Microsoft Word - Prve 4 strani[1].doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH V SLOVENIJI Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidatka: Snežana Petrovi Kranj, april 2006

2 »Najbolj uinkovito zdravilo za gluhoto ni niti medicina niti uinkoviti slušni pripomoki, ampak razumevanje. In kako ironino razumevanje nas ni ne stane. Toda šele osvešenost nas lahko pripelje do razumevanja.«jack Gannon, Zapušina gluhih

3 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem (lanom Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, dijakom in vodstvu Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana), sekretarju g. Jožetu Rednaku in ge. Fridi Planinc, ki so mi pri delu pomagali, še posebej pa mentorici dr. Mariji Ovsenik za vso pomo, vztrajnost in spodbudo k uspešnem delu. Hvala moji družini, ki mi je tudi tokrat stala ob strani in mi nudila podporo pri uresniitvi pomembnega cilja.

4 POVZETEK Nepoznavanje problematike gluhih in naglušnih v današnjem svetu je dokaj pere problem, ki se ga še premalo zavedamo tisti, ki se ne opredeljujemo kot slušno prizadeti, še posebno pa ne kot govorno prizadeti. e pomislimo, kako bi obvladovali svet, se spopadali z razlinimi problemi, kako napredovali, e bi bili zvono izolirani in ne bi»slišali«vsako, še tako pomembno informacijo, ki nam pomaga pri osebni rasti in izpopolnjevanju. Prav zaradi teh in še mnogo drugih podobnih problemov, ki zadevajo gluhe in naglušne v razlinih organizacijah, je sledil izbor teme Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji, in tudi iz razloga, da se o gluhih in naglušnih danes premalo piše in pove. Teoretini del diplomske naloge je namenjen pojasnjevanju pojmov, predstavljena je organizacija kot osnovni nain delovanja sistemov in organizacijska kultura. Nato sledi razmišljanje o organizacijski kulturi, v nadaljevanju pa je pojasnjena gluhota kot pojem, ki ga je potrebno poznati za nadaljnje razumevanje problematike, tu pa je dodana še komunikacija in opis le-te kot najpomembnejši dejavnik pri vkljuevanju slušno prizadetih. Teoretini del dopolnjujeta še izobraževanje in zaposlovanje. V etrtem poglavju, ki pa je bistveni del diplomskega dela, je prikazana celotna metodologija, po kateri smo prišli do doloenih rezultatov, poudarek je na analizi anketnega vprašalnika, ki vsebuje grafine prikaze rezultatov. Empirini del je namenjen predstavitvi okolij, ki so pomembna za pridobitev vseh informacij s strani izobraževanja v Sloveniji. Konni del naloge pa sestavljajo analizirane hipoteze in s tem tudi predlogi, ki so podani za možno izboljšanje problematike. KLJUNE BESEDE ZNAKOVNI JEZIK naravni jezik gluhih, ki ga sestavlja mimika obraza in s pomojo rok uprizorjene posamezne kretnje, te pa prikazujejo besede, ki povezane v celoto tvorijo smiseln stavek. GLUHOTA nevidna motnja sluha, katero se ne opazi pred vzpostavitvijo kontakta z osebo, ki to motnjo ima. Oseba, ki je gluha, ne sliši zvokov in glasov in svojega okolja. INTEGRACIJA povezovanje posameznih enot v vejo enoto. SURDOANDRAGOGIKA specialna andragogika 1 za slušno prizadete. 1 Znanost, ki raziskuje zakonitosti in znailnosti pri razvoju odraslih in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobraževanju (Jereb, 1998).

5 SUMMARY Ignorance of the problems of the deaf and the hard of hearing is nowadays still a burning problem, which is not very well realized by people with no hearing or speaking disabilities. If we think about it how would we control the world, deal with various problems or make progress, if we were isolated from sounds and could not hear every bit of information which could help us grow individually and reach the fulfilment we all strive for. For this reason and many other similar problems concerning the deaf and the hard of hearing in various organizations, I have chosen the topic The education of the deaf and the hard of hearing in Slovenia. Another reason for choosing this topic is general ignorance and the lack of information in the media or technical literature. In the theoretical part I have explained the terms and introduced the organization as the basic manner of system performance. Further on, I have discussed the culture of organization and explained the deafness as a notion which needs to be realized for further understanding of the problem. I have also dealt with communication as the most important factor when integrating the deaf into the society. The theoretical part finishes with education and employment. In the fourth, the essential part of my thesis, I have presented the complete methodology, which has led to certain results. The emphasis is put on the analysis of the survey pole which includes a graphic presentation of the results. The empirical part introduces the environment, which is very important for acquiring all the information from the field of education in Slovenia. The final part of my thesis is the analysis of the hypothesis and propositions given for potential improvement of the problem. ABSTRACT SIGN LANGUAGE natural language of the deaf including face mimic and hand-made gestures, which are then linked into a meaningful sentence. DEAFNESS a disability of hearing which cannot be noticed before the contact with a deaf person. A deaf person is unable to hear the sounds, voices or the environment. INTEGRATION connecting single units into a bigger unit. SURDOANDRAGOGICS special andragogics for the deaf. Science, dealing with legitimacy and characteristics of the growth of adults and is a constituent part of knowledge about education.

6 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA TEORETINI DEL ORGANIZACIJA KOT OSNOVNO NAELO DELOVANJA SISTEMOV IN ORGANIZACIJSKA KULTURA ORGANIZACIJA SISTEMA ORGANIZACIJSKA KULTURA Opredelitev pojma organizacijska kultura OPREDELITEV GLUHOTE VELIKOST POPULACIJE GLUHIH VZROKI OKVAR SLUHA KOMUNIKACIJA TOTALNA KOMUNIKACIJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH SURDOLOŠKA KOMUNIKACIJA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK KOMUNIKACIJSKO VEDENJE KOMUNIKACIJA SMISLA ENOSMERNA KOMUNIKACIJA IZOBRAŽEVANJE VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA ZGODOVINA RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH Evropski projekti e-izobraževanja v Sloveniji Izobraževanje gluhih in naglušnih s pomojo IKT INTEGRACIJA ZAPOSLOVANJE METODOLOGIJA CILJI RAZISKAVE HIPOTEZE METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA REZULTATI INTERPRETACIJA EMPIRINI DEL ZVEZA, ZAVOD IN DRUŠTVA PREDSTAVITEV ZAVODA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA Kadrovski pogoji in opis dejavnosti PREDSTAVITEV DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH LJUBLJANA ANALIZA HIPOTEZ IN SKLEP ANALIZA HIPOTEZ...68 Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 5

7 6. 2. SKLEP PREDLOGI UKREPOV ZAKLJUEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE...76 SPISEK SLIK Slika 1: Organizacijska struktura...14 Slika 2: Diagram prikazuje pogostnost pridobljene in dedne gluhote...19 Slika 3: Integracija...29 Slika 4: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana...60 SPISEK TABEL Tabela 1: Okvara sluha po Šercerju...17 Tabela 2: Brezposelnost in brezposelnost invalidov v Sloveniji ( )...30 Tabela 3: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih...41 Tabela 4: Sprememba naina pouevanja v zavodih in ocena pouevanja...44 Tabela 5: Statistika zaposlenih v ZGNL...61 Tabela 6: Razporeditev predšolskih otrok/uencev/dijakov ZGNL po programih...61 Tabela 7: Vzgojno-izobraževalni programi SŠ ZGNL...64 SPISEK GRAFOV Graf 1: Spol anketirancev...33 Graf 2: Starost anketirancev...33 Graf 3: Stopnja izobrazbe...34 Graf 4: Status anketirancev...35 Graf 5: Status anketirancev med moškimi in ženskami...35 Graf 6: Opredelitev gluhote...36 Graf 7: Nastanek okvare sluha...37 Graf 8: Nain komuniciranja...38 Graf 9: Ocenjeni dejavniki za izboljšanje kvalitete življenja...40 Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 6

8 Graf 10: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih...41 Graf 11: Ocenjeni dejavniki izobraževanja in napredovanja...43 Graf 12: Sprememba naina pouevanja v zavodih in ocena pouevanja...44 Graf 13: Uporaba raunalnika v šoli - zavodu...45 Graf 14: Motivacija v izobraževanju...46 Graf 15: Obremenitve pri vkljuevanju v okolje izobraževanja...47 Graf 16: Vpliv znakovnega jezika na kvaliteto življenja gluhih in naglušnih...47 Graf 17: Težavnost izpolnjevanja anketnih vprašanj...48 Graf 18: Uspeh na poklicni maturi...63 Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 7

9 1. UVOD V sodobnem dinaminem svetu si vsak posameznik prizadeva za razvoj sposobnosti in svojih dejavnosti. Razen refleksov se mora lovek vsega tega nauiti. Podedovane dispozicije nam omogoajo razvoj sposobnosti v odvisnosti od okolja. Okolje lastno dejavnost stimulira in regulira. Vendar lovek kot socialno bitje potrebuje tudi soloveka in družbo. Slušna prizadetost je širok pojem, ki obsega vse stopnje, od blažje naglušnosti do popolne gluhote. Iz pojma samega pa ni oitno, za kakšne težave gre, zato je nadaljnje pojasnjevanje nepogrešljivo. Število ljudi, ki ne pozna pojma gluhote, oz. o njem ni dovolj poueno, je veliko in to populacijo slabo pozna, je ni sposobno v popolnosti razumeti. Iz tega razloga se v okolju pojavi problematika integracije gluhih in naglušnih. Za uspešno in sreno življenje posameznika je med drugim potrebna tudi visoka stopnja socialne tolerance in solidarnosti med ljudmi ob nenehnih dvostranskih naporih posameznika in njegovega družbenega okolja. Že s poznavanje jezika oziroma nainom sporazumevanja posameznikov, e je le-ta drugaen, bi ustvarili ugodnejše možnost za izboljšanje stanja takšne problematike. Tisti, ki so sposobnejši, bi morali pomagati manj sposobnim pri poklicnem usmerjanju, usposabljanju in zaposlovanju. Vsi bi morali imeti enake možnosti, saj vsi živimo v enem svetu. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 8

10 2. PREDSTAVITEV PROBLEMA Problematika gluhe in naglušne populacije se zane že pri komunikaciji, ta pa zopet vodi k naslednjim, še kompleksnejšim problematikam, ki so od same komunikacije odvisne. Izobraževanje in komunikacija sta tesno povezana pojma, ki se uvršata med pomembne družbeno socialne metode za razvoj posameznika. Gluhi in naglušni sami se skupaj s številnimi društvi, ki delujejo na podroju gluhote, borijo in zahtevajo uresniitev svojih pravic na podroju izobraževanja in vzgoje, za enakopravnost in spoštovanje osebnosti. Ne morejo pa priti do uresniitve ciljev brez integracije in razumevanja okolice. Vzgoja in izobraževanje, kot združena pojma, se zaneta že v vrtcu, nadaljujeta pa se v šolah. Pri obeh dejavnostih se gluhi in naglušni spopadajo s številnimi problemi. A vendar je velik poudarek prav na osnovnošolskem izobraževanju, ki je že po strukturi besede»osnovno«, zaetno in pomembno pri razvoju. Nadaljuje se s srednješolskim, tu nekje se možnosti za izobraževanje za gluhe in naglušne ustavijo. V Sloveniji Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) deluje na podroju šolstva oz. izobraževanja te populacije, ter si prizadeva za izboljšanje statusa. V njem deluje že zaetna faza vzgoje vrtec, izobrazba se nadaljuje z osnovno šolo in srednjo šolo, v kateri je samo nekaj vrst poklicev, za katere se dijaki lahko odloijo. Integracija slušno prizadetih v polnoutno okolje oz. redne šole je možna in poteka sistematino od šolskega leta 1976/77 in je postala sestavni del usposabljanja v Centru za rehabilitacijo sluha in govora. Tu pa se pojavi problematika socialnega statusa tako prizadete mladine. Sooeni smo z resninimi dejstvi, ki zadevajo izobraževanje, prikazujejo pa nam predvsem poasno stanje razvoja v smeri napredovanja v tej panogi gluhih in naglušnih. Poznamo nekaj izboljšav v tehnološkem razvoju, vendar se uresniitev le-te tehnologije v praksi še ni tako mono izrazila. e strnemo omenjeno problematiko in potrebe za razvoj izobraževanja gluhih in naglušnih oseb, lahko navedemo naslednje: izobraževalne metode gluhe in naglušne populacije zahtevajo spremembe, kaže se problem usposabljanja pedagoškega kadra, pravice po Zakonu RS so skromne in gluhi z njimi niso zadovoljni, integracija v redne šole je zapleten postopek in številno tog pri uresniitvi, kaže se pomanjkanje uporabe tehnološko informacijskih pripomokov. Tako se je bilo potrebno usmeriti v analizo in raziskavo dosedanjega izobraževanja, raziskavo dejavnikov, ki so tako za kvaliteto življenja gluhe in naglušne populacije kot za izboljšanje stanja usposabljanja pomembni, kakšen sistem šole oz. prilagojeni zavodi uporabljajo, kako si prizadevajo za uporabo tehninih pripomokov, kakšen je pomen integracije, kaj populacijo motivira in kako bi s poveano uporabo metode znakovnega jezika izboljšali splošno stanje vseh omenjenih problematik. Bistveno je sooanje in poznavanje problematike ljudi s posebnimi potrebami, tudi v organizacijah, da bi lahko nemoteno delovale in enakopravno poslovale. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 9

11 3. TEORETINI DEL ORGANIZACIJA KOT OSNOVNO NAELO DELOVANJA SISTEMOV IN ORGANIZACIJSKA KULTURA Pred spoznanjem organizacije kot osnovnega naela delovanja sistemov je potrebno poznati pomen paradigme za razumevanje sveta, ki nas obdaja. Vzorec ali paradigma spoznavno orodje sistema lovek kot avtonomni, avtopoietini sistem oblikuje lastne paradigme o tem, kako svet deluje. Osebna paradigma je sistem spoznanj, predpostavk, preprianj, priakovanj, obutkov, vrednot, organiziranih tako, da z njimi razumemo okolišine in dogodke v svetu, ki nas obdaja. Vsi ljudje kot posamezniki imamo razline paradigme o tem, kako svet deluje. Paradigma je spoznavni model, s katerim razlikujemo dogajanje v nas samih in dogajanje v našem strukturnem (bio-fizinem stiku z okoljem) in socialnem (komunikacijskem stiku z okoljem) spoju z okoljem. Paradigma je osrednji vir za oblikovanje naših stališ. Na spoznavni ravni doloa, kaj je realno in smiselno. Združuje zaporedja dogodkov v celoto in hkrati izloa nepotrebno. Mišljenju, obutkom in vedenje daje trdnost. Paradigma ima tudi motivacijsko funkcijo v identifikaciji in razvršanju problemov ter spodbujanju domišljije. Predstavlja nam kažipot v kompleksni mreži dejanskih in možnih aktivnosti kot odziv na okolišine (Ovsenik in Ambrož, 2000). Družba je partnerski odnos v vseh znanostih, v vseh umetnostih, v vseh vrlinah in vrednotah. Ker se ta partnerski odnos ne more konati v ve generacijah, postane partnerski odnos za tiste, ki živijo, za tiste, ki so umrli in za tiste, ki so se rodili. Edmund Burke ORGANIZACIJA SISTEMA Fenomen organizacija kaže postaviti v širši okvir 300-letnega razvoja moderne znanstvene misli, ki ga oznaujeta dve osebnosti: Newton ( ) Prigogine V Newtonovi mehanicistini paradigmi še ni bilo termina organizacija. Danes brez tega pojma ne bi bilo ve mogoe razložiti sveta in življenja, ki je zanj znailno (Ovsenik J. in Ovsenik M., 1997). Še zlasti v zadnjem desetletju, ki ga v marsiem opredeljuje negotovost, stalnost sprememb in vse veja kompleksnost, temeljijo konkurenne prednosti vse bolj na organizaciji na osebni, organizacijski in družbeni ravni. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 10

12 Smiselno bi bilo opisati kompleksnost okolja z ugotovitvijo, ki v svojem bistvu nosi popolnoma nov pogled na razumevanje objektivnosti sveta, ki nas obdaja:»pri poskusu razumevanja objektivnosti sveta vedno pademo v skušnjavo, da bi ga opisali tako, kot da nismo del tega sveta.«ilya Prigogine, (1976, 1980). To velja zlasti za opisovanje družbenih odnosov in družbenih sistemov. Tak poskus razumevanja sveta je tudi v skladu z Galilejevim in Newtonovim videnjem znanosti, ki ga poskuša razumeti od zunaj, kot objekt analize, ki mu sami ne pripadamo (Ovsenik in Ambrož, 2000). Organizacija kot univerzalno naelo delovanja sistemov Pri prouevanju vodenja in upravljanja družbenih podsistemov, v katere sodijo tudi ciljno usmerjanje organizacije, smo se odloili za sistemski pristop, ker nam daje možnosti za sistemsko prouevanje in sintezo kompleksnosti v konkretnih organizacijah (Simon, 1969). S sistemskim pristopom bomo poskušali razložiti tudi vlogo loveka v vodstvenih teorijah in modelih. Ljudje, kot živi sistemi in organizacije, kot umetni družbeni sistemi so sposobni opazovati svet okoli sebe in hkrati opazovati sami sebe. V tem procesu se oblikujejo razlini vzorci ali razline paradigme, s katerimi si sistemi razlagajo delovanje njihovega okolja. Sistemov ni mogoe prouevati, e neprestano ne spremljamo njihovega delovanja in prouujemo, kako nanje vpliva okolje (Katz in Kahn, 1966). Ve avtorjev, ki prouujejo organizacijske teorije, sprejema organizacijo kot odprti sistem, ki deluje v kompleksnem in negotovem okolju (Leavitt, Pinfield in Webb, 1974). Klasine organizacijske teorije so prouevale organizacijo kot razdrobljen in zaprt sistem, ki deluje neodvisno od okolja (Baker, 1973). Scott (1961) ugotavlja, da je organizacijsko smiselno prouevati kot odprt sistem, ker jo na socialni ravni uresniujejo ljudje, ki so živi, odprti sistemi. Geyer in van der Zouwen (1991) ugotavljata, da se veina prispevkov o organizaciji kot sistemu pojavlja v sistemskih in ne socioloških revijah. Avtorji s tega podroja so Beer (1991), Buckley (1972), Gell-Man (1994) ORGANIZACIJSKA KULTURA Vsak sistem ima svojo zgodovino Iskanje novih organizacijskih oblik, stalno izboljšanje tehnoloških in organizacijskih procesov je kljunega pomena za organizacije, da ostanejo na trgu v narašajoi kaotinosti okolja. Ustvarjalno uenje, ki temeljni na iskanju vzrokov problemov je odvisno od organizacijske kulture, ki vpliva na zaznave problemov in na uporabo nainov za njihovo reševanje. Organizacije kot strukture delujejo v stalni interakciji z doloenim kulturnim okoljem, ki jih obdaja. V boju za preživetje razvijejo lastne naine reševanja problemov, zlasti tiste, ki so bili uspešni v preteklosti. Uporaba nainov organizacije, ki niso izvirni in ki so se razvili v drugem kulturnem okolju, je pogosto obsojena na neuspeh. To je eden od pomembnih razlogov, zakaj raziskovalci dajejo veliko pozornost Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 11

13 raziskovanju organizacijske kulture in njenemu vplivu na reševanje problemov v spoju organizacije z okoljem. Iskanje izhodiš za oblikovanje uspešnih vedenjskih vzorcev v organizaciji, je spodbudilo raziskovalce in svetovalce, da so zaeli raziskovati vpliv organizacijske kulture nanje. Ugotovili so, da je organizacijska kultura njihova podlaga. lanom organizacije predstavlja zemljevid, s katerim si pomagajo pri razlaganju realnosti v organizaciji in njenem okolju. Ker je organizacijska kultura tvorba preteklih generacij, je življenje v organizaciji mono pogojeno z njihovo dedišino (Ovsenik in Ambrož, 2000) Opredelitev pojma organizacijska kultura Današnje organizacije veinoma delujejo na predpostavkah mehanicistine paradigme, ki je že tristo let prevladujoi model organizacije. Ugotovili smo že, da je za njeno izhodiše v idealnem tipu organizacije, ki jo je zelo podrobno opisal in predstavil Weber, ki je bil preprian, da bo idealni tip organizacije prevladujo v prihodnosti. Še danes prevladuje v mnogih organizacijskih preprianje, da sta hierarhija in neposredni nadzor pogoja trajnostnega razvoja družbe in organizacije. Webrov idealni tip organizacije povzroa v post-modernem okolju ve problemov, kot jih uspe rešiti. To velja tudi za reševanje globalnih problemov. Ko poskušamo dosei vlogo dejstev, da so as, prostor in energija spoja organizacije ali družbe z okoljem mejni pogoji njunega delovanja. So osrednje omejitve delovanju organizacije pri njenem prilagajanju kompleksnem in nepredvidljivem okolju. Organizacije potrebujejo vedno ve energije v obliki informacij in vedno manj energije v materialnih virih, da se svojemu okolju lahko prilagodijo. Kakovostno selekcijo informacij lahko opravijo samo njeni sodelavci, ki dobro poznajo njeno poslanstvo, vizijo in pravila delovanja. Z oblikovanjem nael delovanja organizacije pri zbiranju in selekciji informacij, se v organizaciji razvija doloeno vedenje pri reševanju problemov oblikujejo se skupne paradigme reševanja problemov. e se skupne paradigme dalj asa potrjujejo kot uspešne, nastane dobro uteen model, ki ga organizacija uporablja za spoj s svojim internim in zunanjim okoljem. Ta model je jedro organizacijske kulture. Organizacijska kultura je veplasten pojav, ki ima ve dimenzij. Raziskovalci so uspeli definirati razline kulturne dimenzije organizacij, ki so podlaga reševanju problemov Gregory (1983), Hickson (1974). Raziskovalci še vedno intenzivno išejo odgovore na naslednja vprašanja: katera organizacijska kultura je najbolj uspešna (Wilkins in Ouchi, 1983; Kennedy in Deal, 1982), ali je organizacijsko kulturo mogoe spremeniti (Lorsch, 1985), možnost prilagajanja razlinim kulturnim okoljem (O'Reilly, Chatman in Caldwell, 1991), navskrižja, odgovornost in organizacijska kultura (Hammel, 1991), kulturne razlike (Franke, Hofstede in Bond, 1989), zveza med nacionalno kulturo, organizacijsko kulturo in kognicijami (Schneider in DeMayer, 1991). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 12

14 Kultura služi dvema osrednjima funkcijama v organizaciji: socialnemu spoju med lani organizacije V socialnem spoju med lani organizacije le-ti razvijejo skupno identiteto, ki jim omogoa uinkovito sodelovanje. socialnem spoju organizacije z okoljem V socialnem spoju z okoljem organizacija uresniuje svoje poslanstvo, vizijo in cilje z izborom pravih povezav. Vez med organizacijsko kulturo in slogom vodenja nam lahko pomaga osvetliti nain delovanja organizacije. Vsaka organizacija ima svoj nain, svoj slog delovanja, ki se razlikuje od sloga delovanja drugih organizacij. Razlike so odvisne od sorodnosti organizacij po nainu nastanka, po sorodnosti okolja, po kulturi okolja, po panogi, v kateri deluje in po drugih znailnostih (Ovsenik in Ambrož, 2000). Tipologije organizacijske strukture Clegg (1999) ugotavlja, da je na podroju raziskovanja organizacijske kulture mnogo nejasnosti, razlinih metodoloških pristopov in tipologij, ki so ideološko in epistemološko pogojene. Za opisovanje organizacijske kulture na bolj abstraktnih ravneh se bomo oprli na tipologije, ki so jih oblikovali Hofstede, (1980); Schein, (1986) in Gordon (1991). V nadaljevanju bomo predstavili osnovne sestavine dimenzij organizacijske kulture: Izogibanje negotovosti Stopnja, do katere se lani družbe utijo ogroženi od vpliva okolišin. Posledica tega obutka je stresno stanje, ki spodbuja potrebo po varnosti, ki jo zagotavljajo pisana in nepisana pravila. Družba se izogiba negotovosti zlasti z raznimi socialnimi posegi in programi. Družba, ki se ne izogiba negotovosti, deluje samo na podlagi nekaj prilagodljivih pravil in spodbuja svoje lane, da se sooajo z negotovimi okolišinami in jih obvladajo. Za izogibanje negotovosti v družbi je znailno mono opiranje na ideologijo, predsodke, obrede, vero. V taki družbi veljajo zlasti formalne ocene in analize, katerih rešitve so splošno sprejete še zlasti, e jih pripravljajo starejši, ki so bolj modri in zato deležni vejega spoštovanja. Tradicija in pravila so osnovni kažipoti vedenja lanov v družbi. V taki družbi teejo spremembe poasi, cena znanja in s tem tudi cena inovacij je nizka, preskušanje ni pogost nain ustvarjalnega obvladovanja okolišin. V organizaciji se izogibanje negotovosti kaže v monem poudarku na strukturi, na formalnem nartovanju, na splošno sprejetih pravilih, v usmeritvi v zadovoljevanje materialnih in varnostnih potreb, v izogibanju tveganju in v togosti pravil pri obvladovanju spremenljivih okolišin. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 13

15 STRATEGIJA POSLANSTVO TEHNOLOGIJA IZIDI PREPRIANJA KULTURNI PODSISTEM EKONOMSKI PODSISTEM VREDNOTE Slika 1: Organizacijska struktura (Vir: Ovsenik in Ambrož, 2000) Hierarhinost Družba, ki je organizirana hierarhino, si prizadeva vzdrževati neenakomerno distribucijo moi med svojimi lani, spodbuja avtoriteto, ugled, status, bogastvo in materialni standard. Na družbeni ravni se kaže kot spoštovanje otrok do staršev, uencev do uiteljev, študentov do profesorjev. Za takšne odnose je znailna podrejenost, med družbenimi sloji so velike razlike, družbeno mo združuje manjšina elita v družbi. Dvom v avtoriteto ni sprejemljiv. V hierarhini organizaciji se vodi z neposrednim nadzorom, hierarhija je strma in pogojena z ukazovalnim vodenjem. Samo-nadzora in avtonomije na delovnem mestu ni zaslediti. Privilegiji gredo skupaj z vodstvenim položajem, razlike v plai med vodstvenimi nivoji in zaposlenimi so velike. Odnos nadrejeni in podrejeni in centralizacija moi sta prevladujo vedenjski vzorec. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 14

16 Kolektivizem Stopnja, do katere družba spodbuja in nagrajuje kolektivno vedenje, medsebojno podporo in skupne dosežke, odloanje s konsenzom, medsebojno pomo pri zadovoljevanju potreb, skupno izrabo virov, skupne cilje, ki so dolgorono usmerjeni. Na organizacijski ravni zaznamo kolektivistino vedenje kot spodbujanje sodelovanja v skupini (kin altruizem), odloanje o porazdelitvi nalog s soglasjem, pristne in neposredne in prijateljske odnose med lani skupine, timski nain razmišljanja in delovanja in iskanja skupnih dosežkov. Individualizem Na organizacijski ravni se individualizem odraža v spodbujanju neodvisnega delovanja posameznikov v tekmovalnosti, v želji posameznikov, da dobijo nagrado in priznanje, ki sta izhodiše za njihov ugled in položaj v organizaciji, v nizki vkljuenosti posameznika v organizacijo, v spodbujanju individualnosti in spoštovanju posameznika. Moškost Na organizacijski ravni je za moško vedenje znailno agresivno tekmovanje, preživetje monejših, vodenje, ki temelji na moi in tveganju, usmerjenost v utrjevanje položaja na trgu, racionalna organiziranost, asketsko okolje, diskriminacija med spoloma na višjih vodilnih položajih. Humanost Humano usmerjena organizacija poudarja pravino delitev, zdrave delovne pogoje, spoštovanje dostojanstva zaposlenih ne glede na njihov položaj v hierarhiji, v skrbi za njihov materialni in tudi duhovni standard. Prihodnost Organizacija, ki je usmerjena v prihodnost, nartuje svoje delovanje, poskuša napovedati vpliv okolišin v prihodnje, postavlja cilje lastnega delovanja in investira v raziskave in razvoj, je organizacija znanja. Storilnost Organizacija, ki je usmerjena v storilnost, spodbuja delovno uspešnost, vpeljuje sisteme za nagrajevanje uspešnosti in spodbuja povratno informacijo o uspešnosti svojih zaposlenih. Posebno ceni visoko storilne ljudi, priznanja in nagrade za izredne dosežke. (Ovsenik in Ambrož, 2000) Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 15

17 3. 2. OPREDELITEV GLUHOTE Gluhota je na prvi pogled nevidno stanje oz. motnja sluha, ki se lahko pojavi že v zgodnji nosenosti, lahko je tudi dedna ali pa nastopi kot posledica nesree v kasnejšem obdobju življenja. Gluha oseba ne sliši zvokov iz okolja, naglušna pa najpogosteje sliši zvoke le delno. To pomeni, da gluh lahko zazna zelo mone zvoke in to le nekatere, ne pa vseh. Ti moni zvoki pa v življenju redkeje nastopajo. Posebno ne v govoru. Naglušen sicer zaznava nekatere zvoke kvalitativno drugae kot sliše lovek. Gluh lovek prav tako ne uporablja slušnih pripomokov. e jih, pa le za orientacijo. Eni in drugi, se pravi tako gluhi kot naglušni pa najvekrat potrebujejo tolmaa za slovenski znakovni jezik, da bi se sporazumeli z okolico, od katere so družbeno in psihosocialno izolirani (Zbornik, 1989). Osebe s slušno motnjo bi lahko razdelili v tri skupine: a) Skupina prelingvalno gluhih v to skupino spadajo osebe, ki so gluhe od rojstva in nikoli niso imele možnosti slišati svojega glasu ali zvokov iz okolja. Težje se jim je tudi prilagajati in predvsem nauiti znakovnega jezika, ponavadi nimajo sposobnosti branja z ustnic. Ta skupina ima najbolj izrazite specifine potrebe na podroju govornega komuniciranja. e te osebe niso bile že ob prvem letu starosti podvržene surdološki rehabilitaciji, potem postanejo gluhoneme. To je torej najbolj prizadeta skupina. (Odstavek povzet po: Zbornik, 1989) b) Skupina postlingvalno gluhih osebe v tej skupini so oglušele v najve primerih v kasnejšem obdobju svojega življenja in se bistveno razlikujejo od oseb v prejšnji skupini. Takšni ljudje so si pridobili avditivno spoznanje o svetu zvokov ter so se spontano nauili glasovno-jezikovno komunicirati. Posebne težave imajo pri sprejemanju ustnih sporoil sogovornika. Sporoila ne slišijo, vendar ga delno lahko vidijo, ko ga oditajo z obraza in ust sogovornika. Ta skupina je ob brezhibni pismenosti zelo blizu populaciji, ki sliši. (Odstavek povzet po: Zbornik, 1989) c) Skupina naglušnih oseb v tej skupini so osebe z delno motnjo sluha in glasovno-jezikovno komunikacijo v veini primerov obvladajo. V tej skupini je ve podskupin, glede na as nastopa naglušnosti in glede zmožnosti (po kakovosti in intenziteti) slušnega doživljanja. Naj naštejemo samo najbolj izrazite skupine prelingvalno in postlingvalno naglušnih oseb (težje, srednje in lažje naglušni). Vsaka od omenjenih podskupin naglušnih oseb ima svoje specifine govornokomunikacijske potrebe in možnosti. Najveje težave imajo prelingvalno težje naglušni posamezniki. Nasprotno pa so postlingvalno lažje naglušne osebe na podroju glasovno-jezikovnega sporazumevanja najbližje tistim, ki slišijo. S pomojo slušnih pomagal in v ugodnih prostorsko-zvonih in svetlobnih Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 16

18 razmerah se te osebe lahko uspešno glasovno-jezikovno sporazumevajo s tistimi, ki slišijo. Torej moramo stalno kazati na zmote o t.i.»edinstvenosti«populacije s»poškodovanim sluhom«. Njihove specifine potrebe so vidno razline na mnogih podrojih življenja in dela (Zbornik, 1989) VELIKOST POPULACIJE GLUHIH Na vprašanje, koliko je gluhih ljudi, ni zadovoljivega odgovora. Deloma je to odvisno od tega, kako je gluhota opredeljena. Odgovori so odvisni tudi od asa in kraja število gluhih ljudi na nekem kraju se bo od drugega kraja razlikovalo ali pa bo razlino v razlinih asovnih obdobjih v istem kraju. V svetu je gluhota razmeroma redko stanje. Kot predgovorna gluhota se pojavlja pri 35 do 300 ljudeh izmed prebivalcev. Pri 873 od prebivalcev pa se gluhota pojavlja ne glede na starost osebe. Delež gluhih je v vsaki državi drugaen, neodvisen od drugih držav, razlien pa je tudi v tisti državi v razlinem asovnem obdobju (Redžepovi, 1995). V Sloveniji imamo približne podatke, in sicer: okoli 3000 gluhih, naglušnih nad 5000 (5-10% prebivalstva), oseb s polžkovim vsadkom pa nad 80. Svetovna zdravstvena organizacija je prepoznala slušno motnjo kot etrto kronino bolezen, takoj za revmatinimi, kardiovaskularnimi in mentalnimi obolenji. Poroajo, da ima 42 milijonov oseb, starih nad 3 leta, izgubo sluha na boljšem ušesu vejo od 40 Db. Izsledki kažejo, da okvara sluha naraša s starostjo. Tako je po Šercerju (1966) okvara sluha naslednja: - Na 1000 prebivalcev ima težave s sluhom Do 25 leta starosti Od 26 do 44 let starosti Od 45 do 64 let starosti Od 65 do 74 let starosti Nad 75 let starosti 7,6 ljudi 22,2 ljudi 51,2 ljudi 129,6 ljudi 277,4 ljudi Tabela 1: Okvara sluha po Šercerju (1966) VZROKI OKVAR SLUHA Glede na obdobje, v katerem se javljajo, vzroke okvar sluha v otroštvu razvršamo na predporodne, obporodne in poporodne. V vsakem od teh obdobij delujejo specifini dejavniki, nekateri pa se lahko javljajo tudi v dveh obdobjih. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 17

19 Predporodni dejavniki. Okoli 50 % prirojenih okvar sluha je genetsko pogojenih. Dedna slušna motnja je lahko edino bolezensko znamenje ali pa se javlja v povezavi z anomalijami drugih organov ali organskih sistemov in tvori sindrome. Znanih je okoli 300 sindromov, pri katerih je prisotna izguba sluha. Izolirana, nesindromska dedna slušna prizadetost zajema dve tretjini prirojenih okvar sluha. V najve primerih je recesivna, sledi ji dominantna in nato dednost, vezana na spol. V skupini predporodnih pridobljenih okvar sluha in ravnotežnega utila, so vzrok okužbe matere s paraziti (toksoplazmoza), bakterijami (sifilis) ali virusi (rdeke, mumps, influenca, herpes), oziroma hormonalne in metabolne disfunkcije med nosenostjo. Prav tako lahko povzroijo okvaro utnic notranjega ušesa ototoksina zdravila, ki jih mati prejme v asu nosenosti. Obporodni dejavniki. Obporodni dejavniki so kljub ali ravno zaradi razvoja medicinske oskrbe relativno pogost vzrok hude okvare sluha. Vzroki nedonošenosti so sicer predporodni, a pokažejo se v obporodnem obdobju. Sama po sebi nedonošenost ne povzroa prizadetosti, nanjo vezani dejavniki pa lahko okvarijo sluh in ravnotežno utilo (eklampsija, prehiter porod, imunološka nerazvitost itd.). Poporodni dejavniki. V poporodnem obdobju je vnetje srednjega ušesa ena najpogostejših bolezni otrok. Pri nastanku akutnega in pri razvoju kroninega vnetja ušes ima moteno delovanje ušesne tube osrednjo vlogo, pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkljiv imunski sistem. Incidenca je najvišja med 6. in 24. mesecem. Pogosta vnetja srednjega ušesa v zgodnjem otroštvu lahko vplivajo na razvoj otrokove slušne percepcije. Bakterijski meningitis je še vedno poglavitni vzrok hude okvare sluha v otroštvu, ni ve pa njegova pogostnost ne naraša. Virusne okužbe, predvsem ošpice in mumps, ne povzroajo ve hudih naglušnosti zaradi dobre precepljenosti otrok. Ototoksina zdravila, predvsem aminoglikozidni antibiotiki, se pogosto uporabljajo pri zdravljenju otrok v enotah intenzivne terapije. Soasna uporaba z nekaterimi drugimi zdravili (furosemid, indometacin, nekateri cefalosporini) povea njihov ototoksini uinek. Poškodbe glave so le še poredko vzrok hude okvare sluha in ravnotežja v poporodnem obdobju. Akustina travma je lahko prisotna že v otroštvu, saj so otroci v najzgodnejši mladosti edalje pogosteje izpostavljeni hrupnim igraam. Posebno škodljivo je igranje s pirotehninimi izdelki zaradi delovanja kratkotrajnega zvonega sunka zelo visokih ravni. Vzrok izgube sluha ostaja neznan v % primerov, kar kaže na potrebo po boljših protokolih za etiološko ovrednotenje okvar sluha (internetna stran, 2006). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 18

20 50 % 47 % 40 % 40 % 30 % 20 % 10 % 10 % 0 % 3 % - RECESIVNA DEDNOST VEZANA DOMINANTNA EKSOGENI VZROKI DEDNOST NA SPOL DEDNOST ALI VZROKI IZ OKOLJA Slika 2: Diagram prikazuje pogostnost pridobljene in dedne gluhote. (Vir: Nance, W. E., 1991) Recesivno gluhi, ki jih je 40 %, so veinoma potomci staršev z zdravim sluhom. Samo 10 % gluhote se deduje dominantno. Vezano na spol se deduje 3 % gluhosti. To je posebna oblika recesivne dednosti. V preostalih 47 % so vkljueni gluhi, ki so prizadetost pridobili pred rojstvom, med ali po rojstvu morda so bili bolni ali pa so utrpeli poškodbo glave in možganov. Vsak od navedenih povzroiteljev lahko poškoduje sluh (Nance, W. E., 1991). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 19

21 3. 3. KOMUNIKACIJA lovek ves as izmenjuje sporoila z naravo in z družbenim okoljem. V najširšem pomenu imenujemo ta interakcijski odnos»govorno-socialna komunikacija«. Celotni telesni, ustveni, mentalni, izobraževalni in socialnokulturni razvoj loveka je v veliki meri odvisen od praktine uspešnosti komuniciranja. Uspešno komuniciranje med sogovornikoma ima vedno svoje objektivne in subjektivne predpostavke: najprej mora biti ustrezen informacijski signal, ki je nosilec sporoila (dotik, svetloba, zvok in drugo), nato nemoten prenos informacije med sogovornikoma, sogovornikova utila morajo biti nepoškodovana ter morajo uporabljati isto kodo, obe strani se morata približno enako psihofizino truditi za uspešno sporazumevanje (50% - 50%). Pri svoji govorni dejavnosti sodeluje lovek s celotnim svojim bitjem, tako pri oddajanju kot pri sprejemanju sporoil. Z dolgotrajnim razvojem loveške vrste smo prišli do današnjega glasovnega jezika. V splošnem ljudje uporabljajo dva osnovna sistema komunikacije, ki imata vrsto razlinih oblik: NEVERBALNI SISTEM: naravni, prastari sistem (uporaba vseh kinetinih oblik geste, mimike in pamtomime) VERBALNI SISTEM: lingvistino-verbalni, mlajši sistem, nastal z vajo (njegova osnovna oblika je glasovni loveški jezik, druga oblika pa pisani jezik) Oba navedena sistema s pripadajoimi oblikama predstavljata totalno komunikacijo TOTALNA KOMUNIKACIJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH Totalna komunikacija se je zaela razvijati v 16. stoletju, od leta 1950 pa je njen razvoj hitrejši. Takrat so zaenjali razumeti potrebo po sintetiziranju vseh dotedanjih smeri surdološke komunikologije za uspešno praktino komunikacijo gluhih in naglušnih ljudi. Najprej so govorili o»mnogoštevilnih komunikacijskih vešinah«(»muticomunication«,»multiple-communication skills«), ki naj bi bile primerne za osebe s poškodovanim sluhom. Dr. Roy K. Holcomb je leta 1960 uporabil termin»totalni pristop«(»the Total Approach«), nato pa je tudi»totalna komunikacija«(»the Total Communication«). Leta 1968 je po tej filozofiji prvi izvajal program v šoli za gluhe»james Madison«v Santa Ani v Kaliforniji. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 20

22 Konno je leta 1976 nastala v skupnosti direktorjev ameriških šol za gluhoneme v Rochestru definicija, ki se glasi:»totalna komunikacija (surdološkokomunikološka) je filozofija, ki popolnoma enakopravno vkljuuje slušno-glasovnojezikovni in manualno-kinetini model komunikacije, z namenom, da se zagotovi uinkovita komunikacija gluhih med sabo in z ljudi, ki imajo zdrav sluh.«to je delovno-izvedbena definicija, ki je namenjena življenju gluhih in naglušnih ljudi. Metoda totalne komunikacije je na svoji razvojni poti doživela ve sprememb svoje definicije: 1. Konferenca ravnateljev ameriških šol za slušno prizadete je totalno komunikacijo definirala takole:»totalna komunikacija je filozofija, ki uresniuje združevanje ustreznih možnih avditivnih, oralnih in manualnih nainov komuniciranja za dosego uinkovitega obevanja s slušno prizadetimi osebami.«2. UNESCO je metodo definiral takole:»totalna komunikacija je metoda pouka gluhih, ki vkljuuje primerne slušne, rone in ustne naine sporazumevanja. Vkljuuje tudi mimiko, geste, branje, pisanje in vse druge naine, ki zagotavljajo vejo jasnost in olajšujejo sporazumevanje.« SURDOLOŠKA KOMUNIKACIJA Surdologija je veda o negi, vzgoji, izobraževanju in rehabilitaciji gluhih in naglušnih oseb. Ima vestoletno tradicijo, vendar pod razlinimi imeni kot: surdopedagogika, specialna pedagogika gluhih in naglušnih, njihova rehabilitacija ipd. Vendar pa ima v tej kompleksni interdisciplinirani vedi posebno mesto surdološka komunikologija. Ukvarja se s celotno govorno-socialno komunikacijo gluhih in naglušnih oseb ter z zakonitostmi razvoja vseh govorno komunikacijskih vešin te populacije. Zgodovina surdopedagogike obravnava tudi surdološko komunikologijo glede na filozofska, psihološka, lingvistina in druga vprašanja v zvezi z gluhimi in naglušnimi osebami. Osnovne stopnje pri znanstvenem in praktinem razvoju vešin govorno-socialne komunikacije pri tej populaciji so: znakovna metoda razvoja komunikacije (»The Sign Method«) akustina metoda (»The Oral/Aural«&»The Acoustic Method«) kombinirana-simultana metoda (»The Combined Method«); z vsemi spremljajoim postopki, kot sta oditavanje oz. branje z obraza in ust sogovornika in sistem»usta-roka«(zbornik, 1989). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 21

23 SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK Leta 2002 je slovenski parlament soglasno potrdil predlog Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Z njim je Slovenija postala ena od redkih držav, ki so priznale znakovni jezik kot enega svojih uradnih jezikov. Zakon omogoa gluhim osebam pravico do tolmaenja 30 ur letno v zasebne namene. Uencem, dijakom in študentom do zakljuka diplomskega študija pripada do 100 dodatnih ur letno, kar pa glede na obseg pouka še vedno ni dovolj. V Sloveniji trenutno deluje 27 tolmaev, kar ne pokriva potreb gluhih uporabnikov, zlasti v bolj oddaljenih krajih. Omenjeni zakon je velik dosežek za gluhe in skupnosti gluhih, eprav nekatere pravice, ki jih predvideva, v praksi še niso zaživele. Tako gluhe pri uvajanju njihovih pravic ovira prepoasen postopek pri pridobivanju vaverjev za plailo tolmaa. Veliko bolj peree pa je nedosledno izvajanje 12. lena tega zakona, v katerem je zapisano, da morajo državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. izvajalci javne službe gluhi osebi zagotoviti tolmaa. Plailo stroškov tolmaa si te ustanove zagotovijo v letnih finannih nartih. Ve kot sto let so gluhe izobraževali predvsem s pomojo govora in branja z ustnic, uporaba znakovnega jezika pa je bila prepovedana. Odloitev, v kolikšni meri, e sploh, bo znakovni jezik uni jezik v razredu, je še danes prepušena uitelju. Boljše znanje slovenskega znakovnega jezika prinaša (uiteljem): lažjo komunikacijo z dijaki, manjšo frustracijo uiteljev in dijakov, boljše razumevanje predavanega za dijake, dvig znanja pri dijakih v srednji šoli. Da bi se izboljšalo znanje znakovnega jezika med uitelji so potrebne majhne enote, povezanost sodelavcev med seboj, želja po uenju znakovnega jezika, želja po komuniciranju z dijaki, želja po višji kvaliteti pouevanja in tudi želja po vejem znanju. Najbolj pomemben dejavnik poleg naštetih je zunanji dejavnik skupnost gluhih, ki poudarja in zahteva, da bi moral pouk potekati v znakovnem jeziku (Cogito, 2005) KOMUNIKACIJSKO VEDENJE Komunikacijsko vedenje je naueno vedenje in ga Maturana in Varela imenujeta jezikovno podroje. Organizacijska kultura nastaja na osnovi jezikovnih razlikovanj, ki porajajo pomen, to je vrednote, preprianja in stališa. Pomen vrednot, preprianj in stališ, ki se dovolj jezikovno razlikujejo, postaja del podroja ohranjanja prilagojenosti lanov doloene organizacije. Organizacijska kultura je jezikovno podroje, ki so ga lani doloili skupaj s svojimi dejanji. lani organizacije ga ustvarjajo s tem, kar povedo in pono. V bistvu je to socialno podroje, ki pomaga ohranjati njihovo identiteto in identiteto organizacije. Brez prave zgodovine interakcij na tem jezikovnem podroju vanj ne moremo vstopiti, ne da bi ga prieli spreminjati. Organizacijska kultura je splet skupnih Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 22

24 pomenskih struktur in skupnih scenarijev s skupno zgodovinsko kontinuiteto interakcij (Ovsenik, Ambrož, 2000) KOMUNIKACIJA SMISLA Skladnost med jezikovnimi strukturami v procesu komunikacije med ljudmi, to je prekrivanje jezikovnih polj in oblikovanje skupnega jezikovnega polja na višji ravni, ustvarja komunikacijo smisla in ohranja skupno pojmovno polje. Ljudje, ki so jezikovno in pojmovno usklajeni med sabo, delijo podobne poglede na svet, to je podobne paradigme o tem, kako svet, ki jih obdaja, deluje. Jezikovna in pojmovna usklajenost tvorita družbeni sistem in njegove podsisteme (organizacije, ustanove, društva ). Vsi družbeni sistemi so v bistvu podsistemi višjih družbenih sistemov in imajo lastno jezikovno in pojmovno usklajenost, ki se razlikuje od jezikovne in pojmovne usklajenosti drugih podsistemov (Ovsenik, Ambrož, 2000) ENOSMERNA KOMUNIKACIJA Enosmerna ali usmerjevalna komunikacija, s katero opazovalec poskuša usmerjati sistem, je mono izpostavljena omejitvam in je zato njihov pomen za opazovan sistem vprašljiv. Omejitve, ki jih postavlja osebnostna struktura opazovalca in asovno in prostorsko pogojeno delovanje opazovanega sistema in njegova osebnostna struktura, so tisti dejavniki, ki doloajo stopnjo tveganja. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje vodstvenih teorij in modelov vodenja, ki temeljijo na predpostavki zmanjševanja tveganja, ki jih sprožajo kompleksne okolišine. Vodja, kot možnosti vplivanja na druge. Vodja lahko vpliva na druge tako, da zmanjšuje tveganje v socialnem spoju z njimi. Sprejeti mora dejstvo, da njegovo videnje priakovanega cilja skupine ni enako videnju priakovanega cilja, ki ga imajo lani skupine. Vpliva na izpeljavo cilja v skupini si ne more pridobiti, e se ne vkljui v proces usklajevanj razlinih pogledov s lani skupine v oblikovanju skupnih pogledov na reševanje problemov. Kljub aktivnem sodelovanju v procesu usklajevanja razlinih pogledov na izpeljavo ciljev ali razlinih paradigem, tveganje ostaja. Komunikacije, ki se porajajo v socialni interakciji, porajajo nove komunikacije in spreminjajo osebne paradigme in skupne paradigme reševanja problemov (Ovsenik, Ambrož, 2000). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 23

25 3. 4. IZOBRAŽEVANJE VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Brez vzgoje in izobraževanja lovek ne bi mogel spoznati in uresniiti možnosti svojega razvoja. Proces vzgoje in izobraževanja pomaga posamezniku, da spozna svoje potrebe in se jih zave, pomaga pa mu pri iskanju ustreznih nainov, oblik in sredstev za njihovo zadovoljevanje. S pomojo vzgoje in izobraževanja razvija lovek stvaren, kritien odnos do okolja, spoznava zakonitosti razvoja družbe, to pa mu omogoi njegovo vkljuitev v družbo njegovo socializacijo. lovekova osebnost se ne more razviti zunaj družbe ter brez vzgoje in izobraževanja. Odnos med razvojem osebnosti ter vzgojo in izobraževanjem je nujen, neizogiben, vzrono posledien, stalen in zakonit. V tem tii osebnostno bistvo vzgoje in izobraževanja. Nekatere temeljne znailnosti vzgoje in izobraževanja: Osebnostno bistvo vzgoje in izobraževanja Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja Filozofska osnova vzgoje in izobraževanja Organiziranost vzgoje in izobraževanja Stalnost vzgoje in izobraževanja Vzgoja je predvsem celovit in dolgotrajen proces razvoja in oblikovanja loveške osebnosti, pri emer se usmerjeno oblikuje osebnost vsakega posameznika ter se ga prilagaja zahtevam družbenega okolja, katerega vrednote in norme naj bi sprejel. Izobraževanje je dolgotrajen in narten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogoa vkljuitev v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet. Tako sta vzgoja in izobraževanja prepleteni in medsebojno pogojeni dejavnosti, ki ju med seboj ne moremo loevati. Proces razvijanja sposobnosti, ki jih lovek potrebuje pri upravljanju nekega konkretnega dela v okviru doloene dejavnosti, najbolj pogosto oznaujemo s pojmom usposabljanje. Daljši ali krajši as usposabljanja je danes nujna sestavina vsakega vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je vsako usposabljanje povezano z vzgojo in izobraževanjem, da so vzgoja, izobraževanje in usposabljanje v medsebojnem odnosu. Ko govorimo o razvijanju znanja, spretnosti in navad kot osnovnih sestavin vsakega izobraževanja, imamo v mislih vedno tudi usposabljanje loveka za izvajanje doloenih poklicnih in življenjskih nalog in opravil. Vsi navedeni pojmi tvorijo pojmovno enotnost. To z drugimi besedami povedano pomeni, da ne moremo govoriti o vzgoji brez izobraževanja ali o izobraževanju brez vzgoje, in dalje, da morata vzgoja in izobraževanje vkljuevati tudi usposabljanje in obratno (Jereb, 1998). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 24

26 PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA Pedagogika (beseda je grškega izvora: pais, paidos otrok, deek; ago, agein voditi; paidagogos vodi otrok) raziskuje vzgojo in izobraževanje, odkriva njene zakonitosti in znailnosti ter njeno vlogo pri razvoju mladih rodov v preteklosti in sedanjosti. Pedagogika preuuje vzgojo in izobraževanje kot stalen družbeni proces, raziskuje vzgojno-izobraževalno dejavnost ter iše in opredeljuje vzgojno-izobraževalne smotre. Na podlagi lastnih raziskovalnih metod odkriva pedagogika bistvo vzgojnoizobraževalne dejavnosti, njeno smiselnost, namenskost, upravienost in veljavnost ter njen pomen za razvoj posameznika in družbe. Andragogika (beseda je grškega izvora: aner, andros lovek, mož) je vezana na vzgojo in izobraževanje odraslega loveka. Raziskuje zakonitosti in znailnosti pri razvoju odraslih in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobraževanju. Dosedanja praksa izobraževanja odraslih je pokazala in dokazala, da je v njej treba videti posebno podroje vzgoje in izobraževanja, ki je sicer z drugimi podroji te dejavnosti v marsiem povezano, a tudi specifino in izvirno. Kot vse druge znanosti imata tudi pedagogika in andragogika svoj zgodovinski razvoj ter vkljuujeta poleg preuevanja splošnih zakonitosti v izobraževanju mladih rodov iz. odraslih tudi vse posebno in posamezno. Znotraj obeh relativno samostojnih ved se zato postopoma razvijajo posamezne discipline, kot so primerjalna pedagogika in adragogika, zgodovina pedagogike in adragogike in razline aplikativne discipline (Jereb, 1998) ZGODOVINA RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Šele v 19. stoletju se je v svetu in tudi v Sloveniji pojavila družbena skrb za doloene kategorije oseb s posebnimi potrebami. Prva posebna šola oz. zavod za osebe s posebnimi potrebami je bila v Sloveniji ustanovljena ob koncu 19. stoletja in to je bil prav zavod za gluhe in naglušne otroke. V dvanajstih lanicah sedanje EU so v tem obdobju ustanavljali posebne šole. V 20-ih letih naslednjega stoletja pa so se že zaeli odpirati zavodi za otroke z drugimi okvarami. Po II. svetovni vojni je ta skrb postala vse bolj sistematina, organizirana in seveda strokovna. Danes gre trend izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami proti ustanavljanju posebnih ali klasinih razredov v rednih šolah. Integracija nekaterih otrok s posebnimi potrebami se je zaela v 40-ih letih 20. stoletja v Veliki Britaniji in se kasneje zaele uveljavljati tudi v drugih državah. Prav tako se v državah kandidatkah za vstop v EU oddelki za otroke s posebnimi potrebami najprej pojavijo v posebnih šolah, kasneje v rednih, sedaj pa se poasi pojavlja integracija uencev z motnjami v redne razrede. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 25

27 IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH V Sloveniji so trije državni zavodi za vzgojo in izobraževanje: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (totalna komunikacija) najveji in najstarejši (ustanovljen leta 1900), edini, ki poleg vrtca in osnovne šole omogoa tudi program poklicnega in srednjega izobraževanja s poklicno maturo v smereh: grafike, tekstilstva, kovinarstva in lesarstva ter medijskega tehnika. Center za sluh in govor Maribor (verbotonalna metoda) Center za korekcijo sluha in govora Portorož (oralna metoda) V zavodih se letno izobražuje nekaj ez 200 gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov. Še veji delež otrok pa je integriran v redne šole, od vrtca do fakultete. Uenci in dijaki rednih šol imajo pravico do 5 ur pomoi tedensko, pa tudi do 100 dodatnih ur tolmaenja. Ta pravica velja za dodiplomski študij, za nadaljnji študij pa ni možnosti tolmaenja. Gluhim in naglušnim otrokom država omogoa: brezplaen prevoz iz kraja bivanja v zavod in nazaj brezplano bivanje pri rejnikih ali v domu podaljšan as šolanja oz. preložen zaetek šolanja podaljšano bivanje v OŠ do konca šolanja prilagojeno izvajanje programov velja za integrirane uence in dijake Poleg tega imajo še nekatere olajšave: podaljšan as pri opravljanju zakljunih izpitov in mature maturo lahko opravijo v dveh letih uporaba Phonic Eara (brezžini mikrofonski sistem) na ustnem izpitu se jim lahko priredijo vprašanja oprošeni so slušnega testa pri tujem jeziku tolma na ustnem delu izpita delno se jim prilagodi ocenjevanje (oprošeni so slušnih tem; upošteva se slabše znanje nacionalnega jezika) na visoke šole in fakultete se lahko vpišejo ne glede na posamezne omejitve Skrb za izobraževanje odraslih gluhih so prevzela društva in nacionalna zveza. Zanje pripravljajo predavanja, seminarje in delavnice. Poklicno izobraževanje ob delu pa je možno v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. V zadnjih letih pa se s projektom izobraževanja na daljavo ukvarja Univerza v Mariboru. Veina gluhih si pridobi poklicno izobrazbo, manj srednjo izobrazbo, za študij pa se jih odloi izredno malo. Najvekrat zaradi slabe pismenosti in slabega poznavanja slovenskega jezika (Cogito, 2005). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 26

28 Evropski projekti e-izobraževanja v Sloveniji Raziskovalci Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, raunalništvo in informatiko so leta 2001 sodelovali v evropskih projektih:»visiocom video podprta skupnost«v okviru evropskega programa PHARE ACCESS, ki je omogoil institucijam za izobraževanje gluhih in težje naglušnih ter invalidov v Sloveniji, Estoniji in na Madžarskem nove raunalniške rešitve, uporabne v pouevanju. Projekt je zajemal nadgradnjo povezav in izobraževanje tutorjev za uitelje. Podprli so ga tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Ministrstvo za informacijsko društvo RS ter posamezna podjetja. BITEMA (ang. Bilingual Teaching Material for the Deaf by means of ICT) v okviru programa SOCRATES GRUNDTVIG, ki je trajal od leta 2001 do Cilj tega projekta je izboljšanje možnosti izobraževanja za odrasle gluhe, s tem pa tudi boljše zaposlitvene možnosti. V projektu so se izoblikovala ustrezna tehniška, programska in didaktina orodja za poveanje izobraževalnega nivoja ciljne skupine. Posebno programsko okolje omogoa uiteljem za gluhe in naglušne samostojno pripravo unega gradiva na svetovnem spletu. S tem orodjem bodo lahko oblikovali gradiva z multimedijskimi elementi, kot so video, 3D-animacije, videotelefon, web-chat itd. Vse to pa predstavlja kakovostni napredek v izobraževanju gluhih in naglušnih Izobraževanje gluhih in naglušnih s pomojo IKT 2 Osnovno vodilo pri delu s tako skupino uencev je, da zaznavajo predvsem z vidom, zato je treba raznovrstne informacije posredovati postopno. e gluhi sprejemajo vidno informacijo preko raunalnika, ni primerno, da snov dopolnjujemo še s podnapisi ali istoasno razlagamo ob tabli. Za to populacijo je najprimernejše delo v manjših skupinah, ki omogoa individualno razlago. e snov posredujemo v znakovnem jeziku, naj bo to po opravljenem delu na raunalniku ali pred tem, ne pa soasno. V splošnem pa velja, da je potrebno kombinirati razline une stile, zlasti primerna pa je demonstrativna metoda, saj se gluhi najlažje uijo z opazovanjem in posnemanjem. Gluhi in naglušni uenci v izobraževalnem procesu potrebujemo kakovostno pisno ali slikovno gradivo ter pripomoke IKT za sporazumevanje v pisni ali video obliki. Uno gradivo mora biti tudi jezikovno prilagojeno pregledano, jasno, razumljivo in jedrnato. Šolska besedila so namre pogosto prezahtevno oblikovana, kar poveuje odpor gluhih in naglušnih do branja, zato naj v njih ne bo odvenih podatkov in naj bodo po potrebi opremljena tudi z razlago manj znanih besed. Tako pripravljena grdiva so primerna tudi za uence z drugimi težavami. 2 Izobraževanje s pomojo informacijske in komunikacijske tehnologije Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 27

29 Pomemben pogoj za uspešno vkljuevanje gluhega oz. naglušnega uenca v uni proces s pomojo IKT je, da ima uenec svoj osebni raunalnik, najbolje prenosnik ali zmogljiv dlannik s telefonsko funkcijo ter druge žine ter brezžine komunikacijske pripomoke (Ethernet, Wi-Fi, Buetooth in druge). V unem procesu je pomembna tudi vloga staršev, ki jim je treba omogoiti dodatno izobraževanje na seminarjih, sreanjih in s skupinskim delom (Cogito, 2005) INTEGRACIJA Integracija pomeni vkljuevanje v redno obliko izobraževanja, se pravi v polnoutno okolje. Integrirani so ponavadi naglušni otroci in njihova oralna komunikacija je relativno dobra, mnogo lažje kot gluhi govorno sporazumevajo s slišeim svetom, imajo zato bistveno boljše možnosti za uspeh v tem svetu in se lažje prilagodijo, zato je taka enodimenzionalna integracija za to populacijo zadovoljiva. Populacija gluhih otrok pa veinoma nima dovolj ostankov sluha, da bi lahko komunicirala in se izobraževala samo po oralni poti. Sicer pa loimo: Popolno integracijo otroci s slušno motnjo vkljueni v polnoutno okolje. Potrebne so jim dodatne instrukcije, dobra tehnina opremljenost razreda in razumevanje uitelja. Pomembna je dobra opismenjenost. e pogojem ni zadošeno, pomeni vkljuitev otroka s slušno motnjo v takšno okolje le fizino prisotnost. Tak nain šolanja potiska otroka ob rob, v izolacijo. Delno integracijo otroci se šolajo skupaj s polnoutnimi, a v posebnih razredih. Pri vzgojnih predmetih, kot so: likovna vzgoja, telesna vzgoja, tehnini pouk, pa se družijo s slišeimi vrstniki. Delno segracijo otroci s slušno motnjo se šolajo po posebnih programih, v posebnih šolah. Vendar imajo s slišeimi vrstniki stike v prostem asu. Popolno segracijo otroci so loeni v posebnih zavodih in njihovi stiki s slišeimi so minimalni. V tako obliko šolanja so vkljueni predvsem otroci z ve vrstnimi motnjami. Otroci s težjo slušno motnjo se pri nas obiajno šolajo v segreranih šolah (Zavodu), vendar pa število integriranih otrok že od leta 1976 stalno naraša (Družina in gluhota, 1994) Integracija v ZGNL Že leta 1970 ima Zavod dislociran oddelek naglušnih uencev v bližnji osnovni šoli Mirana Jarca. Naglušne uence je poueval surdopegagog, uni program je bil enak, kot za polnoutne uence, dodana pa sta bila predmeta estetska ritmika in govor. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 28

30 Leta 1976 se je zaelo vkljuevanje posameznih nadarjenih gluhih in naglušnih v osnovne šole v domaem kraju. Leta 1999 je bilo v redne šole vkljuenih že 100 otrok in mladostnikov. Od leta 2000, ko je bil sprejeta nova zakonodaja na podroju usmerjanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se je povealo število integriranih gluhih in naglušnih. Srednja šola Fakulteta Osnovna šola Vrtec Izobraževanje uiteljev in vzgojiteljev 190 otrok in mladostnikov I N T E G R A C I J A Delo s skupinami otrok in mladostnikov Sreanja gluhih in naglušnih Skupine za samopomo Slika 3: Integracija (Vir: ZGNL, 2005) Integracija v redne oblike izobraževanja je smiselna za tiste otroke z motnjo sluha (veinoma naglušni in le redki gluhi), ki imajo vse možnosti za uspeh v slišeem svetu. To so tisti netežavni otroci, ki imajo dovolj sluha, dovolj sposobnosti, dovolj pomoi v starših in dovolj osebnostnih zašitnih dejavnikov, da bodo lahko enakovredni polnoutnim vrstnikom. Vendar pa taka integracija ni primerna za veino gluhih otrok, ker bi iz njih naredili ponaredke slišeih. Zaradi svojih omejenih oralnih možnosti nikakor ne morejo biti enakovredni slišeim. Z nasilno integracijo lahko naredimo le polizobražene gluhe ljudi, ki niso kos slišeemu svetu v jeziku in govoru, niso sprejeti v ta svet in mu ne pripadajo, hkrati pa tudi ne pripadajo svetu gluhih, ker ne obvladajo znakovnega jezika. Tako ostajajo med obema svetovoma, osamljeni in nikogaršnji. Raziskava o priljubljenosti gluhih in naglušnih otrok v integraciji s pomojo socigramskega testiranja (Kuhar, 1997) kaže, da so ti otroci bolj osamljeni in nepriljubljeni kot so njihovi slišei vrstniki. Manjši del teh otrok (17%) ali vsak 6. je v razredu zelo priljubljen, celo "zvezda" razreda. Zaskrbljuje pa podatek, da je skoraj polovica (43%) otrok v razredu osamljenih in nepriljubljenih, kljub skrbnemu spremljanju in pomoi s strani strokovnjakov (Cogito, 2005). Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 29

31 3. 5. ZAPOSLOVANJE Eden od temeljnih problemov, s katerimi se sreujejo družbe v tranziciji torej tudi slovenska je narašanje brezposelnosti in hkratna gospodarska recesija. Zakonodaja spodbuja zaposlovanje invalidov v obliki stimulacij in ugodnosti podjetjem ali samostojnim podjetnikom. Kljub vsemu so gluhi in naglušni na trgu delovne sile nekonkurenni kandidati za zaposlitev zaradi otežene komunikacije in nizke stopnje izobrazbe. Mladi pa težko najdejo možnost za opravljanje pripravništva. Izobrazbena struktura gluhih in naglušnih je med vsemi invalidnimi skupinami v povpreju med najnižjimi, kar poslabšuje njihove možnosti za zaposlitev. Kandidati s srednjo in z visoko izobrazbo lažje dobijo zaposlitev. Letno se po konanem šolanju na zavodu za zaposlovanje prijavi do 15 gluhih in naglušnih oseb, ki zakljuijo izobraževanje. Zaposleni gluhi imajo priznano 70 % telesno okvaro, kar jim omogoa pravico do dodatnih dni dopusta (do 5 dni) in beneficirano delovno dobo (za vsak leto dodatne tri mesece). Po zakonu imajo pravico do dodatnega izobraževanja v spremstvu tolmaa, ki ga mora plaati delodajalec. Kot invalidi uživajo posebno varstvo, e je delovno razmerje prekinil delodajalec. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu ali invalidu brez tega statusa kot presežku, razen v posebnih primerih. Državni zbor je leta 2001 sprejel nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 in se zavezal, da bo država invalidom zagotovila enako dostopnost do trga dela. Danes je v povpreju 500 brezposelnih gluhih in naglušnih, številka niha iz leta v leto, trenutno pa stagnira že nekaj asa. Število odraža splošni slovenski položaj na tem podroju. Brezposelni imajo status delovnega invalida ali invalida. Za prepreevanje brezposelnosti je podjetje Racio v sodelovanju z nacionalno zvezo ustvarilo program prepreevanja brezposelnosti, ki posebej ogroženim kandidatom olajša socialno stisko z usposabljanjem in javnim delom (Cogito, 2005) VSI REGISTRIRANI BREZPOSELNI REGISTRIRANI BREZPOSELNI INVALIDI DELEŽ (%) INVALIDOV MED BREZPOSELNIMI ,4 4,3 5,7 7,0 8, ,9 13,0 16,4 17,9 14,5 VSI REGISTRIRANI BREZPOSELNI REGISTRIRANI BREZPOSELNI INVALIDI DELEŽ (%) INVALIDOV MED BREZPOSELNIMI Tabela 2: Brezposelnost in brezposelnost invalidov v Sloveniji od leta 1992 do leta 2002 (Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2003) Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 30

32 4. METODOLOGIJA CILJI RAZISKAVE Jedro raziskave je vsekakor izobraževanje, ki je razdeljeno na vrsto dejavnikov, katerih ocene je bilo potrebno ugotoviti s strani anketirancev. Zajeti pa so tudi splošni dejavniki, brez katerih sistem izobraževanja ne bi bil izvedljiv in mono vplivajo tako na socialno vkljuenost kot na osebno motiviranost do izobrazbe. Potrebno je bilo anketirati in tudi izvesti nekaj splošnih razgovorov z anketiranci iz populacije gluhih in naglušnih, prav tako pa tudi z ostalimi, ki vodijo razline ustanove, zavode za izobraževanje in društva. Tako so bili cilji razlini. Veina jih je usmerjenih v populacijo, drugi pa so potrebni za spoznanje sistema, ki deluje v Republiki Sloveniji oz. posameznih zavodih za izobraževanje. Glavni cilji so bili: ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja gluhih, kako le-ta vpliva na samo izobraževanje, kakšne pogoje za izobrazbo jim nudi država (zadovoljstvo z zakonom RS) raziskati delovanje zavoda za izobraževanje gluhih in naglušnih, kakšne pripomoke uporabljajo oz. so jim na voljo, ugotoviti stopnjo motiviranosti za izobraževanje tako gluhih kot tudi slišeih, e jim pri tem lahko kako pomagajo, kakšen vpliv ima znakovni jezik na celotno problematiko in možnosti za napredovanje v izobraževanju HIPOTEZE H1: Za izobraževanje med gluhimi ni ustrezne motivacije. H2: Gluhi niso zadovoljni z zakonom RS. H3: Povprena stopnja izobrazbe gluhih je V. stopnja - srednja tehnina šola za gluhe in naglušne. H4: Gluhi uporabljajo veliko tehninih pripomokov za pomo pri izobraževanju. H5: Možnosti za dosego višje izobrazbe gluhih so majhne. H6: Komunikacija gluhih temelji na znakovnem jeziku. H7: Možnost zaposlovanja moških ni enaka možnosti zaposlovanja gluhih žensk. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 31

33 H8: Gluhi niso zadovoljni s pouevanjem na Zavodu za izobraževanje gluhih in naglušnih. H9: Najveji delež je gluhih ali naglušnih, katerih okvara sluha je nastala že med nosenostjo METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV Pri izpeljavi empirine raziskave o izobraževanju gluhih in naglušnih smo za zbiranje podatkov izbrali tri vrste osnovnih postopkov, kot so delo z dokumentacijo, pisno anketiranje in razgovor. Poudarek je na pisnem anketiranju, pri katerem je ve vprašanj zaprtega tipa, nekaj alternativnih, veliko je pa tudi vprašanj odprtega tipa. Izhajajo iz diskretnosti do osebnosti anketiranca je anketa anonimna. Dobre strani ankete so: v relativno kratkem asu lahko zberemo podatke vejega števila oseb, odgovori so zaradi anonimnosti realni in vrednotenje je lažje. Obstajajo pa tudi slabe strani: z anketo ne dobimo podatkov intimne narave in tudi ni možno izpeljati popolne globinske raziskave. Zaradi problematike gluhih v splošnem pomenu slaba komunikacija, slaba pismenost je postavitev anketnih vprašanj težavno. Pomisliti je treba na številne zaplete, ki se lahko pojavijo med izpolnjevanjem. Že sama anketa gluhim predstavlja težavo, vzrok za to pa je že omenjena pismenost in slabo razumevanje zastavljenih vprašanj. Odpravljanje teh težav bi lahko temeljilo predvsem na postavljanju alternativnih vprašanj zaprtega tipa. Ker pa s tem ne bi mogli dosei globine raziskave in ugotoviti dejstva, stališa, ambicije, je potrebno anketni vprašalnik delno poenostaviti, nujno pa je posvetovanje z gluho osebo, ki ima z anketami izkušnje in vprašalnik preveri, morebitne težave pa odpravi. e se vrnemo na problematiko gluhih v splošnem glede izpolnjevanja anket, bi dodali, da podatkov skoraj ni mogoe zbrati samo z anketiranjem gluhe populacije, vendar je potrebno delo z dokumentacijo in opraviti razgovore ali intervjuje z osebami, ki delujejo na podroju gluhih, to so zavodi, centri in društva. Tako so potekali stalni razgovori in sodelovanje z Društvom gluhih in naglušnih Ljubljana (DGNL), nekaj pa tudi z vodilnimi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Izvedba ankete je potekala v DGNL, in sicer 15. februarja 2006, 17. februarja 2006 pa je izvedena na ZGN v Ljubljani. Anketiranih je bilo skupaj 24 oseb, od tega 12 oseb iz društva, razlinih starosti, in 13 oseb iz zavoda, podobnih starosti, saj so bili anketirani dijaki od 1. do 4. letnika. Ker je bila anketa izvedena skupinsko, so bili vrnjeni in izpolnjeni vsi anketni vprašalniki istega dne. Izpolnjevanje je trajalo najve 15 minut. Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 32

34 REZULTATI 1. Spol anketirancev Anketiranih oseb je bilo skupaj 24, od tega 14 oseb moškega spola in 10 oseb ženskega spola, kar v procentih izraženo pomeni 58 % moških in 42 % žensk od 100 % vseh anketiranih. Spol anketirancev 42% 58% moški ženski Graf 1: Spol anketirancev 2. Starost anketirancev Anketiranci so razdeljeni v 4 starostne skupine. V prvo starostno skupino (do 20 let) se je uvrstilo 9 oseb, kar predstavlja 37 % delež vseh anketiranih, v drugo (od 21 do 35 let) se je uvrstilo 7 oseb, kar predstavlja 29 % vseh anketiranih, v tretjo (od 36 do 50 let) so se uvrstile 3 osebe, 21 % delež vseh anketiranih, in v etrti skupini (nad 51 let) je 5 oseb, kar v procentih izraženo pomeni 21 % vseh anketiranih oseb. Starost anketirancev 13% 21% 37% do 20 let od 21 do 35 let od 36 do 50 let nad 51 let 29% Graf 2: Starost anketirancev Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 33

35 3. Stopnja izobrazbe Iz spodnjega grafa je razvidno, da nihe nima redne srednje tehnine izobrazbe, ta procent si delita tudi redna poklicna šola in stopnja magisterija in doktorata. Brez šole je samo ena oseba, kar predstavlja 4 % delež vseh anketiranih, v stopnjo visoke ali višje šole sta se uvrstila 2 anketiranca, to pa je 8 % delež vseh anketiranih. Temu odstotku sledi 17 % delež oz. 4 osebe s srednjo tehnino šolo za gluhe in naglušne, kamor so se uvrstile tudi osebe, ki šolo še obiskujejo. Najveji delež pa predstavljata: 33 % vseh anketiranih oz. 8 oseb z osnovnošolskih zavodom za gluhe in 38 % oz. 9 oseb s poklicno šolo za gluhe in naglušne. Stopnja izobrazbe 38% 0% 17% 0% 8% 33% 4% 0% brez šole zavod za gluhe in naglušne poklicna šola poklicna šola za gluhe in naglušne srednja tehnina šola srednja tehnina šola za gluhe in naglušne višja ali visoka šola magisterij, doktorat Graf 3: Stopnja izobrazbe Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 34

36 4. Zaposlitev oz. status med spoloma Od vseh 24 oseb sta nezaposleni 2 osebi obe ženskega spola, to pa predstavlja 8 % vseh anketiranih. Zaposlenih je 7 oseb 29 %, od tega 5 moških in 2 ženski. Veliko število je upokojencev oz. upokojenk kar 21 %, se pravi 5 oseb, od tega 4 moškega in 1 oseba ženskega spola. Najve je oseb, ki še obiskujejo šolo in so dijaki ali študentje to število je 10 kar pomeni 42 % vseh oseb, od tega 5 oseb moškega in 5 ženskega spola. Status anketirancev nezaposlen/a zaposlen/a dijak/inja ali študent/ka upokojenec/ka 21% 8% 29% 42% Graf 4: Status anketirancev Status anketirancev - med moškimi in ženskami , ,5 3 2, nezaposlen/a zaposlen/a dijak/inja ali študent/ka upokojenec/ka 1, ,5 0 0 moški ženske Graf 5: Status anketirancev med moškimi in ženskami Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 35

37 5. Opredelitev gluhote Najve oseb se je odloilo za rubriko»drugo«, kjer je 6 oseb navedlo, da so naglušne, ena oseba pa ima govorno motnjo. Ta delež predstavlja 28 % vseh in pomeni 7 oseb od 24-ih. Enak delež, se pravi 21 %, je oseb, ki so kasneje oglušele in tistih, ki so izgubile sluh po nesrei to je v obeh opredelitvah po 5 oseb, se pravi 10 oseb od 24-ih. Sledi vzrok gluh/a od rojstva vzroki med nosenostjo, kjer so se opredelile 4 osebe, to pomeni 13 % vseh anketiranih. Manjši odstotek je tistih oseb, ki so gluhoto podedovale, in sicer 13 % ali 3 osebe. Ker so v tem primeru anketiranja vsi poznali vzrok za izgubo sluha, se ni nihe odloil za toko»ne vem«. Opredelitev gluhote 28% 13% 17% 0% 21% 21% podedovana gluhota gluh/a od rojstva - vzroki med nosenostjo kasneje oglušel/a izguba sluha po nesrei ne vem drugo (1 govorna motnja, 6 naglušnost) Graf 6: Opredelitev gluhote 6. Nastanek okvare sluha vzroki in as Cilj tega vprašanja je bil: izvedeti, kdaj je nastala okvara sluha, v katerem letu starosti. Tako je bilo tudi postavljeno vprašanje. Vendar pa se je izkazalo, da so nekatere osebe poleg leta, e so ga poznale, napisale še vzrok, zato je v analizi dodano k vprašanju še»vzrok in as«. Nastalo je 9 razlinih tok, ki so jih gluhi sami oblikovali z odgovori. Ena oseba je izgubila sluh pri 11-ih letih, vzrok za to pa je bila pljunica. Prav tako ena oseba pa ima samo govorno motnjo in sliši. Dve osebi sta izgubili sluh pri treh letih, kasneje, pri 7 letih, pa sta izgubili sluh prav tako dve osebi. Za vzrok po nesrei sta se opredelila dva anketiranca. Tri osebe so izgubile sluh že pri 2 letih, pri treh je Snežana Petrovi: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 36