Microsoft Word - 4_Rugelj_dosatna teza.doc
|
|
- Iztok Železnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Vpliv postavitve bremena na gibanje telesnega težišča Darja Rugelj, France Sevšek UNIVERZA V LJUBLJANI, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana IZVLEČEK Namen raziskave je bil ugotoviti ali dodatno breme, ki ga oseba nosi v področju trupa vpliva na gibanje središča pritiska in ali je le to pri dodatnem bremenu odvisno od načina nošenja bremena v telovniku ali v nahrbtniku. V raziskavi je sodelovala skupina mladih odraslih povprečne starosti 22,1 let. Za ugotavljanje gibanja telesnega težišča smo uporabili pritiskovno ploščo Kistler 9286 AA in izmerili gibanje središča pritiska v anteroposteriorni smeri, medio-lateralni smeri, njegovo površino in variabilnost. Ugotovili smo, da se vsi izmerjeni parametri gibanja središča pritiska linearno povečujejo s povečevanjem bremena, kadar je le-to v nahrbtniku. Kadar pa je breme enakomerno razporejeno v višini telesnega težišča, ko ga oseba nosi v telovniku, pa se parametri gibanja središča pritiska z dodajanjem teže ne spreminjajo. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko trdimo, da gibanje telesnega težišča, na katerega sklepamo iz gibanja središča pritiska, odvisno od načina nošenja dodatnega bremena. IZHODIŠČA Sposobnost stabilnega vzdrževanja pokončnega položaja je pomembna pri različnih poklicih in za različne aktivnosti. Na primer, rekreativni pohodniki nosijo na hrbtu bremena, katerih teža se giblje od 8 do 35 (1), vojaki tudi do 50, v odvisnosti od zahteve bojne naloge (2), ter gasilci, ki nosijo zaščitna oblačila in jeklenko s komprimiranim zrakom, kar skupaj tehta 26 (3). Tudi šolski otroci različnih starosti dnevno prenašajo bremena na hrbtih, ki se gibljejo od 8,2 % njihove telesne teže in z leti naraščajo do 12 % in celo 20 % telesne teže (4, 5). V povezavi z nošenjem bremena so raziskovali vpliv na porabo energije, časovne in prostorske parametre hoje, aktivacijo mišičnih skupin med nošenjem bremena, razlike med spoloma, metode treninga za pridobivanje funkcijske zmogljivosti z bremenom, vpliv na spremembo drže zaradi položaja in teže bremena. Za pregled glej Knapik (6, 7). Manj pa je raziskana stabilnost med nošenjem bremen, ki je povezana z mehanizmi nadzora ravnotežja. Neokrnjeno in učinkovito ravnotežje je še posebej pomembno pri delu na višini, pri spremenjenem senzoričnem prilivu, kot je denimo delo na mehki podlagi in v slabo osvetljenih ali temnih okoljih in tudi pri dodatni obremenitvi med nošenjem bremen različne teže, oblike in velikosti, ki še dodatno povečajo zahtevnost gibalne naloge. Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december
2 Meritev gibanja projekcije težišča s pritiskovno ploščo je eden od standardnih načinov določanja stabilnosti pokončne stoje. Ker tudi pri mirni pokončni stoji projekcija težišča ne miruje, ampak se zaradi uravnavanja ravnotežja neprestano premika, so te meritve zelo primerne za določanje parametrov stabilnosti. Središče pritiska na podplatu se izrazi kot sila reakcije podlage in je rezultat nadzora drže. S primerno opremo, pritiskovna plošča in ustrezno programsko opremo lahko opazujemo časovno odvisnost gibanja središča pritiska. Vpliv nošenja bremena na stabilnost stoje in parametre gibanje središča pritiska je malo raziskan. Pri mladih vojakih so ugotovili linearno povečanje gibanja središča pritiska s povečevanjem teže bremena (2). Ugotovili so, da povečevanje bremena zmanjša stabilnost, zmanjša naključnost gibanja središča pritiska in poveča se aktivacija mišic za ohranjevanje ravnotežja. Spremenjen senzorični priliv (zaprte oči) v povezavi z dodatno težo 26 (celotna oprema gasilcev) povzročijo povečanje hitrosti gibanja središča pritiska (3). Položaj relativno majhnega bremena, 12, (8) prav tako vpliva na stabilnost pokončne stoje. Preiskovanci so se bolj zibali, ko so držali breme nad glavo kot kadar so ga držali ob stegnu. Opisane raziskave so pri opazovanju učinka bremena na stabilnost pokončne stoje uporabili le enkratno povečanje bremena na primer 12 (8) in 26 (3). V raziskavi s postopnim povečevanjem bremena pa niso primerjali rezultatov s stanjem brez bremena (2). V večini raziskav so sodelovali mladi, za nalogo nošenja bremen dobro telesno pripravljeni preiskovanci. Za razliko od vojakov in gasilcev pa so denimo pohodniki rekreativci, ki v nahrbtnikih nosijo različno težka bremena, telesno različno pripravljeni, vseh starostnih skupin in obeh spolov. Zato je bil namen naše raziskave dvojen: (1) ugotoviti vpliv dodajanja bremena na gibanje središča pritiska pri mladih študentih obeh spolov in (2) ugotoviti ali je razlika med nošenjem bremena v standardnem alpinističnem nahrbtniku in v telovniku s težo razporejeno v višini telesnega težišča. METODE Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 51 študentov Visoke šole za zdravstvo brez okvar gibalnega ali živčno mišičnega sistema. Iz raziskave so bili izključeni vsi, ki so bili lažji kot preiskovancev je bilo razporejenih v skupino, ki imela dodatno breme v standardnem nahrbtniku in 20 jih je bilo razporejenih v skupino, ki je imela dodatno breme v telovniku (tabela 1). Raziskavo je odobrila Državna Komisija za medicinsko etiko in preiskovanci so podpisali informiran pristanek. Inštrumentarij Podatke smo zajemali s pritiskovno ploščo Kistler 9286AA, s frekvenco vzorčenja 50Hz in trajanjem 60 sekund. Za zajemanje podatkov smo uporabili programsko opremo Bioware. Nadaljnjo analizo podatkov pa smo naredili preko spletnega strežnika, na katerem teče program za obdelavo stabilometričnih podatkov (9). Poti in hitrosti premikanja telesnega težišča, ter površine smo izračunali z uporabo metodologije, ki je natančno opisana v 38 Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december 2008
3 Tabela 1. Demografski podatki oseb, ki so sodelovale v raziskavi v skupini z nahrbtnikom in v skupini s telovnikom. Nahrbtnik Telovnik povprečje (sd) Povprečje (sd) Število sodelujočih Starost (let) ± ± 3.5 Telesna višina () ± ± 7 Telesna teža () ± ± 12.6 Spol (m, ž) 8 m, 23 ž 4 m, 16 ž Rugelj in Sevšek (10). Na kratko: morebitne motnje smo filtrirali z nastavitvijo gibljivega povprečja 10 zaporednih točk, izračunali časovne in frekvenčne porazdelitvene diagrame in nadaljevali z določanjem površine, ki jo opiše središče pritiska z uporabo Furjejevih koeficientov in parametrov upogiba. Metodo popisa oblike področja gibanja projekcije težišča s Fourierjevo analizo smo razvili za boljšo interpretacijo stabilometričnih meritev pri starostnikih. Pokazali smo, da je tak popis izvedljiv in tudi ustrezen. Kadar je porazdelitev merskih točk preprosta in približno ustreza Gaussovi porazdelitvi, je naš opis enakovreden standardnemu z analizo kovariančne matrike. Njegova prednost pa se pokaže predvsem pri analizi zapletenejših podatkov, ko s Fourierjevo analizo oblike obrisa dobimo pravilne vrednosti površine področja gibanja projekcije težišča, poleg tega pa nam da ta metoda še podatek o obliki izmerjenega področja. Tako dobljene izračune gibanja središča pritiska smo primerjali med različnimi testnimi protokoli. Opazovani parametri so celotna pot središča pritiska, ki jo opravi v času merjenja. Ker nas zanimajo tudi posamezne komponente gibanja opišemo premike težišča v antero-posteriorni smeri (naprej nazaj) in v medio-lateralni smeri (levo, desno). Zanimalo nas je tudi kako veliko površino oseba uporabi med testom mirne stoje zato, smo izrisali stabilogram in izračunali njegovo površino. Kot merilo variabilnosti položaja središča pritiska na podporno ploskvi pa smo uporabili standardne deviacije vrednosti središča pritiska v antero-posteriorni (y) in mediolateralbni (x) smeri. Sistem je zasnovan prenosljivo in naj bi deloval na katerem koli novejšem strežniku Linux. Seveda pa moramo za njegovo delovanje imeti nastavljen in delujoč spletni strežnik, PHP programje ter ustrezne prevajalnike. Naš sistem uspešno deluje na sistemu Fedora Core 4, s programi PHP 5.0.4, gcc in spletnim strežnikom Apache. Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS.14 (SPSS Inc., Chicago, IL ZDA) in Mikrosoft Excel 2003 (Mikrosoft Inc, Redmond; WA, ZDA). Za ugotavljanje razlik med posameznimi meritvami smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) za neodvisne vzorce z uporabo Bonferonijevega post hoc testa. Za ugotavljanje korelacije med različnimi težami pa smo uporabili linearno regresijo. Statistično značilnost smo sprejeli ob 5-odstotni napaki alfa. Postopek merjenja Vse preiskovance smo izmerili med mirno stojo na pritiskovni plošči brez in s s tremi dodatnimi bremeni 12, 21 in 30. Prosili smo jih, naj stopijo na pritiskovno Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december
4 a b Slika 1. Nahrbtnik Karrimor 45 l in vrečki s peskom (a) in telovnik z našitimi žepi za uteži z utežmi (b). ploščo, s stopali skupaj, roki naj prosto visita ob telesu in pogledom uprtim v točko na steni, ki je bila 2 m oddaljena od preiskovanca. Vsak preiskus je trajal 60 sekund. Skupina z nahrbtnikom je nosila Karrimor nahrbtnik kapacitete 45 litrov (slika 1). Dolžino naramnic smo prilagodili višini posameznika in jih prosili, da nahrbtnik fiksirajo tako, da jim bo subjektivno najbolj udobno. Prvo meritev smo naredili brez dodatne obremenitve, nato smo v nahrbtnik naložili vrečke s peskom tako, da je bilo breme težko 12, naslednje 21 in najtežje breme 30. Zadnja meritev pa je bila ponovljena brez dodatnega bremena. Skupina s telovnikom je imela oblečen telovnik z našitimi žepi za vstavljanje potapljaških svinčenih uteži (slika 1), ki smo jih razporedili okoli pasu, od katerih je vsaka tehtala 2. Polovica uteži je bila vedno zadaj, druga polovica pa spredaj. Tudi pri tej skupini smo prvo meritev naredili brez dodatno obremenitve, nato smo v telovnik vstavili uteži tako, da je bilo breme težko 12, naslednje 20 in najtežje breme 30. Zadnja meritev pa je bila ponovljena brez dodatnega bremena. REZULTATI Nahrbtnik Opazovani parametri gibanja središča pritiska: celotna pot, medio-lateralna pot, anteroposteriorna pot, površina, ki jo opiše središče pritiska med mirno stojo in variabilnost položaja središča pritiska v medio-lateralni in antero-posteriorni smeri se pri dodajanju bremena v nahrbtnik statistično pomembno povečajo v primerjavi s stojo brez dodanega bremena (p < 0,001). Celotna pot gibanja središča pritiska se je pri dodanem bremenu 12 povečala za 27,1 %, pri bremenu 21 za 55,9 % in pri bremenu 30 za 70,9%. Pot, ki jo je opravilo središče pritiska v medio-lateralni smeri se je pri dodanem bremenu 12 povečala za 26,4 %, pri bremenu 21 za 54,2 % in pri bremenu 30 za 66,3 %. Pot, ki jo je opravilo središče pritiska v antero-posteriorni smeri se je pri dodanem bremenu 12 povečala za 30 %, pri bremenu 21 za 60,8 % in pri bremenu 30 za 80 %. Površina na 40 Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december 2008
5 Brez bremena Slika 2. Primer povečevanja površine, ki jo opiše središče pritiska med 60 sekundno meritvijo mirne stoje. kateri se je gibalo središče pritiska pa se je pri dodanem bremenu 12 povečala za 84,5 %, pri bremenu 21 za 154,6 % in pri bremenu 30 za 289 % (slika 2). Linearna regresija je pokazala močno linearno povezavo med gibanjem središča pritiska in povečevanjem bremena (slika 3). Celotna pot gibanja središča pritiska se je povečala za 1,6 na kilogram dodane teže pri R 2 0,99, medio-lateralna pot se je povečala za 0,9 / (R 2 = 0,98), antero-posteriorna pot pa se je povečala za 0,94 / (R 2 = 0,99) in površina, ki jo opiše središče pritiska, za 0,3 2 / (R 2 = 0,99). Med 60 sekundno meritvijo zibanja telesa izrazimo variabilnost gibanja središča pritiska s standardno deviacijo položaja na pritiskovni plošči v medio-lateralni in v anteroposteriorni smeri. Variabilnost se je med različnimi dodanimi težami bremen statistično pomembno razlikovala tako v medio-lateralni (F = 8,239, p < 0,001), kot tudi v anteroposteriorni smeri (F = 17,94; p < 0,001) (Slika 4). Variabilnost se je v medio-lateralni smeri gibala od najmanj 0,46 ± 0,13 brez obremenitve, do največ 0,68 ± 0,22 pri dodatni teži 30. V antero-posteriorni smeri pa je bila najmanj 0,46 + 0,12 brez obremenitve in 0,86 ± 0,16 pri dodatni teži 30. Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december
6 a b Slika 3. Linearno povečevanje parametrov gibanja središča pritiska brez bremena in pri treh različnih bremenih v nahrbtniku. (a) celotna pot (kara), medio-lateral pot (kvadrat) in antero-posterior path (trikotnik), (b) površina a b Slika 4. Variabilnost gibanja središča pritiska v medio-lateralni (a) in antero-posteriorni (b) smeri. Telovnik Statistična analiza rezultatov dodajanja bremena v telovnik (v višino telesnega težišča) je pokazala, da se opazovani parametri gibanja središča pritiska, opravljene poti in uporabljena (opisana) površina gibanja središča pritiska ni razlikovala med štirimi različnimi težami bremena, p vrednosti so se gibale med 0, 306 in 0,938 (slika 5). Variabilnost gibanja središča pritiska je izražena s standardno deviacijo položaja na pritiskovni plošči v medio-lateralni in v antero-posteriorni smeri. Med različnimi dodanimi težami se variabilnost ni statistično pomembno razlikovala tako v medio-lateralni (F = 0,665 p = 0,618), kot tudi v antero-posteriorni smeri (F = 0,775; p =0,544) (Slika 6). Variabilnost se je v medio-lateralni smeri gibala od najmanj 0,51 ± 0,14 brez obremenitve, do največ 0,53 ± 0,14 pri dodatni teži 21. V antero-posteriorni smeri pa je bila najmanj 0,51 ± 0,16 brez obremenitve in 0,58 ± 0,14 pri dodatni teži Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december 2008
7 a b Slika 5. Povprečja in standardne deviacije parametrov gibanja središča pritiska brez bremena in pri treh različnih bremenih v telovniku. (a) celotna pot (kara), medio-lateral pot (kvadrat) in antero-posterior path (trikotnik), (b) površina a b Slika 6. Variabilnost gibanja središča pritiska v medio-lateralni (a) in antero-posteriorni (b) smeri. Primerjava obeh skupin S t-testom za neodvisne vzorce smo primerjali rezultate gibanja središča pritiska pri dodajanju bremena v nahrbtnik ali telovnik in ugotovili, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik kadar ni dodatne obremenitve (to je pri prvi in zadnji kontrolni meritvi), med tem ko so bile razlike pri dodatnem bremenu statistično pomembne pri 12 dodatnega bremena (p = 0,011), pri 21 in 30 pa je razlika še večja (p < 0, 001) in je prikazana na sliki 7. RAZPRAVA Namen raziskave je bil raziskati vpliv nošenja dodatnega bremena na parametre gibanja središča pritiska. Preiskovanci so nosili bremena na dva načina. Prva skupina je nosila breme v standardnem alpinističnem nahrbtniku in druga skupina je imela uteži v telovniku. Razlika med našo raziskavo in predhodnimi raziskavami je v izbiri preiskovane skupine. V večini do sedaj opisanih raziskav so namreč sodelovali mladi vojaki, ki so bili trenirani za nošenje različno težkih bremen. Med tem ko so bili naši preiskovanci sicer mladi študentje, ki pa so bili rekreativno aktivni v povprečju le trikrat tedensko. Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december
8 25 20 * * * Slika 7. Razlika v površini, ki jo opiše središče pritiska pri dveh različnih postavitvah bremena (črno nahrbtnik in belo telovnik). Rezultati naše raziskave kažejo, da se med nošenjem različno težkih bremen v nahrbtniku spremeni količina in obseg zibanja med pokončno držo. Rezultati merjenja gibanja središča pritiska so pokazali linearno povečanje celotne poti, medio-lateralne in antero-posteriorne poti, kot tudi opisane površine gibanja središča pritiska. Podobno linearno odvisnost gibanja središča pritiska od povečevanja teže bremena so za vse merjene (analizirane) parametre opisali za skupino mladih vojakov (2). Ti rezultati kažejo na odvisnost gibanja težišča od teže bremena. Žal pa v tej raziskavi ne poročajo o primerjavi stoje z bremenom in stoje brez obremenitve. Podobne zaključke so predstavili Punakallio in sod. (3), ki so jih ugotavljali pri skupini gasilcev, medtem ko so ti na hrbtu nosili aparat s kisikom, ki tehta 15,5. Dodatna teža je pomembno poslabšala izmerjene parametre drže in funkcionalno ravnotežje. Naključna narava gibanja središča pritiska prispeva k variabilnosti fluktuacij (11). Zato smo načrtovali in opravili dodatno kontrolno peto (primerjalno) meritev. Pokazalo se je, da ni bilo statistično pomembnih razlik med obema meritvama brez dodatne teže. To nam omogoči večjo stopnjo zaupanja v linearno soodvisnost gibanja središča pritiska od velikosti bremena. Nadzor položaja težišča telesa je različen pri različnem položaju bremena na telesu. Če je breme v nahrbtniku je potreben večji nagib telesa naprej in več fleksije v področju kolka in gležnja (12). Navor v gležnju in kolku je večji kadar je breme postavljeno višje na telesu (13). V predhodnih raziskavah so tudi ugotovili, da je poraba energije odvisna od položaja bremena. Pri enakomerno razporejeni teži v dvojnem nahrbtniku je poraba energije manjša v primerjavi z nošenjem bremena v nahrbtniku (7). V naši raziskavi gibanja središč pritiska smo ugotovili enako odvisnost. Povečevanje bremena v telovniku, ko je teža enakomerno razporejena okoli pasu v višini telesnega težišča ni povzročila povečanja gibanja središča pritiska, med tem ko se je linearno povečalo gibanja središča pritiska kadar so osebe nosile breme v nahrbtniku. Pri primerjavi rezultatov med obema skupinama tiste, ki je imela breme v telovniku in tiste, ki je imela breme v nahrbtniku, smo ugotovili, da med skupinama ni bilo razlik pri stoji brez obremenitve, pri teži bremena 12, 21 in 30 pa so bile razlike v parametrih gibanja središča pritiska statistično pomembno različne. Razliko v obsegu gibanja središča pritiska med obema postavitvama bremena (v nahrbtnik in v telovnik) lahko pripišemo inerciji bremena, ki je postavljen višje na telesu in ni enakomerno (nahrbtnik) razporejen po telesu, kot je to v primeru bremena v telovniku. 44 Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december 2008
9 Variabilnost gibanja središča pritiska se je pri dodajanju bremena v nahrbtnik s povečevanjem bremena povečevala tako v medio-lateralni kot tudi v antero-posteriorni smeri (slika 4). Variabilnost gibanja središča pritiska in povečevanje zibanja telesa je tradicionalno pojmovana kot izguba poslabšanje nadzornih mehanizmov ter posledica bolezni in staranja. V zadnjem času pa se je pojmovanje variabilnosti spremenilo. Avtorji (14, 15) opisujejo variabilnost kot ključni element parametrov gibanja, ki so pod direktnim upravljanjem osrednjega živčevja. V skupini, ki je imela dodatno breme razporejeno v telovniku, smo s povečevanjem bremena, opazili zmanjšanje variabilnosti med posamezniki, ki je izražena kot manjšanje standardne deviacije (slika 5), kar kaže na to, da so se preiskovanci s povečevanjem bremena pričeli podobno odzivati, t.j. s povečevanjem bremena so prevzeli enako strategijo. Zmanjšanje variabilnosti lahko pripišemo povečani togosti mišic, ki nadzorujejo držo. Na drugi strani pa se je v skupini, ki je imela breme v nahrbtniku, povečevalo tako gibanje središča pritiska kot tudi variabilnost med preiskovanci. Ta razlika v rezultatih med preiskovanci, ki so imeli breme v nahrbtniku in s tem težišče telesa bolj posteriorno in preiskovanci, ki so imeli breme v telovniku in se položaj težišča telesa ni spremenil, kaže na različno strategijo nadzora gibanja težišča. SKLEP Ohranjevanje ravnotežja in stabilnosti pokončne drže med nošenjem dodatnega bremena je pomembno pri aktivnostih različnih poklicev kot tudi pri rekreativcih, pohodnikih in alpinistih, saj nošenje bremena v nahrbtniku povzroči linearno povečevanje gibanja središča pritiska s povečevanjem teže nahrbtnika. Na drugi strani pa dodajanje bremena v telovnik, enakomerno okoli težišča telesa, ne vpliva na povečanje gibanja središča pritiska. Zaključimo lahko, da je razporeditev bremena na telesu pomemben dejavnik pri nadzoru gibanja telesnega težišča in s tem pri ohranjevanju ravnotežja. Zato je za preprečevanje poškodb ali padcev, ki so povezani z izgubo ravnotežja pomembno upoštevati razporeditev bremena na telesu. ZAHVALA Delo je bilo opravljeno s finančno pomočjo ARRS v okviru raziskovalnega projekta J LITERATURA 1. Lobb B (2004). Load carriage for fun: a survey of New Zeland trampers, their activities and injuries. Appl Ergon 35: Shiffman JM, Bensel CK, Hasselquist L, Gregorczyk KN, Piscitelle L (2006). Effects of carried weight on random motion and traditional measures of postural sway. Appl Ergon 37: Punakallio A, Lusa S, Luukkonen R (2003). Protective equipment affects balance abilities differently in younger and older firefighters. Aviat Space Environ Med 74: Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december
10 4. Forjuoh SN, Lane BL, Schuchmann JA (2003). Percentage of body weight carried by students in their school backpacks. Am J Phys Med Rehabil 82: Negrini NS, Carabalona R (2002). Backpacks on! Schoolchildren s perception of load, associations with back pain and factors determining the load. Spine, 27: Knapik J, Harman E, Reynolds K,(1996). Load carriage using packs: A review of physiological, biomechanical and medical aspects. Appl Ergon, Knapik J, Reynolds K, Harman E (2004). Soldier load carriage: Historical, physiological, biomechanical and medical aspects. Military Med 169: Lee TH, Lee YH (2003). An investigation of stability limits while holding a load. Ergonomics, 46: Sevšek F, Rugelj D (2006). Sistem za obdelavo stabilometričnih meritev. V: Rugelj D(ur) Celostna obravnava starostnikov, 24. november 2006, Ljubljana. Zbornik predavanj. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2006, str Rugelj D, Sevsek F (2007). Postural sway area of elderly subjects. WSEAS transactions on signal processing 3: Collins JJ, de Luca CJ (1995) Open-loop and closed-loop control of posture: A random-walk analysis of center-of-pressure trajectories. Exp. Brain. Res. 95: Bloom D, Woodhull-McNeal A (1987). Postural adjustments while standing with two types of load backpack. Ergonomics 30: Bobet J, Norman RW (1984). Effects of load placement on back muscle activity in load carriage. Eur J Apll Physiol 53: Latash ML, Scholz JP, Schoener G (2002). Motor control strategies revealed in the structure of motor variability. Exe Sport Sci Rev 30: Van Emmerik A, van Wegen, H (2002). On the functional aspects of variability in postural control. Exe Sport Sci Rev 30: Posvetovanje: Biomehanika v zdravstvu, 1. december 2008
Osnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večKAJ JE VZDRŽLJIVOST
10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večTekaški program in vaje za prijeten 10 km tek
Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek
Prikaži več
STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE
Prikaži večMicrosoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx
Series 9 Rezultati raziskav, ki dokazujejo trditev»najbolj učinkovit in udoben brivnik/britje na svetu, testiran(o) na nekajdnevni bradi.«za utemeljitev reklamnega sporočila:»najbolj učinkovit in udoben
Prikaži večRaziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:
Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži več3. Preizkušanje domnev
3. Preizkušanje domnev doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 3.1 Izračunavanje intervala zaupanja za vrednosti regresijskih koeficientov Motivacija
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA UDA PREGLED LITERATURE Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večVektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč
Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večDiapozitiv 1
RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost
Prikaži večPowerPoint Presentation
ZAPRTA ZANKA LETO KASNEJE ATTD po ATTD-ju Darja Šmigoc Schweiger Ljubljana, 16. marec 2017 MiniMed 670G Prva hibridna zaprta zanka odobrena s strani FDA (september 2016) Sistem hibridne zaprte zanke MiniMed
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večMOTNJE HRANJENJA
SKRB ZA ZDRAVJE V ROMSKI SKUPNOSTI ORGANIZIRANA TELESNA VADBA V ROMSKEM NASELJU PUŠČA Sandra Gaber Flegar in Mitja Dišič Strokovno srečanje / Strunjan, 16. 6. 2017 Začetek sodelovanja z romsko skupnostjo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]
Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večUČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra
UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat
Prikaži večTORBA, ALI SI PRETEŽKA?
TORBA, ALI SI PRETEŽKA? RAZISKOVALNA NALOGA PODROČJE: BIOLOGIJA AVTORJI: ŽIVA BRGLEZ, KLEMEN KAČIČ, NINA-LANA VIDMAR MENTORICI: LJUDMILA GORNIK, JASMINA ŠTOLFA HRASTNIK, 2016 NAVDIH Delavnica Torba, da
Prikaži večuntitled
BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži več(Microsoft Word - MD_TadejaZacirkovnik_kon\350na.doc)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Tadeja Zacirkovnik OBČUTLJIVOST TESTOV DINAMIČNEGA RAVNOTEŽJA ZA ZAZNAVANJE RAZLIK V RAVNOTEŽJU MED MLAJŠIMI IN
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večMicrosoft Word - PLES_valcek2_TS.doc
POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:
Prikaži večTeorija kodiranja in kriptografija 2013/ AES
Teorija kodiranja in kriptografija 23/24 AES Arjana Žitnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 8. 3. 24 AES - zgodovina Septembra 997 je NIST objavil natečaj za izbor nove
Prikaži večMERE SREDNJE VREDNOSTI
OPIS PODATKOV ENE SPREMENLJIVKE frekvenčne porazdelitve in mere srednje vrednosti as. dr. Nino RODE Uni-Lj. Fakulteta za socialno delo O ČEM BOMO GOVORILI NAMEN OPISNE STATISTIKE Kako opisati podatke OPIS
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večIzvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne sprem
Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne spremembe v živčno-mišičnih funkcijah trupa. Kljub temu
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večNo Slide Title
Glavne napake-pomoč KRONOS 1 Diagnostika in dostop do sistema PEČICA NAPAKA NAPAKA PRIKAZANA Z KODO NAPAKE NAPAKA BREZ INDIKACIJE KODE NAPAKE 2 Diagnostika in dostop do sistema Prikaz kode napake Informacije
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večUREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski
L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT
Prikaži večMicrosoft Word - 25_LPK_E_PE_L2011.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O PORABI ENERGIJE, GORIV IN IZBRANIH NAFTNIH PROIZVODOV E-PE/L ZA LETO 2011 Poročilo pripravil: Jože Zalar,
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večMrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p
Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič. maj 013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posameni segmenti polimera asedejo golj ogljišča v kvadratni (ali kubični v
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večFGG14
Iterativne metode podprostorov Iterativne metode podprostorov uporabljamo za numerično reševanje linearnih sistemov ali računanje lastnih vrednosti problemov z velikimi razpršenimi matrikami, ki so prevelike,
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži večPREDLOG ZA AKREDITACIJO
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV Z RAČUNALNIKOM Študijski program in stopnja Study programme and level Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih
Prikaži večNavodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK
Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx
Analiza dosežkov pri predmetu matematika za NPZ 28 6. razred NPZ matematika 28 Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 49,55 52,52 2,97 Povprečni
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večEvent name or presentation title
Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in
Prikaži večIZLETI V MATEMATIČNO VESOLJE Ali so fantje bolj nadarjeni za matematiko kot dekleta? Arjana Brezigar Masten UP FAMNIT in UMAR 1
IZLETI V MATEMATIČNO VESOLJE Ali so fantje bolj nadarjeni za matematiko kot dekleta? Arjana Brezigar Masten UP FAMNIT in UMAR 1 Culture, Gender, and Math L.Guiso, F.Monte, P. Sapienza, L.Zingales Science
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži več2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter
2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar 2017 1. Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter naj bo A eno od njunih presečišč. Ena od njunih skupnih
Prikaži več2. LINEARNA ALGEBRA
UPORABNA MATEMATIKA V LOGISTIKI za višješolsko strokovno izobraževanje (OPISNA ) 1 Cilj tega sklopa predavanja je predstaviti obvladovanje računskih spretnosti pri reševanju logističnih problemov in pri
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večPodatkovna kartica v skladu z direktivo 1060/2010 PRODUKTNA INFORMACIJA Uredba (EU) št.1060/2010 Proizvajalec Blagovna Znamka Model aparata Electrolux
Podatkovna kartica v skladu z direktivo 1060/2010 PRODUKTNA INFORMACIJA Uredba (EU) št.1060/2010 Proizvajalec Blagovna Znamka Model aparata Electrolux Zanussi ZRT18100WA Razred hladilne naprave Hladilnik-zamrzovalnik
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži več