Mag. Marinka G rob I e r, logoped Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje UDK 6
|
|
- Larisa Božič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Mag. Marinka G rob I e r, logoped Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje UDK : IZVLEČEK - Prvi del obravnava stopenjski razvoj izreke glasov, v drugem delu pa so opisane govome motnje in razvojne težave. Govome motnje so lahko organsko ali funkcionalno pogojene. V predšolskem obdobju se pogosteje pojavlja bebljanje, jecljanje in brbotanje, manjkrat pa zakasneli govomi razvoj in nosljanje. Dodane so tudi smemice za iskanje strokovne pomoči pri logopedu in foniatru. SPEECH DEVELOPMENT, DEVELOP- MENTAL LANGUAGE DlSORDERS AND SPEECH DEFECTS. ABSTRACT - In the first part of the paper the development of sound articulation is dealt with, while in the second part vari- OUS disorders of speech and developmental difficulties are presented. Speech defects may be physical or functional in nature. Some most frequent defects in the pre-school period are dyslalia, stammering and tachyphemia, whilst delayed speech and rhinolalia are encountered less often. Treatment is within the sphere of the speech therapist and otologist. Govor otroku ni dan od rojstva. Otrok se ga mora šele naučiti. Razvoj govora pa je odvisen od celotnega zorenja otroka in tu di okolja, v katerem živi. Čeprav je govor nekaj, česar se mora otrok naučiti, to še ne pomeni, da ga moramo govorjenja posebej učiti. Otrok se nauči govoriti že s tem, da govor uporablja, vendar morajo biti za nemoten razvoj govora izpolnjeni določeni pogoji. Govorno izražanje je zapleten psihofiziološki proces, ki ga vodi in nadzira osrednje živčevje. Na razvoj govora torej vplivajo tako biološki kot psihološki in socialni dejavniki. Za pravilen govorni razvoj je potrebao: ustrezno razvito in zrelo osrednje živčevje, pravilno razviti čuti (zlasti sluh), pravilno razviti govorni organi, dovolj rílzvite umske sposobnosti in ustrezen vpliv okolja v prvih letih življenja. Če je otrok zdrav in vphv okolja ustrezen, poteka govorni razvoj v določenih fazah, ki imajo svoje značilnosti. Novorojenček ob rojstvu zakriči. S tem vzpodbudi svoja dihala in tudi prvič uporabi glasilke. Dojenček že v svojih prvih tednih z jokom in kričanjem opozarja nase. Matere kmalu opazijo, da obstajajo različni načini joka in kričanja in se postopoma naučijo razlikovati, kaj kakšen način pomeni in kakšna potreba otroka se skriva za tem. Otrok se že v prvem obdobju kričanja sporazumeva z materjo. Če se mati ustrezno odziva na otrokove potrebe, izražene z določenim jokom ali krikom, se bo v otroku začelo razvijati spoznanje, da lahko vpliva na svojo okolico. Otrok je v tem obdobju občutljiv tudi na zunanje zvočne dražljaje, začenja dojemati, od kod prihajajo zvočni dražljaji, odziva se tudi na ton materinega glasu. Tako ga umirjen in Ijubkujoč glas umiri, medtem ko ga premočan, napet in jezen glas še bolj vznemiri. Kmaluzačne dojenček osvajati glasove materinega jezika; pravimo, da začne brbljati. Brbljanje ima sprva refleksno delovanje; je igra govornih organov. Prav tako kot dela dojenček, kadar je sit in zadovoljen, naključne gibe z rokami in 190
2 nogami, jih naključno dela tudi z govornimi organi. Čedalje bolj slišimo, da so glasovi, ki so izraz dojenčkove igre z govornimi organi, podobni glasovom materinega jezika. Otrokov sluh in slušna percepcija za govor se čedalje bolj razvijata in kmalu opazimo v otrokovem brbljanju že samoglasnike (a, e, i, o, u) ter nekatere soglasnike (p, b, m, t, d, k, g). Ko dojenček začne povezovati posamezne glasove v zloge, pravimo, da je prišel v obdobje čebljanja. Otrok se zabava, ko izgovarja razne zloge (ma, ta, ba, ma-ma). S tem izraža tudi željo po ritmičnosti in ponavljanju. Oboje mu povzroča užitek. Otrok se z izgovarjanjem zlogov in gibanjem igra, dokler ga kaj drugega ne zmoti. Zaradi večkratnega ponavljanja nastajajo trdnejše zveze med motoričnimi in slušnimi središči v možganski skorji. Otroku je treba v tem obdobju omogočiti, da kar največ čeblja, pa tudi ponavljati z njim. Tako postopoma razvijamo pri njem sodelovanje med lastnim glasovnim izražanjem in tistim, ki ga je slišal. Otrok začne posnemati govor svoje okolice, uči se povezovati slušne vtise pri govoru s svojim ali tujim izgovorom. To mu omogoča, da lahko posnema glasove, zloge in skupine zlogov, ki jih ima priložnost slišati v svojem okolju. Otrok posluša govor okolja in ga skuša posnemati. Glasovi govora še niso kakovostni. Nekako istočasno se s posnemanjem govora okolja hitro razvija slušno dojemanje in zato se zboljšuje razumevanje govora. Razumevanje govora pa je veliko bolj razvito kut dojenčkova sposobnost za izreko. Otrok spregovori prvo besedo okrog svojega prvega leta. Vendar so v tem pogledu med otroki velike razlike. O prvi besedi govorimo tedaj, ko je očitna zveza med izgovorjeno besedo in predmetom, osebo ali okoliščino. Beseda»mama«lahko pomeni: lačen sem, vzemi me, pridi sem in podobno. Torej prve besede pomenijo tudi stavke, s katerimi otrok izraža svoje želje in potrebe. Prve besede so samostalniki; otrokova poglavitna dejavnost pa imenovanje predmetov. Že malo pred pojavom prve besede lahko opazujemo govorni razvoj z dveh vidikov: z ene strani mora otrok osvojiti vse glasove materinega jezika (torej opazujemo izreko glasov govora), z druge strani pa se otrokov govor razvija vsebinsko. Istočasno torej potekata razvoj izreke glasov materinega jezika in razvoj vsebinske plati govora. Obe modaliteti govora bomo posamezno opisali. Razvoj izreke glasov Osvajanje sistema glasov materinega jezika je temelj, na katerem počiva obvladovanje jezika. Že v fazi brbljanja se pojavlja širok razpon različnih glasov, po katerem so si podobni vsi dojenčki, ne glede na to, v katerem jezikovnem prostoru živijo. Postopoma, predvsem zato, ker se sluh in poslušanje zboljšujeta, dojenček vadi in avtomatizira gibe govoril, zboljšuje se,slušna slika glasov, izreka glasov otroka se postopoma približuje izreki odraslih. Za posamezne glasove bodo potrebovali manj časa, da jih obvladajo, za težje pa tudi nekoliko let. Razvoj izreke glasov poteka v stopnjah. Med otroki so tukaj velike razlike. Odstopanja od normale so velika. Nekateri otroci že s tremi leti izgovarjajo vse glasove našega jezika, nekateri pa jih obvladajo šele pri sedmih letih. Nedvomno je, da se glasovi, ki še niso avtomatizirani do šestega (sedmega) leta, začnejo utrjevati kot nepravilni in kažejo na težave pri govoru. 191
3 Potek izreke glasov pri otroeih ni slučajen. Najprej otrok obvlada soglasnike (ki v začetku niso tako stabilni kot pri odraslih) in nekatere samoglasnike. Razvojni proces za glasove p, b, ID, n, j ter za t, d, k, g, v je končan še pred drugim letom. Po drugem letu se začnejo razvijati f, h, I, c, z, s in proti koneu tretjega leta se začnejo razvijati r, Č, ž, š. Do četrtega (petega) leta naj bi bil razvoj izreke glasov končan. Naravno je, da je med otroki veliko izjem. Pri treh (štirih) letih je artikulaeija glasov r, Č, ž, š še nestabilna, nepopolna in pri večini otrok predvsem nezadostno utrjena. Pri petih letih naj bi se razvoj izreke glasov končal, čeprav je razvidno, da sičniki in šumniki Č, z, š delajo mnogim otrokom težave predvsem v soglasniških skupinah. Zgoraj opisani razvoj izreke glasov temelji na raziskavah srbohrvatskega jezikovnega področja. Ker pa je samo razvoj glasov odvisen od okolja, v katerem otrok živi, ne moremo posplošiti povprečnega razvoja vrstnega reda pri posameznem otroku. Zanimive so ugotovitve dr. Vladisavljeviéeve, ki je raziskovala stanje glasov v starosti od dveh do treh let. Grafikon 1: Vrstni red razvoja glasov pbmnjtd k 9 V I f c s h z 100,0 % 96,9 Ofo 93,3 Ofo 90,0 % 86,6 "/0 83,3 % 40,0 Ofo 20;0% 16,6 % 10,0 "/0 Na grafikonu je izvzeto pet glasov srbohrvatskega jezika. To naj bi bil tu di vrstni red razvoja glasov. Ko otrok uporabi prvo besedo, preide v lingvistično fazo obvladovanja govora. Navadno so otrokove prve besede samostalniki, toda istočasno ali kmalu zatem se pojavijo tudi glagoli. Proti koneu drugega leta otrok začenja postopoma dojemati, da ima vsaka beseda natančno določen pomen. Besedni zaklad se hitro bogati. Otrok je radoveden, vse otipava, ogleduje, sprašuje, zanima se za imena predmetov, ljudi in živali v neposredni okolici. Na prehodu v tretje leto začne otrok čedalje bolj uporabljati pridevnike, prislove in predloge. Okoli tretjega leta upora- 192
4 blja dokončno vse besedne vrste. Pojavljajo se že sklanjatve in uporaba časov. Otrokovi prvi stavki so kratki in vsebujejo le ključne besede. Proti koncu tretjega leta otrok obvlada dokončno tu di vse glasove materinega jezika. Izgovorjava glasov seveda še ni ustaljena in avtomatizirana. Večina otrok ima še težave s sičniki in šumniki in glasom r. Nekako okoli tretjega leta je torej otrok obvladal glasove materinega jezika in osvojil gramatične strukture. Otrok je osvojil govor, ki se dalje razvija predvsem vsebinsko. Besedišče naraste na nekaj tisoč besed, stavek se podaljšuje za približno eno besedo na leto, in sicer od manj kot dveh besed pri dveh letih do nekaj več kot pet besed pri petih letih. V predšolskem obdobju sta razvoj mišljenja in govora tesno povezana. Bolj ko se poglablja razumevanje jezika, bolj otrok prehaja od situacijskega govora h kontekstnemu. V razvoju govora so že od začetka velike individualne razlike med otroki - glede na čas, ko otrok spregovori, in tu di glede na hitrost razvoja. Še večje razlike pa so v obsegu besednega zaklada in tu di v kvaliteti govornega izražanja (izražanje je bolj ali manj izvirno). Če izvzamemo biološke in psihološke dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, lahko ugotovimo, da najbolj pogosta diferenciacija v govoru obstaja glede na vpliv okolja, v katerem otrok živi, ter glede na spol. Avtorji so že zgodaj ugotovili pomembne razlike glede na to, ali so otroci iz bolj ali manj urejenega okolja. Otroci iz neugodnih življenjskih okolij so pokazali zaostajanje v govornem razvoju in so bili tudi slabši v posameznih značilnostih govora. Nadalje avtorji ugotavljajo hitrejši razvoj govora pri deklicah kot dečkih. Povprečno inteligentne deklice spregovorijo prej kot povprečno inteligentni dečki, več govornih napak je pri dečkih kot pri deklicah. Na razvoj govora vpliva tudi pozicija bratov in sester. Otroci edinci prednačijo. Govorne motnje in razvojne težave Pri govornem razvoju pogosto nastopijo težave. O govorni motnji govorimo tedaj, ko govor otroka toliko odstopa od drugih, da privlači pozornost poslušalca sam način govorjenja, ne pa vsebina. Govorne motnje so lahko organsko ali funkcionalno pogojene. O organskih motnjah govorimo tedaj, ko motnjo povzroča kakšna organska poškodba, bolezen ali pomanjkljivost govornega mehanizma. V drugih primerih gre za funkcionalno pogojene motnje. V predšolskem obdobju so pogostejše naslednje govorne motnje: bebljanje, jecljanje in brbotanje, manj pogoste pa so zakasneli govomi razvoj in nosljanje. Bebljanje (dislalija) Bebljanje ali dislalija je motnja, ki se nanaša izključno na nezmožnosti ali nepravilnosti v izreki posameznih glasov. Javlja se v obliki nezmožnosti izreke posameznega glasu, v zamenjavi neobstoječega glasu s tistim, ki obstaja ali pa v izgovorjavi glasu, čigar kvaliteta ne zadostuje. Bebljanje je najbolj pogosta motnja govora in se pojavlja v 10 do 20% primerov. Bebljanje kot motnjo je treba razii kovati od tistega, ki je razvojno značilna faza v govornem razvoju. Otrok ob koncu prvega leta, ko začenja govoriti, veliko beblja; nepravilno izgovarja glasove, težje izgovorljive zamenjuje z lažjimi (r izgovarja kot I ali j) ali pa jih pri izgovoru izpušča. Vzrok tega prvega bebljanja je nezrelo delovanje živčnega sistema in govornih organov. Otrok si še ne zmore 193
5 ustvarjati jasne slike in motorne predstave glasov. Ta naravni in navadni pojav imenujemo razvojno bebljanje in izraz bebljanja je običajno povezan z razvojno težavo v izreki glasov, torej z izreko dve- do triletnega otroka. Med dozorevanjem otroka se postopoma izgublja. Ce pa se nadaljuje, posebno po četrtem letu, gre za motnjo, ki jo običajno imenujemo dislalija ali motnja v izreki glasov. Motnjo je mogoče identificirati tudi že v obdobju razvoja izreke glasov, vend ar le, če poznamo zakonitosti pojava in ustalitve (stabilizacije) posameznih glasov. Pri treh letih bomo tolerirali otrokove težave z glasom r ali c, z, s, č, ž, š in jih obravnavali še kot razvojno težavo, medtem ko so težave z glasom k, g že motnja. Seveda je za to razlikovanje, ali gre za motnjo ali razvojno težavo posameznih glasov, potrebno precej logopedskih izkušenj in znanja s področja fonetike. Vsekakor se je priporočljivo pogovoriti s strokovnjakom. Glasovi so več ali manj ustaljeni, kar pomeni, da se nekateri javljajo bolj pogosto moteni, drugi pa manj. V našem glasovnem sistemu obstaja osem kritičnih glasov, ki so najbolj pogosto moteni. To so c, z, s, č, Š,Ž, r in I. Ce je otrok mlajši, jih v besedah izpušča ali zamenja s podobnimi glasovi, starejši otroci pa omenjene glasove izgovarjajo mehko ali bolj napeto. Največ težav otrokom dela glas r ter sičniki in šumniki. Vsi omenjeni glasovi so za otroke zelo zahtevni, saj vključujejo zelo razvite sposobnosti slušnega sprejemanja (percepcije) in razločevanja (diskriminacije) z ene stran i ter zelo natančen način gibov jezika in drugih govoril. Zaradi slušne podobnosti je sičnike in šumnike težko razlikovati, terjajo pa tudi izrazito spretnost koordinacije jezika. Otrok izreko glasov prilagodi svojim zmožnostim in tako pride do nepravilne uporabe omenjenih glasov. To lahko označimo kot funkcionalen vzrok dislalije. Dislalije pa so lahko tudi rezultat neugodnega vpliva okolja. Otrok se uči govorjenja s poslušanjem in posnemanjem govora iz svojega okolja. Otrok nenehno poskuša posnemati govorico odraslih, ki mu je v prvih letih učenja model. ln če ta govor ni primeren, lahko pride do motnje. Otrokova prva izreka je popolna, toda včasih prav Ijubka in nekateri starši jo posnemajo, ko se obračajo k otroku. Tako samo utrjujejo navade napačne izreke. Nekateri starši imajo tudi sami težave z izreko glasov (pogrkujejo ali sesljajo, šušljajo). Obstaja velika verjetnost, da bo otrok ime! podobne težave. Seveda pa so tudi otroci, pri katerih obstaja objektiven razlog (bolezen, anatomski in nevrološki problemi in podobno), zaradi katerega pride do motenj v izreki glasov ne glede na to, da je bil vpliv okolja ugoden. Ce je pri štirih letih otrokova izreka glasov pomanjkljiva, je vsekakor potreben posvet z logopedom, ki bo na podlagi anamneze in pregleda izdelal preventivni ali korektivni načrt dela. Jecljanje (hesitacija) Pri tej motnji sta nepravilna ritem in tempo (hitrost) govorjenja. Vzroki jecljanja so številni in vsi še niso pojasnjeni. Eden izmed glavnih vzrokov pa je prirojeno ali pridobljeno nagnjenje za jecljanje ali pa tudi neprimeren vpliv okolja, ki je v tesni zvezi s preveliko otrokovo občutljivostjo, plašnostjo in splošnim reagiranjem. Pri otroku, ki jeclja, se pred govorjenjem ali pri govorjenju govorni organi nenadno skrčijo. 194
6 Foto: lelka Simončič Neskladje med dihanjem in govorjenjem pa je pogojeno s socialnimi situacijami, saj otrok navadno ne jeclja, ko je sam ali jeclja manj, ko govori z bližnimi domačimi. Pri govorjenju poskuša otrok, ki jeclja, premagati zastoj. Želi si, da bi nekaj povedal, zato se nenehno trudi, da bi premagal krče. Pri tem mu večkrat poide sapa. Zato je govorjenje pretrgano, zatikajoče, spremlja ga še močno razburjenje in strah pred samim govorjenjem. Jecljanje je bodisi bolj bodisi manj močno. Če je manj izrazito, zastoji niso pogostni in prav tako tudi krči niso premočni. Otrok, ki močno jeclja, komajda izgovori, kar želi povedati. Raje molči in se izogiba govorjenju. Navadno govorjenje otroka, ki jeclja, spremljajo tudi nehoteno spakovanje (grimase), mežikanje in podobni gibi, ki niso v neposredni zvezi z govorom. Otrok tako skuša pr:emagati težave, ki mu jih povzroča govorjenje. Opisana govorna slika se v taki obliki redkokdaj pojavi v predšolskem obdobju. Pojavi se nekje v šolskem obdobju in je končna faza v razvoju jecljanja. Odpravljanje jecljanja je dolgotrajno in več ali manj uspešno. Težave z ritmom in tempom govorjenja se pojavijo že zelo zgodaj med govornim razvojem, in sicer med drugim in petim letom, v obdobju, ko še ni usklajenosti med mislijo in njenim govornim ekvivalentom. Govorni mehanizem še ni tako razvit, da bi lahko spremljal včasih zelo buren miselni razvoj. Zato pri otrocih nastopijo težave v govoru. Razvoj med drugim in petim letom je hiter in razburkan. Otrokovo okolje se širi in govor se razvija tudi vsebinsko. Otrok bi hotel povedati kaj več, kot pa 195
7 zmore njegov govorni mehanizem. Zato se mu besede zatikajo, na začetku govora ponavlja glasove, zloge, včasih tudi besede. Nekateri otroci premagujejo težave tako, da samoglasnike v besedah izgovarjajo pojoče. Otrokov govor je podoben jecljanju. Takšno»jecljanje«imenujemo razvojno ali fiziološko, ki je navadno značilno za večino otrok v določenem razvojnem obdobju, žal pa pomeni za določeno število otrok tudi prvo fazo v oblikovanju ene od najtežjih govornih motenj - jecljanja. Pri tej govorni motnji je še posebej pomemben odnos odraslih do takšnega načina govorjenja. Vsekakor je zatikajoč govor potrebno sprejeti in ne zahtevati od otroka, da še enkrat lepo reče, saj se navadno ne dá ali je karkoli narobe. Prevelike zahteve in nenehno popravljanje otrokove izgovorjave niso priporočljive. Če od otroka venomer zahtevamo, da mora med govorjenjem paziti, kako govori, se bo njegova pozornost čez mero osredotočila na način govorjenja. Zaradi tega se bodo težave čedalje bolj stopnjevale, utrjevali se bodo napačni pogojni govorni refleksi in kaj kmalu se lahko zgodi, da se otrok navadi na zatikajoče govorjenje. Otrok bo rad govoril, se izražal in razvijal svoj govor, če bo dovolj samozavesten. K ternu pa lahko pripomorejo njegovi starši, tako da ga poslušajo, upoštevajo, ga sprašujejo za mnenje in pritegujejo v govor odraslih. Brbotanje (tahifemija) Brbotanje je govorna motnja, pri kateri sta tako kot pri jecljanju motena ritem in tempo govorjenja. Govor otroka, ki brbota, je hiter, njegove misii tečejo hitreje kot govor, tako da druga misel dohiteva in preseka prvo, še preden jo otrok zmore do konca izgovoriti. 'Posledica te mise lne neurejenosti je, da je govor le delno razumljiv ali celo popolnoma nerazumljiv zarad i nepopolne izreke glasov, ponavljanja zlogov in besed, zavlačevanja samoglasnikov,»požiranja«glasov, zlogov, besed. Vse to brbotavca ne odvra'ča, da ne bi kar naprej govoril. Ni kritičen do svojega načina govorjenja in se navadno svoje govorne motnje ne zaveda. Površnost in zaletavost pa se kažeta ne le v govoru brbotavca, marveč tudi na drugih področjih. V osnovi motnje je kratkotrajen razpon pozornosti. Govora se uči s poslušanjem in zaradi tega je potrebno biti pozoren na vsebino in obliko govora. Otrok, ki nikoli ni bil dovolj pozoren na način govorjenja okolja (na slušne dražljaje), se bo govora naučil površno. Pojavlja se pri disharmoničnih otrocih. Navadno imajo otroci, ki brbotajo, tudi težave pri branju in pisanju. Pomoč otrokom z motnjami v govoru Po petem letu starosti otroka naj bi bili starši, vzgojitelji in drugi, ki prihajajo v stik z otrokom, pozorni na odstopanja v govornem izražanju. če govor otroka toliko odstopa od drugih, da priteguje pozornost poslušalca bolj način izražanja kot pa vsebina, je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč. Čakati, da bodo težave v tej starosti minile same od sebe, ni priporočljivo. Najbolj ustrezno strokovno pomoč otrokom s težavami in motnjami v govoru daje logoped. Pot do njega je v večjih krajih praviloma zelo enostavna, saj obstaja več ustanov, v katerih dela. Zaplete se navadno le v manjših krajih. Tu je najbolje, da se starši obrnejo na zdravnika v otroških ambulantah, ki je najbolj povezan s strokovnimi ustanovami, v katere napoti ne le otroka z govornimi motnjami, 196
8 ampak tudi z drugimi težavami. Pri tem je zlasti za logopedsko obravnavo pomembno tudi to, da je kraj, kjer bo ta potekala čim bližji otrokovemu bivališču, saj vemo, da ta vrsta obravnave zahteva bolj pogoste stike. Praviloma je logoped član tima mentalnohigienskih posvetovalnic v zdravstvenih domovih, lahko je zaposlen tudi v šoli, je sodelavec vzgojnovarstvenih organizacij, dela v specializiranih centrih za slušno in govorno prizadete, v vzgojnih posvetovalnicah, v Ljubljani pa v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. Otrokom z najtežjimi oblikami govornih motenj pa daje najbolj ustrezno strokovno pomoč klinika za foniatrijo. Literatura: 1. Omerza Z. Govorne napake. Ljubljana: Državna založba Slovenije, Omerza Z. Razvoj govora predšolskih otrok. Otrok in družina 1975: ŠL7,8,9,10; 1976: ŠL Anon. Razvoj govora kod deteta. Izabrani radovi. Beograd, Vladisavljevié S. Poremeéaji izgovora. Beograd, Svetovalni center pomaga otrokom in mladostnikom pri reševanju psihosocialnih, razvojnih, učnih in drugih težav ter svetuje staršem, učiteljem in vzgojiteljem pri zahtevnejših vzgojnih vprašanjih. Tako prispeva k izboljšanju psihosocialne kakovosti Življenja. Foto: lelka Simončič 197
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večZdrav Obzor 1987; 21: GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlS
Zdrav Obzor 1987; 21: 49-54 49 GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK 616.22-008.5-053.2-08 SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlSORDER DESKRIPTORJl: govor motnje otrok; razvoj; motnje;
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večOpisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs
Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večMicrosoft Word - razvoj govora in pomen komunikacije.doc
JANEŽIČ Silvestra, prof.def. za osebe z motnjami sluha in govora, terapevt RNO RAZVOJ GOVORA IN POMEN KOMUNIKACIJE O govoru običajno ne razmišljamo. Vemo, da težje govorimo, ko smo v zadregi, ko smo utrujeni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večSpodbujanje govorno-jezikovnega razvoja
Spodbujanje govornojezikovnega razvoja Katarina Križan, prof. spec. reh. ped. za osebe z motnjami sluha in govora Ljubljana, 24. 3. 2015 VRTEC GALJEVICA, Galjevica 35, SI-1000 Ljubljana, www.vrtec-galjevica.si
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA LARA KOSI
Prikaži večKRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večMicrosoft Word - za spletno stran.docx
GIBALNO OVIRAN OTROK V RAZREDU Tatjana Čigon, prof. def. Irena Kranjc, spec. ped. Sonja Vidmar, spec. ped. GIBANJE ČUTNO-GIBALNE IZKUŠNJE Moten gibalni razvoj ima za posledico upočasnjen oziroma moten
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži več(Microsoft Word - Angle\232\350ina)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večRECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA
RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠTUDIJSKI PROGRAM:
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Špela Omahen RAZVOJ GOVORA VLOGA MEDICINSKE SESTRE Ljubljana, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Špela Omahen RAZVOJ GOVORA VLOGA MEDICINSKE SESTRE Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA,
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večRecenzija Genial
RECENZIJA UČBENIŠKE SERIJE GENIAL A1 IN A2 Avtorji: Hermann Funk; Michael Koenig; Ute Koithan; Theo Scherling Založba: Langenscheidt Posamezen učbeniški komplet obsega sledeče komponente: -učbenik, -delovni
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večDZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr
DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večStran 1 od 6 NAJ BODO NAJPREJ OTROCI Otroci z Downovim sindromom mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def. (objavljeno v reviji Viva, september 2004) Nihč
Stran 1 od 6 NAJ BODO NAJPREJ OTROCI Otroci z Downovim sindromom mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def. (objavljeno v reviji Viva, september 2004) Nihče oziroma nič na svetu te ne more prepričati, da tvoj
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI
Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.
Prikaži več1
1. razred Minimalni učni smotri Razumevanje in izvajanje ustno danih navodil Poimenovanje in prepoznavanje barv, števil, družinskih članov, stanovanjskih prostorov, šolskih potrebščin Predstavitev samega
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BOJAN LATIN PORAJAJOČA SE PISMENOST V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU KOČEVJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 201
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BOJAN LATIN PORAJAJOČA SE PISMENOST V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU KOČEVJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2019 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Nina Lambizer Maribor 2016
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Nina Lambizer Maribor 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Zaključno delo BRALNI USPEH
Prikaži večKAJ JE VZDRŽLJIVOST
10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večMicrosoft Word - 3. razred.docx
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večŠ olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da
Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo
Prikaži večPetra Bavčar, univ
Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večPomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka
Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia)
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MANJA ČEPIN RAZLIKE MED OTROKOVIM PRIPOVEDOVANJEM OB SLIKANICI PRED BRANJEM IN PO PREBRANI VSEBINI DIPLOMSKO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MANJA ČEPIN RAZLIKE MED OTROKOVIM PRIPOVEDOVANJEM OB SLIKANICI PRED BRANJEM IN PO PREBRANI VSEBINI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2019 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A _mod.doc
2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.
Prikaži večGROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI
GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večDiapozitiv 1
Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena
Prikaži večRazpoznavanje govora Uvod
Razpoznavanje govora splošni pojmi, zgodovinski pregled Osnove računalništva za jezikoslovce prof. France Mihelič Osnovni pojmi Govor Akustični signal, ki ga ljudje uporabljajo za sporazumevanje. Samodejno
Prikaži večPREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCEN
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu
Prikaži večDojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj
Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večMAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila
259-31 MAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila, figure, valje, kocke in kartice z idejami za gradnjo.
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia) skladno
Prikaži večMicrosoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA
NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,
Prikaži večProjekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:
Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano
Prikaži večAlbum OBHAJILO notranjost.indd
V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži več(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)
MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večGovorne in slikovne tehnologije
Uvod GOVORNE TEHNOLOGIJE prof. dr. France Mihelič PREGLED PREDSTAVITVE Osnovni pojmi Uporaba Zahtevnost raziskovalnega področja Variabilnost govora Razumevanje govora Interdisciplinarnost Govorne podatkovne
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži več