ni najmlajša članica celotne druţine. Na sliki 5.5 vidimo, kako se prikupno smehlja. Slika 0.5 Joe Pritchett Stella Psička, ki iz Jaya izvablja neţno plat, iz Glorie pa ljubosumno. Jay se do nje obnaša, kot da bi bila njegova hči ali prijateljica. Vsepovsod jo nosi s seboj, jo oblači in ji kupuje darila. Družina Dunphy Druţino Dunphy sestavljajo Phil, njegova ţena Claire, hčeri Haley in Alex ter sin Luke. Ţivijo v kar veliki hiši v urejeni četrti na obrobju mesta. Lahko bi rekli, da sodijo v srednji razred in so dobro situirani. Glede na to, da je na začetku serije sluţil samo oče, lahko sklepamo, da ima dobro plačo, saj lahko preţivlja petčlansko druţino. Phil Dunphy igra ga Ty Burrell Je oče Haley, Alex in Luka ter moţ Claire. Ţe v 1. delu 1. sezone se predstavi kot»kul oče«, s tem obnašanjem pa otroke, predvsem hčeri, pogosto spravlja v zadrego. Teţko mu jih je kaznovati, to raje prepusti ţeni. Denar sluţi s svojim poslom, prodajanjem nepremičnin, kar mu je v velik ponos. Poleg tega vedno poudarja, da je bil v srednji šoli navijač. To po njegovem mnenju samo še prispeva k temu, kako»kul«je. Je zelo tekmovalen. Tehnološko je dobro podkovan, sam zase pravi, da piše sporočila po mobitelu in pozna vse popularne kratice. Rad poudarja, kako privlačno taščo ima in je zaradi nje 46

velikokrat v zadregi. To pa ne pomeni, da svoje ţene ne ljubi ali da bi jo rad prevaral. Ima jo namreč rad in jo poveličuje. Zase misli, da je eden izmed porednih dečkov, čeprav Claire večkrat poudarja, da se je na koncu odločila za dobrega fanta. Na sliki 5.6 lahko vidimo, da je urejen in nasmejan. Tak je tudi v seriji. Poleg tega pa je še zelo sproščen, pozitiven in spontan, načrtovanje in skrbi prepušča ţeni. Slika 0.6 Phil Dunphy Claire Dunphy igra jo Julie Bowen Slika 0.7 Claire Dunphy 47

Je mama Alex, Haley in Luka, hči Jaya in sestra Mitchlla. Na začetku je gospodinja in skrbna mama, v 5. sezoni pa se zaposli v očetovem podjetju. Je stroga in po navadi je ona tista, ki kaznuje otroke. Lahko bi rekli, da ima rada vse pod kontrolo in je kar zadrgnjena. Vendar pa ni bila vedno taka, v mladosti je namreč naredila veliko napak, saj je bila kar divja. Na to se rada spominja, hkrati pa jo je strah, da bodo otroci delali podobne napake kot ona. Je očkova punčka, za kar naj bi bila kriva tudi njena mama, ki naj bi jo vse otroštvo kritizirala. To se izkaţe tudi v nekaterih delih, ko pride njena mama na obisk. Je perfekcionistka, rada ima vse načrtovano in navadno točno ve, kaj mora storiti v stresni situaciji. Pogosto izpade ukazovalna in neprijetna, kar je čisto nasprotje njenega moţa Phila. Vedno hoče imeti zadnjo besedo in pogostokrat se zgodi, da zaradi prevelikega stresa izbruhne. Je izredno tekmovalna praktično pri vsem in bo tudi storila vse, da dobi tistih pet minut slave. V prvih delih sezone ima daljše plavolase lase, kasneje pa modno postriţene, kot lahko vidimo na sliki 5.7. Haley, igra jo Sarah Hyland Slika 0.8 Haley Dunphy Je najstarejša hči Claire in Phila. Je manj inteligentna kot Alex, vidimo pa lahko, da se velikokrat iz teţav izmaţe zaradi svojega dobrega videza. Dosti bolj je osredotočena na svoj videz, modo in ličenje, kar lahko vidimo na sliki 5.8, kjer je prikupno urejena. Učenje je zanjo sekundarnega pomena. Najbolj jo skrbi sloves v šoli, zato se velikokrat sramuje svojih staršev, še posebej očeta. Kot tipična najstnica se veliko prepira z njimi. Deluje 48

rahlo naivno, kar je opazno tudi v prepirih s starši. Ko potrebuje kakšne koristi, je izredno zvita. Popularna je tudi pri fantih. V seriji se veliko pojavlja Dylan, s katerim se nenehno razhajata in sta spet skupaj. Vmes ima seveda kup drugih fantov, vendar na koncu vedno nekako konča z njim. Po značaju je zelo podobna Claire, svoji mami, v njenih uporniških letih. Skozi serije ugotovimo, da ni tako plehka, kot se zdi. Sprejeta je na fakulteto, njena ljubezen do mode in ličil pa jo pripelje celo do tega, da postane asistentka modne oblikovalke. S tem, ko postaja bolj ambiciozna in pametna, se tudi njen okus glede fantov rahlo spremeni. Prej je bila znana po tem, da je imela raje poredne fante, v 6. sezoni pa se izkaţe, da goji čustva do Andyja, ki je čisto nasprotje vseh njenih prejšnjih fantov. Lahko bi celo rekli, da je še najbolj podoben njenemu očetu. Alex, igra jo Ariel Winter Slika 0.9 Alex Dunphy Alex je srednji otrok Claire in Phila. Je najbolj inteligentna izmed njunih otrok, lahko bi z gotovostjo trdili, da prekaša celo njiju. Poleg tega, da je pametna, je tudi zelo delavna in disciplinirana. Je izredno sarkastična, včasih celo nesramna, vendar so ljudje okoli nje tega sarkazma vajeni in jim je čudno, če ga ne uporablja. Velikokrat manipulira z ljudmi okoli sebe, posebno s sestro in bratom. Rada ju muči, vendar lahko opazimo, da ju ima kljub temu neizmerno rada in ju brani, ko je treba. Obnaša se kot»piflarka«, zato ima probleme pri sklepanju novih prijateljstev in pri fantih. Na sliki 5.9 lahko vidimo, da je prav prikupna, vendar po mnenju Haley nima ravno smisla za oblačenje. Oblači se enostavno, v kavbojke in majice, mogoče rahlo deško. Kljub temu da ni popularna kot njena sestra, pa 49

lahko zaznamo, da jo vseeno skrbi za ugled, saj se občasno sramuje tega, kako se njeni starši obnašajo, ali pa noče biti videna z njimi. Velikokrat sprejme tudi nasvet sestre, kar se tiče popularnosti. Poleg tega, da je izredno pametna, igra še čelo in lacrosse. Čeprav ni popularna, pa ima neke vrste oboţevalce, ki jih sestavlja skupina fantov,»piflarjev«, ki jo oboţujejo. V nekaterih trenutkih lahko celo opazimo, da Alex skrbi za svojo mamo. Načeloma ni spogledljiva kot Haley, ampak kljub temu zasledimo, da ima tu in tam kakšno romanco. Luke, igra ga Nolan Gould Je najmlajši v druţini Dunphy in edini sin Claire in Phila. Je razigran, zdaj je ţe najstnik, ki išče svojo identiteto. Velikokrat izpade manj inteligenten, saj ne razume namigov ali določenih šal. Ko mora delati kaj pomembnega, se teţko skoncentrira in mu zlahka popusti pozornost. Veliko se druţi z Mannyjem in svojim očetom, z njim dostikrat tudi kaj ušpičita. V 7. sezoni se začne njegov karakter malce razvijati, saj pride v puberteto in to prinese s seboj tudi druge tegobe. Začne se oblačiti na drugačen način, podobno kot kolegi, prav tako pa se noče več toliko druţiti z očetom. Kot lahko vidimo na sliki 5.10, je urejen mladenič. Slika 0.10 Luke Dunphy Družina Tucker-Pritchett Druţino sestavljajo Mitchell, njegov moţ Cameron in posvojena hči iz Vietnama Lily. Ţivijo v lepo urejenem stanovanju, okolice ne kaţejo veliko. V 6. sezoni Mitchell in 50

Cameron kupita stanovanje nad svojim in ga oddajata za dodaten zasluţek. Čeprav njuno stanovanje ni veliko, lahko sklepamo, da sodita v srednji sloj, saj se udeleţujeta prestiţnejših zabav in si včasih privoščita kak drag kos pohištva. Čeprav imata nekaj teţav, še vedno lahko shajata tudi takrat, ko Mitchell neha delati kot odvetnik. Mitchell, igra ga Jesse Tyler Ferguson Je sin Jaya Pritchetta, partner Camerona in brat Claire. Je tisti, ki sluţi in zelo dobro opravlja sluţbo odvetnika. Je bolj zadrgnjen, nesproščen in ima rad vajeti v rokah. Včasih, ko je z očetom, se počuti neprijetno, ker je gej, saj ima še vedno občutek, da ga ni povsem sprejel. Včasih začutimo tudi, da ima neko potrebo po tem, da bi se očetu dokazal, vendar mu to vsakič spodleti. Med njima je večino časa prisotna neka napetost. Je bolj mamin sinko. V 6. sezoni se mu zruši svet, ko neha delati v odvetniški firmi. Nedelo ga jezi in čeprav hoče odkriti svoje hobije, mu ta vloga ne uspeva najbolje. Jezi ga namreč, da v ničemer ni tako dober, kot bi hotel biti. Tako v 7. sezoni nudi razne odvetniške usluge, predvsem ljudem, ki jim je kdo umrl. Na sliki 5.11 vidimo, da je oblečen v suknjič in srajco, to je navadno tudi njegova standardna obleka. Ne moremo trditi, da prevzema moško vlogo v druţini, saj ko pride do popravila nečesa, mu na pomoč priskoči Cameron. Tako se njuni vlogi izmenjujeta. Slika 0.11 Mitchell Pritchett 51

Cameron, igra ga Eric Stonestreet Je partner Mitchlla in oče Lily. Odrasel je v veliki druţini na kmetiji. Rad pove, da poleg bratov in sester njegovo druţino sestavljajo tudi tamkajšnje ţivali. Na to je zelo ponosen in iz njegovega ţivljenja na kmetiji izhaja veliko anekdot in šal. Je velik šaljivec, rad se tudi obleče v klovna, ki ga imenuje Fizbo. Je izredno dramatičen in znan po tem, da rad dela iz muhe slona. S svojo osebnostjo dopolnjuje Mitchlla, ki je, kot smo ţe omenili, bolj zadrgnjen. Rad pomaga, ima pa tudi veliko osebnost, ki ga velikokrat prevzame. Čeprav ne misli slabo, včasih izpade, kot da gleda bolj nase kot na tistega, ki mu ţeli pomagati. Čeprav bi na prvo ţogo trdili, da je on ţenski lik v odnosu z Mitchllom, se velikokrat pokaţe njegova moška plat, predvsem ko je treba kaj popraviti ali pri njegovi nogometni karieri in na splošno pri ljubezni do tega športa. Znan je po tem, da zelo teţko sprejema slabe novice in komentarje, ki se nanašajo na njegov zunanji videz. Je izredno čustven in kdaj tudi zajoče. Kot lahko vidimo na sliki 5.12, rad nosi kariraste srajce, je močnejše postave in nasmejan. Večino sezon je oče, ki je doma in skrbi za gospodinjstvo ter hčer, vendar pa se vmes znajde tudi v vlogi učitelja in trenerja nogometa. Slika 0.12 Cameron Tucker Lily, igra jo Aubrey Anderson-Emmons Je posvojena hči Camerona in Mitchlla iz Vietnama. Ker je na začetku še dojenček, se v prvih sezonah njena osebnost ne razvija kaj dosti. V tretji sezoni začne govoriti in je zelo glasna ter tako podobna svojima staršema. Je iskrena, večinoma pove stvari z veliko 52

resnostjo. Pokaţejo se tudi neke tipične lastnosti, ki se lahko pojavijo pri otrocih, recimo da zelo teţko deli z drugimi. Prav tako ni navdušena, ko hočeta njena očeta posvojiti še enega fantka. Posvojitev se ne zgodi in Lily deluje prej zadovoljno kot razočarano. Na sliki 5.13 lahko vidimo, da ima rjave dolge lase in rjave oči. Slika 0.13 Lily-Tucker Pritchett Kot smo ţe prej omenili, Hatfield like razdeli na tri skupine. Čeprav se ti večinoma med seboj prepletajo, lahko nekatere izpostavimo. Alex je na primer»glavca«, saj je izredno inteligentna in zaradi tega tudi včasih nesramna do drugih, ki niso tako razgledani, kot je sama. Haley meji na popularen lik, čeprav ni tako seksualno aktivna, kot naj bi bil popularen lik, vendar je ona tista, ki veliko da na svoj videz in priljubljenost. Prav tako pa prav ona največ menjuje partnerje. Srčen lik bi lahko bil Phil, saj vsem zmeraj ţeli dobro. Drugi liki se medsebojno prepletajo in nimajo značilnosti ene same skupine likov. 5.5 Analiza sitkoma V tem poglavju bomo navedli splošne ugotovitve o ogledanem sitkomu, preverili bomo, ali ustreza časovnim okvirjem, poskušali ga bomo umestiti v določeno vrsto in ugotoviti, ali je tradicionalen. Na naključno izbranem sitkomu pa bomo preverili, ali ustreza formuli omenjenega ţanra. 53

Časovni okvir je ustrezen, saj posamezna epizoda traja od dvaindvajset do triindvajset minut, kar skupaj z reklamami nanese okoli trideset minut. Posnet je brez občinstva, prav tako ne zaznamo posnetega smeha. Sitkoma ne moremo čisto natančno umestiti v samo eno vrsto. Prej bi lahko rekli, da je mešan, in sicer mešanica med druţinskim in sluţbenim sitkomom. Lahko trdimo, da ustreza druţinskemu sitkomu, saj v seriji vidim tri druţine, ki so povezane s krvnim sorodstvom. Ţe samo ime serije Sodobna družina (2009 ) je zastavljeno tako, da prikazuje sodobne druţine, ki niso nujno tradicionalne. Vse več druţinskih sitkomov prikazuje drugačne druţine, s katerimi se lahko gledalec poistoveti. Druţine v sitkomu so dobro situirane, so iz srednjega ali celo višjega sloja. Lahko sklepamo, da so tudi močno stereotipne, saj imamo v prvi druţini starejšega bogatega moškega (Jay), ki ima mlado in lepo ţeno (Gloria), v drugi druţini pa dva moška (Cameron in Mitchell) v druţinski skupnosti, pri katerih lahko opazimo, da ima eden bolj ţensko vlogo (Cameron) in je kar se da stereotipni gej z vsemi kretnjami in hobiji, ki sodijo zraven, medtem ko je njegov partner (Mitchell) tisti, ki sluţi denar in deluje bolj moško. Vendar ko pogledamo pobliţe, vidimo, da se tudi njune vloge občasno zamenjajo. Cameron je bil v mladih letih napadalec v ameriškem nogometu, kar je v Ameriki ideal moškosti. Poleg tega pa tudi Mitchell ni spreten v vsem, kot bi bilo to za pravega moškega značilno, in ravno takrat mu navadno na pomoč priskoči Cameron. V tretji druţini, ki se kar najbolj pribliţa tradicionalni, pa imamo mamo, ki je v prvi vrsti mama in gospodinja, očeta, ki sluţi, tri otroke in občasno tudi kakšno domačo ţival. Vloge se skozi serijo nekoliko spreminjajo. Jay in Gloria dobita še enega otroka in psa, tako se spreminja tudi dinamika v njunem odnosu. Jay namreč s psičko ravna kot s svojim otrokom, jo oblači in ji ţeli samo najboljše, kar pri Glorii občasno izzove ljubosumje. Zanimivo je, da to pri njej le redko povzroči katera druga ţenska, psička pa kar hitro. Prav tako se Jay ţeli še posebej potruditi pri novorojenem otroku in biti prisoten pri vzgoji, glede na to, da je svoja dva (zdaj ţe odrasla) otroka zaradi stalnega dela kar malo zanemarjal. Prav tako se spreminja dinamika v odnosu Camerona in Mitchlla, saj Cameron začne delati in sluţiti, s čimer se začne počutiti tudi bolj zaţelenega in pomembnega. Njun svet pa na glavo obrne tudi posvojena deklica, okoli katere se nato vrtita njuni ţivljenji. Do zanimivega preobrata prav tako pride v tretji druţini, kjer se Claire končno zaposli in se sedaj identificira kot ţenska s kariero, kar spremeni njen odnos 54

do zadev doma. Lahko mirno trdimo, da je modernizacija kar močno vplivala na ustvarjanje tega sitkoma, saj je vse prej kot tradicionalen. Ko smo opisovali like, smo opazili, da je res velik poudarek na tem, kakšni so značaji posameznih likov, saj so šale, ki se pojavijo v seriji, posebne prav zaradi njih. V posameznih delih se res soočajo z malimi problemi, ki se po navadi rešijo do konca dela, a kljub temu trditev Taflingerja, da osredotočenost ni na protagonistu, ampak na malih problemih, ne drţi povsem. V 7. sezoni je še posebej opazno, da je osredotočenost na protagonistu, recimo na Haley, ki je zaljubljena v Andyja. Njena teţava se vleče ţe iz prejšnjih sezon, v tej pa je osredotočenost nanjo še večja, saj se njen izvoljenec zaroči, kar lahko vpliva na nadaljnji potek njenega ţivljenja. S tem problemom se ukvarja ves čas in čeprav vmes rešuje kake manjše, je ta zmeraj nekako v ozadju. Na drugi strani pa imamo Camerona in Mitchlla, ki ţelita posvojiti še enega otroka. Ta posvojitev jima ne uspe in vse se vrne nazaj na normalne tire, ne da bi to dolgoročno vplivalo na potek dogodkov. Prej smo omenili, da je sitkom mešan, torej ga poleg tega, da ustreza druţinskemu, lahko uvrstimo še med sluţbene sitkome. Velikokrat je prikazano sluţbeno okolje igralcev, saj to v njihovih ţivljenjih igra pomembno vlogo. Tako lahko velikokrat vidimo Phila pri delu, prodaji hiš, kjer se srečuje z različnimi strankami, Mitchlla pri njegovem delu odvetnika v firmi in njegov odnos s sodelavci. Čeprav ni nekega izrazitega spogledovanja med sodelavci in ne prihaja do razmerij v sluţbi, je sluţbeno okolje pomembno integrirano v druţinsko. Velikokrat sluţbene probleme prinesejo domov in ti nato vplivajo na potek samega sitkoma. Prav tako pa se pogovori pogosto vrtijo okoli seksualnih tem. Omeniti pa moramo eno izredno pomembno lastnost, to je oblika, v kateri je sitkom posnet. Zlahka ga umestimo med nove hibridne oblike sitkomov. Posnet namreč ni samo v enem okolju, kar pomeni, da snemalci najbrţ uporabljajo tudi več kamer za snemanje. Okolja se izmenjujejo, včasih pa je posneto tudi kaj zunaj hiše, na dvorišču, ulici ali nogometnem igrišču, iz česar lahko sklepamo, da sitkom ni sneman v studiu pred občinstvom. Res pa je, da kroţna naracija, ki jo omenja David Marc, ostaja enaka. Torej je ena epizoda res sestavljena iz ţe poznanega statusa quo, nato se zgodi napaka, liki se naučijo nove lekcije in serija se zaključi spet s poznanim statusom quo. Opazimo pa tudi zanimiv način, na katerega je sitkom posnet. Igralci se namreč včasih spogledujejo s kamero in tako dajejo gledalcem občutek, da vedo, da so snemani. Serijo pa poleg tega popestrijo še nagovori in komentarji, ki so vključeni in razlagajo nastale ali 55

pretekle situacije. Velikokrat igralec sedi kar na lastnem kavču in s partnerjem ali sam poda komentar na nastalo situacijo, včasih pa se zgodi tudi, da poda komentar kar med kakim dogodkom, in sicer tako, da pogleda naravnost v kamero, poda svoj komentar in nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Ta nova oblika hibridnega sitkoma pa je dobila tudi ime, imenuje se namreč mokumentarni sitkom. Kot smo ţe omenili, ima ta sitkom lastnosti dokumentarca, ampak je bolj na strani tega, da se iz dokumentarca posmehuje. Ta je, kot smo ugotovili, bliţje gledalcem, ker ne obravnava preteţkih tem. Čeprav so te teme vsakdanje in se z njimi lahko poistoveti, niso teţke in ne obravnavajo svetovnih problemov. Prav ta format pa naš sitkom uvršča v visokokakovostnega. Šest elementov komičnega V samem sitkomu najdemo dokaze za šest elementov komičnega, ki nam jih opisuje Richard Taflinger. Čeprav trdi, da mora biti prisotnih vseh šest elementov, teh ne zaznamo vedno, a je kljub temu vsak del po svoje smešen. To, da morajo pri komičnosti šale ugajati razumu in ne toliko čustvom, pride do izraza predvsem pri Glorii. Veliko omenja svojo druţino in drţavo, iz katere prihaja, torej Kolumbijo. O njej pogosto govori na šaljiv način. Glede na to, da jo omenja ona, ki je od tam, ne izpade tako ţaljivo, kot če bi o tem na tak način govoril kdo drug. Tako se ugodi razumu. Veliko je tudi samodejne komičnosti, norčavosti med liki, ki si ponagajajo. V 1. sezoni je Phil moral kaznovati Luka, ker je s pištolo igračko ustrelil sestro. Kazen je bila, da ga je s tem on ustrelil nazaj, a ni imel srca, da bi to storil. Pištola se je kljub temu sproţila in začela streljati vsepovprek. Nihče ni bil zares poškodovan, kljub temu pa je situacija izzvala smeh. Velikokrat zasledimo humornost, ki je del človeškega ali spominja na človeško. Tako lahko v več delih sitkoma, kjer nastopa psička Stella, zasledimo, da se Jay do nje obnaša kot do človeka. Oblači jo, ji kupuje darila in se z njo pogovarja na poseben način, prav tako pa je do nje izredno zaščitniški. Podobno je s Philovimi racami v 7. sezoni, ki jim dajo lastnosti otrok. Teme, ki se pojavljajo skozi vseh 7 sezon, so vsaj za ta čas aktualne. Lahko bi rekli, da so večinoma res brezčasne. Liki se ukvarjajo z vpisovanjem otrok na fakultete, pritiskom v 56

šoli, vpisovanjem otroka v prestiţni vrtec, nezgodami na delovnem področju in mnogimi drugimi teţavami, ki jih lahko poveţemo s temi mejniki. Je pa res, da je nekaj teţav tudi takih, ki bodo mogoče čez čas postale samoumevne in jih ljudje ne bodo razumeli, kot so npr. teţave gejevskega para pri posvojitvi otroka ali njuna poroka. Obstaja moţnost, da bodo te situacije čez nekaj let obravnavane enako kot vsaka posvojitev ali vsaka poroka, tako bi lahko novi generaciji to postavilo par vprašanj in se jim teţave mogoče ne bi zdele smešne. Najdemo dobesednosti, preobrate pa tudi pretiravanja. Lahko se zgodi, da kateri izmed likov uporabi kako prispodobo, kot recimo»there's an elephant in the room«in dejansko so v naslednjem prizoru prikazali plišastega slona v kotu. Seveda pa je prvoten pomen reka, da obstaja nek zelo očiten problem, o katerem se je treba pogovoriti. Veliko pa je neujemanja in kršenja druţbenih tabujev, kot so razprave o smrti in pogreb, prikazan na smešen način. Seveda pa so vsa dejanja prikazana tako, da niso škodljiva za like. To pomeni, da se, če kdo pade in se pri tem navidezno poškoduje, prej ali slej pobere. Navadno še v istem delu. Ugotovili smo, da se elementi komičnosti med seboj prepletajo. Obstaja sicer moţnost, da katerega izmed njih ustvarjalci izpustijo, vendar to v našem primeru ne pomeni, da bo poskus smeha spodletel. Sitkom v vsakem primeru ostane humoren, je pa res, da smo ljudje različni in ni nujno, da se bo vsakemu vse zdelo smešno, četudi upoštevamo vsa pravila in naj bi bile situacije komične. Analiza formule sitkoma Formula, ki smo jo prej predstavili, delno ustreza izbranemu sitkomu, vendar pa prihaja do nekaterih razlik, ki jih lahko pripišemo temu, da so v izbrani seriji predstavljene tri druţine in se njihovi problemi prepletajo. Pogledali smo naključno izbrani del, in sicer 11. del 7. sezone, da smo videli, koliko odstopa od formule. Napovednik res traja od prve do tretje minute. Zanimivo je, da se ţe takrat prikaţe glavni problem, ki je v tej epizodi ta, da se Phil čuti odtujenega od hčere Alex in jo bo zato šel obiskat. Medtem ostale druţinske člane frustrira obnašanje rac, ki jih imajo v hiši, ker jih ima Phil neizmerno rad in je nanje čustveno navezan. Glede tega se na nek način z njim soočijo, vendar mu tega ne povedo naravnost, zato pa tudi ne dobijo kakšnega odgovora. 57

V nadaljevanju so nam nato predstavljeni ostali manjši problemi. Glavni problem je, kot ţe omenjeno, gledalcu bil predstavljen v napovedniku, sedaj pa sledijo predstavitve manjših problemov, ki se bodo še reševali. Prvi manjši problem je, da se je Jay zredil, ker je pojedel preveč Gloriine omake, frustrira ga to, na kakšen način mu Gloria to pokaţe, kar naredi s tem, da ga s prstom pika v trebuh. Jayeva samozavest je načeta in ga ta teţava, ker ima mlado ţeno, zelo resno prizadene. Še eden izmed malih problemov je Mannyjev, ki se pride pritoţit mami, da ga soigralci niso vključili v zaključno šalo, ker naj bi bil preresen. Do izraza pride njegova odrasla osebnost, tudi mama mu reče, da bi lahko bil kdaj otrok in prekršil kako pravilo. Za naslednji problem, ki se pojavi, bi lahko rekli, da je malo večji od Jayevega in Mannyjevega, še vedno pa ne more prekositi glavnega problema Phila in njegove druţine. Pride namreč Cam in Glorii pove veselo novico, da se bo njuna posebna omaka prodajala v eni izmed najbolj prestiţnih darilnih košar. Teţava pa je, da do 18. ure mora narediti sto šestdeset steklenic te omake. To je seveda nemogoče, saj Gloria trenutno nima na voljo posebnih paprik, ki so ena izmed glavnih sestavin. Dobila jih bo lahko šele naslednji teden. Sedaj se vključi Manny, ki pravi, da pozna idealno rešitev. Ta je, da bi paprike ukradli z vrtov redkih rastlin. Tako bi ona dobila paprike, on pa bi prekršil pravilo in s tem dokazal, da je lahko otrok, če ţeli. Nato se pokaţe naslednji problem, ki se ga bosta lotila Jay in Mitchell. Slednji ima zabavo za hčer in njene prijateljice, ki bodo prespale, a so dekleta precej razigrana. Mitchell sicer ţeli biti»kul«oče in jim prirediti lepo zabavo, Jay pa ga prepričuje, da jih mora utruditi. Nato se na nek način prepletajo zmeda, zmagoslavje in polomija. Prikaţejo Claire, Luka in Haley, ki odnesejo race v park, da bi jih spustili. Ko ţelijo to narediti, Claire ugotovi, da so te v bistvu prispodoba za njene otroke in jih zato Phil ne more spustiti. To se ji zdi izredno prikupno, vendar pa so se race ţe pridruţile drugim v ribniku. Tako pride do polomije, saj obstaja moţnost, da rac ne bodo mogli rešiti, ker so v ribniku vse videti enako, vendar bi Phil vedel, če bi domov prinesli druge. Race jim uspe ločiti od drugih po lastnostih, ki jih imajo Luke, Haley in Alex. Ena je namreč izredno pametna, ena se nenehno liči ali poriva stran hrano, medtem ko je ena dokaj naivna oziroma neumna. Ta čas uspe Glorii in Camu ukrasti paprike, kar je na nek način zmagoslavje, vendar se kar kmalu zgodi polomija, ko Gloria najde letake za omako, na katerih je samo Cam. Med njima se vname prepir. Vendar ga Gloria začne obračati okoli prsta in se ji na koncu še sam 58

zahvali, da je potreboval samo motivacijo, da bo delal svojo omako. Tako pride do razrešitve te teţave. Mitchell noče biti več»kul«oče in Jaya prosi za pomoč. Na več načinov poskušata utruditi deklice, vendar jima ne uspeva najbolje. Phil je pri Alex, a ji vse, kar dela, gre na ţivce oziroma jo na nek način sramoti. Med pogovorom mu Alex pove, da bi se rada preselila domov, ker ji sploh ni všeč, kjer je, saj ni zadovoljna. Phil ji da nekaj nasvetov, vendar se Alex samo še bolj razburi. Gre ji kupit slušalke, ki jih je pozabila prinesti s seboj in ji ob tem pove še nekaj anekdot. Ko odide, Alex iz vrečke poleg slušalk vzame še pripomoček za zabavo, na katero načeloma ni hotela iti, vendar jo je oče spodbujal. Zaključevanje glavnih problemov traja nekoliko dlje. Vmes se pojavi še en zaplet, saj Phil pride domov, preden uspe njegovi druţini prinesti race. Ţe jih ţeli okregati, vendar jih odkrije in vidi, da so race tam. Pove jim svojo najnovejšo ugotovitev, da mora ţivali spustiti, kar je tudi zaključna poanta. Pove, da je zdaj čas, da spusti race, saj se morajo osamosvojiti, prav tako pa je čas, da enako stori s svojimi otroki. Tako na strehi spustijo race, da poletijo. Medtem lahko vidimo prizor z Alex, ki je šla na zabavo in je nase ponosna. Zaključek se zgodi, ko Phil gleda skozi okno, Claire pa ga pri tem zasači oziroma vsaj on misli, da ga je. Ona mu ob tem nekako s prispodobo pove, da so se race vrnile, saj ga po telefonu kliče Alex. To kaţe na to, da sta se spet povezala. Čisto na koncu, ko se čez zaslon pojavljajo napisi, pa lahko vidimo, da je tudi Jayu uspelo uspavati dekleta, poleg njih pa tudi Mitchlla. Ponosen je nase, da mu je spet uspelo. Do konca serije so se v tem delu rešili vsi problemi, kot je bilo napovedano. In čeprav formuli nismo mogli slediti čisto natančno, smo kljub temu zaznali njene značilnosti. Vidimo lahko, da so vsi deli izbranega sitkoma narejeni nekako po istem kopitu, pomembno pa je, da je kljub temu ostal popularen. Seveda pa je v vsakem delu v ospredju drug lik, prav tako pa morajo ustvarjalci ţonglirati med vsemi tremi druţinami, saj je vsak del posnet tako, da vedno nastopajo vse tri. Liki so se skozi 7 sezon razvijali in spreminjali, spet pa ne tako zelo, da bi to bilo za gledalca moteče. Postali so samo še bolj priljubljeni. 59

6 SKLEP S pomočjo analize programske sheme smo ugotovili, da javna televizija RTV Slovenija in komercialna Planet TV sitkomu pripisujeta premajhen pomen. Čeprav je RTV Slovenija za predvajanje izbrala popularen in kakovosten sitkom Sodobna družina (2009 ), njegovo predvajanje ni dosledno. Začeli so ga predvajati ob sobotah ob 20. uri, nato pa se predvajanje premaknili na torek, ura predvajanja je ostala ista. Kar še vedno ni bila slaba odločitev, le če bi ostali pri njej. Premaknili so ga namreč še enkrat, in sicer na drugi program, ki je športno obarvan in se vsebine prilagajajo športnim dogodkom, tako da se je doslednost predvajanja izgubila. Sitkom predvajajo tudi ob različnih urah, včasih pa ga sploh ni, če je na sporedu kak bolj pomemben športni dogodek. Ljudje imajo radi rutino, zato predvajanje sitkoma ob različnih urah slabo vpliva na njegovo gledanost. Vprašanje, ki se nam pojavi, je tudi, ali sploh doseţe ţeleno občinstvo, če je premeščen na program, ki je športno obarvan. Na komercialni televiziji Planet TV je sicer prisotnih več sitkomov, vendar še vedno ni opaziti, da bi televizija vloţila veliko truda v njihovo izbiro in predvajanje. Sitkom Prijatelji (1994 2004) je sicer eden izmed bolj popularnih, vendar je bil predvajan ţe prevečkrat. Ob sobotah in nedeljah so predvajali nekaj sitkomov, vendar smo lahko videli večji poudarek na resničnostnih šovih in filmih. Prav tako pa se pojavi problem pri doslednosti, saj se je sitkom Mike in Molly (2010 ) nekaj tednov predvajal, nato nekaj tednov spet ne. Poleg tega pa po končani sezoni sitkoma Žene kot trofeje ni bilo drugega sitkoma in so konec ponovili kar trikrat. Če bi Planet TV prepoznal priloţnost v sitkomih, bi vedno znova nudil aktualne sitkome, ko se predvajani končajo. Ampak očitno je, da so potencial prepoznali v predvajanju resničnostnih šovov in novejših serij z bolj dramatično in kriminalistično vsebino, kot recimo Castle, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob isti uri. Vedno znova pa postreţejo tudi z novo sezono. Menimo, da bi morala RTV Slovenija predvajanje sitkoma prepoznati kot priloţnost, da privabi nove gledalce. S predvajanjem popularnih in kakovostnih sitkomov bi zlahka konkurirali komercialnim televizijam. Z izbiro serije Sodobna družina (2009 ), so ţe dokazali, da znajo izbrati pravi sitkom, potrebna bi bila samo doslednost pri predvajanju in 60

nekaj več oglaševanja, ne samo v pilotih in na televiziji, ampak tudi na socialnih omreţjih. Vsekakor pa se mora sitkom predvajati na prvem programu. 61

7 LITERATURA Aniket, T. 2014. Analysing Friends, Modern Family, Community What makes sitkoms work. Dostopno preko: http://www.dnaindia.com/entertainment/report-analysing-friendsmodern-family-community-what-makes-sitkoms-work-1990676 (27. 4. 2016) Bašič Hrvatin, S. 2002. Državni ali javni servis: perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji. Mirovni inštitut, Ljubljana. Bašić Hrvatin, S. in Miloslavljevič, M. 2001. Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih. Mirovni inštitut, Ljubljana. Bilig, M. 2005. Laughter and Ridicule: Towards a Social Critique of Humor. Sage Publications Thousand Oaks, New Delhi, London. Butsch, R. 2008. Five decades and three hundred sitkoms about class and gender. Dostopno preko: http://www.europhd.eu/html/_onda02/07/pdf/11th_lab_scientificmaterial/butsch/butsch2 005.pdf (1. 2. 2016) Burns, A. 2014. Why Modern Family the most formulaic show on television is an Emmy favorite? Dostopno preko: http://uproxx.com/tv/why-modern-family-the-mostformulaic-show-on-tv-is-emmys-favorite/ (20. 4. 2016) Carr, J. in Greeves, L. 2006. The Naked Jape: Uncovering the hidden world of jokes. Penguin books, London. Creeber, G. 2008. The television genre book (2nd edition). Palgrave Macmillan, London. Dayparting. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://en.wikipedia.org/wiki/dayparting#dayparts_on_television (30. 4. 2016) 62

Erjavec, K. in Volčič, Z. 1999. Odraščanje z mediji: Rezultati raziskave»mladi in mediji«. Zveza prijateljev mladine Slovenija, Ljubljana. Most Popular»Sitkom«Comedy n. d. IMDB. Dostopno preko: http://www.imdb.com/search/title?count=100&genres=comedy&keywords=sitkom&num_ votes=5000,&title_type=tv_series (30. 4. 2016) Goldstein, J. in Mcghee, P. 1972. The Psyhology of humor: Theoretical Perspectives and Empirical Issues. Academic Press, Inc, New York. Harkness, J. 2014. The Mockumentary Sitkom: A Closer Look at Form. Dostopno preko: http://the-artifice.com/mockumentary-sitkom/ (15. 4. 2016) Hujanen, T. 2002. The power of schedule: Programme managment in the transformation of Finnish public service television. University of Tampere, Finland. Kranjc Ivič, M. 2011. Uvod v analiziranje šaljivega v pogovarjanjih. Znanstvena zaloţba filozofske fakultete, Ljubljana. Krišelj, M. 1990. Javna občila in komunikacijska tehnologija. Center za interno izobraţevanje RA, Ljubljana. Letni načrt. 2014. Dostopno preko: https://www.rtvslo.si/files/letno_porocilo/ppn_2014.pdf (11. 4. 2016) Luthar, B. 2004. Medijska kultura: Kako brati medijske tekste. Študentska zaloţba, Ljubljana. McQueen, D. 1998. Television: A media student's guide. London Metz, W. F. 2008. How Sitkom Works. Dostopno preko: http://entertainment.howstuffworks.com/sitkom.htm (3. 2. 2016) 63

Mills, B. 2009. The sitkom. Edinburgh University Press Ltd., Edinburgh. Mockumentary. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://en.wikipedia.org/wiki/mockumentary (4. 4. 2016) Moder, G. 2011. Repek. O družini in komičnem. V Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost. Krešič, J. in Novak, I. Slovenska kinoteka, Ljubljana. Modern Family. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://en.wikipedia.org/wiki/modern_family (30. 4. 2016) Novak, I. 2011. Komična serija. V Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost. Krešič, J. Slovenska kinoteka, Ljubljana. Planet TV. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://sl.wikipedia.org/wiki/planet_tv (7. 4. 2016) Quaglio, P. 2009. Television dialogue: The sitkom Friends vs. natural conversation. John Benjamins Publishing Company, Amsterdam/Philadelphia. Radiotelevizija Slovenija. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://sl.wikipedia.org/wiki/radiotelevizija_slovenija (20. 4. 2016) Sitkom. n. d. Wikipedia. Dostopno preko: https://en.wikipedia.org/wiki/sitkom (4. 4. 2016) Splichal, S. 1992. Izgubljene utopije?: paradoks množičnih medijev in civilne družbe v postsocializmu. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Televizijske postaje. 2014. Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/radiotelevizija_slovenija#televizijske_postaje 64

Volčič, Z. in Zajc, M. 2013. Hybridisation of Slovene poblic broadcasting: from national community towards commercial nationalism. Media international Australia, incorporating Culture and Policy (146): 93 102. 65

PRILOGA A Vprašanja in odgovori Planet TV 1. Na podlagi česa izbirate kratke humoristične serije, ki se predvajajo na vaši televiziji? Humoristične serije za predvajanje izbira programski oddelek na podlagi več kriterijev, med njimi je razpoloţljivost vsebin za odkup, moţnosti za odkup in seveda trendi gledanosti. Programski oddelek se za vse vsebine odloča na podlagi dolgoletnih izkušenj, analiz navad gledalcev in trga ipd. 2. Na trgu je poplava novih sitkomov, opazila pa sem tudi, da na vaši televiziji od ponedeljka do petka vrtite serijo Prijatelji s ponovitvami (torej kar dvakrat vsak dan). Kako to, da ste se odločili za ponovno predvajanje, namesto da bi sitkom nadomestili s kakim drugim? Prijatelji so zelo priljubljena humoristična serija, ki so jo naši gledalci lepo sprejeli. Pri predvajanju posameznih vsebin je treba upoštevati tudi pogodbene omejitve, ki lahko zadevajo število ponovitev in rok, v katerem morajo biti ponovitve predvajane. Podrobnosti o poslovnih dogovorih razumljivo ne moremo razkrivati. 3. V vaši programski shemi nisem zasledila humoristične serije Sodobna družina (Modern Family), ki je dobila številne nagrade in je tudi zelo popularna. Kako to, da se niste odločili, da bi serijo predvajali na svoji televiziji? Sodobna druţina ni na voljo za odkup, nedavno ste jo lahko spremljali pri konkurenčni televiziji. Lp, Planet TV 66

PRILOGA B 1. Na Facebook strani sem zasledila, da ste serijo najprej predvajali na TVS 1 in jo nato premestili na TVS 2, ali obstaja za to kak poseben razlog? Razlog za premestitev serije iz TV SLO 1 na TV SLO 2 (in tudi ostale premestitve) je sprememba programske sheme, ki je v domeni programskega vodstva TV. Ure predvajanja zelo nihajo, predvsem velja to za predvajanje na TV SLO 2, kar je posledica različnih dolţin oddaj, ki so bile na sporedu pred Sodobno druţino, pogosto pa tudi zaradi športnih dogodkov, ki so tudi največkrat razlog, da je serija odpadla. 2. Kako to, da ste se v poplavi vseh serij odločili predvajati ravno popularen sitkom Sodobna družina? Za nakup serije smo se odločili, ker je bila serija velika uspešnica in ker nam je bila dostopna. Lep pozdrav, Sluţba za odnose z javnostjo RTV Slovenija 67

PRILOGA C Analiza sporeda Planeta TV Datum Dan Ura Serija 3. 1. 2015 Sobota 12:50 Ţena kot trofeja (s01e14) 4. 1. 2015 Nedelja 12:45 Ţena kot trofeja (s01e15) 5. 1. 2015 Ponedeljek 13:00 Prijatelji (s10e06) 23:00 Prijatelji (s10e07) 6. 1. 2015 Torek 12:55 Prijatelji (s10e07) 22:40 Prijatelji (s10e08) 7. 1. 2015 Sreda 22:35 Prijatelji (s10e09) 8. 1. 2015 Četrtek 22:50 Prijatelji (s10e10) 9. 1. 2015 Petek 22:35 Prijatelji (s10e11) 10. 1. 2015 Sobota 12:55 Ţena kot trofeja (s01e16) 11. 1. 2015 Nedelja 12:50 Ţena kot trofeja (s01e17) 13:25 Mike in Molly (s04e15) 03:20 Mike in Molly (pon) 12. 1. 2015 Ponedeljek 22:55 Prijatelji (s10e12) 13. 1. 2015 Torek 23:20 Prijatelji (s10e13) Sreda 22:25 Prijatelji (s10e14) Četrtek 22:45 Prijatelji (s10e15) Petek 23:25 Prijatelji (s10e16) 17. 1. 2015 Sobota 12:50 Ţena kot trofeja (s01e18) 18. 1. 2015 Nedelja 13:05 Ţena kot trofeja (s01e19) 13:40 Mike in Molly (s04e16) 03:20 Mike in Molly (pon) 19. 1. 2015 Ponedeljek 23:00 Prijatelji (s10e17) Torek 22:50 Prijatelji (s10e18) 24. 1. 2015 Sobota 12:55 Ţena kot trofeja (s01e20) 25. 1. 2015 Nedelja 12:55 Ţena kot trofeja (s01e21) 03:20 Mike in Molly (s04e17) 31. 1. 2015 Sobota 12:50 Ţena kot trofeja 68

(s01e22 zadnji del) 7. 2. 2015 Sobota 12:50 Ţena kot trofeja (zadnji del) 21. 2. 2015 Sobota 13:35 Ţena kot trofeja (zadnji del) 6. 7. 2015 Ponedeljek 16:50 Prijatelji (s01e01) 7. 7. 2015 Torek 16:50 Prijatelji (s01e02) 8. 7. 2015 Sreda 16:50 Prijatelji (s01e03) 9. 7. 2015 Četrtek 16:50 Prijatelji (s01e04) 10. 7. 2015 Petek 16:50 Prijatelji (s01e05) 11. 7. 2015 Sobota 15:00 Srečno ločena (s03e03) 13. 7. 2015 Ponedeljek 16:45 Prijatelji (s01e06) 14. 7. 2015 Torek 16:45 Prijatelji (s01e07) 15. 7. 2015 Sreda 16:50 Prijatelji (s01e08) 16. 7. 2015 Četrtek 16:50 Prijatelji (s01e09) 17. 7. 2015 Petek 16:50 Prijatelji (s01e10) 18. 7. 2015 Sobota 15:50 Srečno ločena (s03e04) 20. 7. 2015 Ponedeljek 16:40 Prijatelji (s01e11) 21. 7. 2015 Torek 16:40 Prijatelji (s01e12) 22. 7. 2015 Sreda 16:40 Prijatelji (s01e13) 23. 7. 2015 Četrtek 16:40 Prijatelji (s01e14) 24. 7. 2015 Petek 18:55 Prijatelji (s01e15) 27. 7. 2015 Ponedeljek 18:50 Prijatelji (s01e16) 69

PRILOGA D Analiza sporeda TV-programa Slovenija 2 Datum Ura Program Naziv 1. 1. 2015 (četrtek) 22:25 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 8. 1. 2015 (četrtek) 21:35 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 15. 1. 2015 (četrtek) 21:40 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 22. 1. 2015 (četrtek) 21:30 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 29. 1. 2015 (četrtek) 22:00 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 5. 2. 2015 (četrtek) 22:35 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 26. 2. 2015 (četrtek) 23:20 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 5. 3. 2015 (četrtek) 22:00 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 19. 3. 2015 (četrtek) 23:00 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 26. 3. 2015 (četrtek) 21:45 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 2. 4. 2015 (četrtek) 21:50 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 9. 4. 2015 (četrtek) 22:45 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 30. 4. 2015 (četrtek) 22:00 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 28. 5. 2015 (četrtek) 22:00 TV Slovenija 2 Sodobna druţina (3.) 70

PRILOGA E Izrezek iz Facebook profila RTV Slovenija 71