CFD SIMULACIJE MANIKINA

Transkripcija

1 2. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV PO KREATIVNI POTI DO PRAKTIČNEGA ZNANJA KONČNO POROČILO: CFD SIMULACIJE MANIKINA Številka pogodbe: /2014 Polni naslov projekta: Razvoj numeričnih in fizikalnih modelov za virtualno vrednotenje osebne zaščitne opreme Trajanje projekta: od do Avtorji: Srečko Krenker 1 Timi Gomboc 1 Jernej Kirbiš 1 Katarina Žagar 1 Dr. Matej Zadravec 1 Dr. Daniela Zavec Pavlinič 2 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija 2 Titera d.o.o., Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, Slovenija Maribor, julij 2015

2 1 UVOD Načrtovanje osebne zaščitne opreme zahteva tudi vrednotenje razvijajočih produktov pred izdelavo prototipov ter testiranje v podobnih pogojih kot se pojavijo v realnem okolju. Na trgu trenutno še ni funkcionalno uporabnih virtualnih modelov, s katerimi bi opisali človeka in osebno zaščitno opremo v sistemu "človek-oblačilo-okolica" in s katero bi bilo takšno vrednotenje omogočeno. Zato je bil namen našega projekta razvoj virtualnega modela za vrednotenje osebne zaščitne opreme, ki bi podjetju omogočil vrednotenje novih produktov že v zgodnjih fazah razvoja in zmanjšal število potrebnih eksperimentalnih testiranj v realnem okolju. Osrednji problem, ki smo ga obravnavali v projektu, je bil razvoj virtualnega modela človeškega telesa kot nadgradnja obstoječega toplotnega manikira, kjer bi upoštevali mehanizme ogrevanja človeka in ohranjanja temperature na površini telesa ter toplotno izmenjavo med površino telesa in okolico. Upoštevati pa je potrebno tudi sloje tekstilij, ki obdajajo človeško telo in s tem omejujejo prenos toplote. K reševanju problema smo pristopili na osnovi računalniške dinamike tekočin in z uporabo ustreznih programskih orodij, ki omogočajo izdelavo tridimenzionalnih geometrijskih modelov ter izvedbo numeričnih simulacij prenosa toplote. V začetku poročila je podan kratek pregled literature, nato pa je predstavljen potek dela in rezultati numeričnih simulacij, ki so se izvedle tekom projekta. Simulacije so bile izvedene na štirih različno grobih računskih mrežah, zato je v zaključku poročila zajeta tudi primerjava med dobljenimi rezultati na posameznih mrežah ter primerjava z eksperimentalno dobljenimi vrednostmi. Končni rezultati kažejo, da ustvarjeni numerični model daje dobre rezultate. Težava so le eksperimentalne meritve, pri katerih ni zagotovljena zadostna ponovljivost in je zato vprašljiva pravilnost pridobljenih podatkov. To nam onemogoča, da bi lahko dobljene rezultate virtualnega modela ustrezno ovrednotili in potrdili tudi z rezultati pridobljenimi eksperimentalno v realnem okolju

3 2 PREGLED LITERATURE Apurba Das, Ramasamy Alagirusamy in Pavan Kumar so v članku, objavljenem leta 2011, razvili matematični model za napoved prenosa toplote skozi večplastno oblačilo, kjer je med dvema slojema tkanin ujet zrak. Model je bil izpeljan na podlagi splošnih enačb za prenos toplote skozi porozno snov, izvedli pa so mnoge eksperimente z različnimi parametri in debelinami plasti. Mark G. M. Richards in René Rossi sta skupaj z drugimi sodelujočimi leta 2008 objavila študijo, v kateri so raziskovali prenos toplote skozi oblačila različnih vlažnosti in drugih lastnosti v hladnem okolju. Raziskovali so predvsem vpliv vlage na toplotni tok skozi oblačila v povezavi z upornostjo vodne pare, tipom oblačila, lokacijo vlage in lastnostmi okolice. Rezultati so bili med seboj primerljivi, večje vrednosti toplotnih tokov so zasledili pri mokrih oblačilih in nižjih temperaturah, kar so pripisali kondenzaciji znotraj oblačila in večji prevodnosti mokrih plasti oblačil. Peter Bröde, Kalev Kuklane in drugi so leta 2010 objavili raziskavo o prenosu toplote skozi zaščitna oblačila s sevanjem v odvisnosti od izolativnosti, reflektivnosti in parne prepustnosti. Pri izspotavljenosti toplotnemu sevanju se zmanjšajo toplotne izgube telesa, torej se pojavi dodatek toplote, ki se veča z intenziteto sevanja in manjša s hitrostjo okoliškega zraka in izolativnostjo oblačila. V leta 1999 objavljeni raziskavi Georga Havenitha je bilo predstavljeno splošno znanje o prenosu toplote skozi oblačila ter pomembni parametri oblačil, ki na to vplivajo. Prav tako je raziskoval povezavo med vrsto materiala in lastnostmi oblačil ter vpliv oblike, prileganja in prepustnosti oblačil. Kasneje, leta 2005, je isti avtor objavil še raziskavo, v kateri se je lotil modelov prenosa toplote za namene raziskav in uporabe. Conrad Voelker, Sabine Hoffmann in drugi so leta 2009 objavili raziskavo, v kateri so obravnavali problem prenosa toplote in vlage skozi oblačila. Uporabili so svoj model s katerim so simulirali termično stanje elementov v spremenljivem okolju. Kot pomembna parametra sta se izkazala tako toplotna kapacitivnost kot kapacitivnost vlage oblačil. Slednja pomembno vpliva na prenos toplote skozi oblačila zaradi izparevanja. YunyiWang, ZhaoliWang in drugi so se lotili računalniške simulacije za testiranje ognjevarne opreme, kar so objavili v članku leta Pri testiranju oblačil v laboratoriju je možno dobiti zgolj nekatere podatke, s simulacijo pa so dobili mnogo več. S pomočjo računalniške opreme so simulirali 4-sekundno gorenje oblačila na dejanskem manikinu, ki je vseboval 135 senzorjev. Rezultati simulacije so bili blizu dejanskim rezultatom testiranj. Elizabeth A. McCullough se je že leta 1990 ukvarjala s fizikalnimi tehnikami določanja upornosti oblačil pri prenosu toplote. Izmenjavo toplote med telesom in okolico skozi oblačila je določila z uporabo biofizikalnih modelov, rezultate modelov in različnih tehnik pa je primerjala z rezultati merjenja toplotne upornosti različnih sistemov oblačil. Robert B. Farrington, John P. Rugh, Desikan Bharathan in Rick Burke so leta 2004 objavili raziskavo o uporabi termičnega manikina z namenom ocenitve človeških termoregulacijskih odzivov v spremenljivem okolju. Uporabili so manikina s 120 toplotnimi točkami, preko katerih so regulirali in merili temperaturo površine, toplotni tok in intenzivnost potenja. Rezultate so primerjali z modelom, ki so ga reševali po metodi končnih elementov, model pa je vseboval povezanih elementov, ki je predstavljal človeško telo

4 3 OPIS PROBLEMA Izdelati je bilo potrebno CFD model manikina, za namen simuliranja prenosa toplote z manikinove površine preko obleke na okoliški zrak, ki bo služil kot nadomestilo za eksperimentalne meritve na manikinu, kar bo poenostavilo, pohitrilo in pocenilo razvoj zaščitnih oblačil. Manikina se pred pričetkom meritev obleče v oblačila, za katera nas zanima njihova toplotna izolativnost. Manikin, ki se uporablja za meritve ima vgrajene grelce, s katerimi se segreva površino manikina na želeno konstantno temperaturo. Pri tem se meri temperaturo na posameznih segmentih in temperaturo okolice ter moč grelcev. Ko je doseženo ustaljeno stanje, se lahko iz moči potrebne za segrevanje površin in temperatur določi toplotno izolacijo oblačil na posameznih segmentih manikina. Slika 3.1: Manikin - 3 -

5 4 GEOMETRIJA MODELA Izdelana geometrija modela predstavlja okolico, ki je kvader, znotraj katerega se nahaja manikin v sredini in stoji na tleh, slika 4.1. Izdelan model ne vključuje oblačil, ampak je vpliv oblačila in sloja zraka med oblačilom ter površino manikina upoštevan s koeficientom toplotne prehodnosti. Slika 4.1: CFD model manikina - 4 -

6 5 MREŽA Izdelane so bile 4 različne tetraedrske mreže, katerih podatki in slike so prikazani spodaj. Preglednica 5.1: Lastnosti mrež Število elementov Število vozlišč Mreža Mreža Mreža Mreža Slika 5.1: Mreža 1 v prerezu - 5 -

7 Slika 5.2: Mreža 2 v prerezu Slika 5.3: Mreža 3 v prerezu - 6 -

8 Slika 5.4: Mreža 4 v prerezu - 7 -

9 6 ROBNI POGOJI IN UPORABLJENI MODELI Simulacija je izvedena kot stacionarna, z vključeno enačbo toplotne energije, na podlagi izračunanega Rayleigh-evega števila pa se je izkazalo, da je tok turbulenten in je zato uporabljen SST turbulentni model. Tekočina je zrak pri 25 C s konstantnimi snovskimi lastnostmi. Za tla je predpisan robni pogoj stena brez zdrsa s konstantno temperaturo, na površinah manikina je predpisana konstantna temperatura in koeficient toplotne prehodnosti, na ostalih površinah pa je predpisan odprti rob, slika 6.1. Vzgonske sile so modelirane z Boussinesq-ovo aproksimacijo, z referenčno temperaturo enako temperaturi okolice. Izračun Rayleigh-evega števila: ρ = 1,185 kg m 3 c p = 1004,4 λ = 0,0261 J kg K W m K gostota zraka izobarna specifična toplota zraka toplotna prevodnost zraka η = 1, Pa s gostota zraka β = 0, K 1 prostorninska temperaturna razteznost zraka g = 9,81 m s 2 L = 1,7391 m T = 10 K težnostni pospešek višina manikina ocenjena temperaturna razlika Pr = η c p λ = 1, J Pa s 1004,4 kg K 0,0261 W m K 0,70462 Gr = ρ2 g β T L 3 = 1,1852 kg 2 m 6 9,81 m s 2 0, K 1 10 K 1, m 3 7, η 2 1, Pa 2 s 2 Ra = Gr Pr = 7, , , tok je turbulenten Pr [-] Gr [-] Ra [-] Prandtl-ovo število Grasshoff-ovo število Rayleigh-evo število - 8 -

10 Slika 6.1: Robni pogoji Na spodnji sliki je prikazana razdelitev površin manikina na posamezne segmente, katerim se lahko predpiše različne lastnosti (temperatura, koeficient toplotne prehodnosti)

11 Slika 6.2: Razdelitev manikina na segmente pri simulaciji Podatki o temperaturah na posameznih segmentih manikina in okolice ter koeficienti toplotnih prehodnosti, so določeni na podlagi rezultatov eksperimentalnih meritev na manikinu, preglednica 6.1. Temperatura, povprečna gostota toplotnega toka in toplotna izolativnost so rezultat meritev, koeficienti toplotne prehodnosti pa so izračunani iz toplotne izolativnosti po naslednji enačbi: k = 1 iso [clo] 0,155 [ m2 K clo W ] iso toplotna izolativnost [clo] k koeficient toplotne prehodnosti [W m -2 K -1 ]

12 Preglednica 6.1: Rezultati meritev ter predpisane lastnosti okolice in segmentov manikina pri simulaciji Temperatura [ C] Povprečna gostota toplotnega toka [W m -2 ] Toplotna izolativnost [clo] Koeficient toplotne prehodnosti [W m -2 K -1 ] okolica 20,4 / / / glava 36,7 157, trup spredaj 36,8 24,549 1,485 4,3445 trup zadaj 36,8 25,934 1,317 4,8987 meča desna spredaj 36,8 197,466 0, ,95 meča desna zadaj 36,8 266,801 0, ,58 meča leva spredaj 36,8 168,285 0, ,61 meča leva zadaj 36,8 310,028 0, ,51 stegno desno spredaj 36,8 116,740 0,076 84,890 stegno desno zadaj 36,8 87,153 0,102 63,251 stegno levo spredaj 36,8 95,820 0,093 69,372 stegno levo zadaj 36,8 115,372 0,077 83,787 nadlaket desna spredaj 36,7 77,033 0, ,21 nadlaket desna zadaj 36,8 129,417 0, ,50 nadlaket leva spredaj 36,7 120,996 0, ,33 nadlaket leva zadaj 36,8 122,066 0, ,33 podlaket desna spredaj 36,8 270,790 0, ,83 podlaket desna zadaj 36,8 230,853 0, ,83 podlaket leva spredaj 36,9 268,607 0, ,83 podlaket leva zadaj 36,9 257,670 0, ,28 mednožje adiabatna površina

13 7 REZULTATI 7.1 Mreža 1 Na spodnjih dveh slikah so prikazani vektorji hitrosti na dveh prereznih ravninah skozi manikina. Zrak se na površinah manikina segreva, pri čemer mu gostota pade in se prične zaradi vzgona gibati navzgor. Gibanje zraka je intenzivnejše v neposredni bližini manikina in nad njim, medtem ko v preostali okolici skoraj miruje. Slika 7.1: Vektorji hitrosti na čelni prerezni ravnini (mreža 1)

14 Slika 7.2: Vektorji hitrosti na bočni prerezni ravnini (mreža 1) Na spodnjih dveh slikah je prikazana porazdelitev hitrosti na prereznih ravninah skozi manikina. Največje hitrosti so v območjih zožitev (ob straneh glave, med rokami in trupom, zadnjici) in neposredno ob manikinu, kjer so največje temperature zraka in s tem tudi najvišje vzgonske sile. Tik nad glavo in rameni so hitrosti najnižje zaradi povečanja prereza. Slika 7.3: Porazdelitev hitrosti na čelni prerezni ravnini (mreža 1)

15 Slika 7.4: Porazdelitev hitrosti na bočni prerezni ravnini (mreža 1) Spodnji sliki prikazujeta porazdelitev temperature na prerezni ravnini skozi manikina. Največje temperature so neposredno ob manikinu in v območjih, kjer so hitrosti gibanja zraka ob manikinu najnižje (nad rameni, glavo). Slika 7.5: Temperaturna porazdelitev na čelni prerezni ravnini (mreža 1)

16 Slika 7.6: Temperaturna porazdelitev na bočni prerezni ravnini (mreža 1) Spodnja slika prikazuje porazdelitev gostote toplotnega toka na površini manikina iz različnih pogledov. Največje vrednosti dosegajo tam, kjer so hitrosti zraka največje in na mestih, kjer se prične zrak gibati ob manikinu, saj sta tam tokovna in toplotna mejna plast najtanjši. Opazne so razlike med posameznimi segmenti manikina zaradi različnih predpisanih lastnosti oblačil in temperatur na površini manikina

17 Slika 7.7: Porazdelitev gostote toplotnega toka na površini manikina (mreža 1) V spodnji preglednici so zbrane vrednosti povprečnih gostot toplotnih tokov na posameznih segmentih manikina. Najmanjše vrednosti so, pričakovano, na trupu, saj je na njem predpisana največja toplotna izolativnost

18 Preglednica 7.1: Povprečna gostota toplotnega toka na posameznem segmentu manikina (mreža 1) Segment Povprečna gostota toplotnega toka [W/m 2 ] glava 42,351 trup spredaj 19,929 trup zadaj 19,955 meča desna spredaj 47,467 meča desna zadaj 47,251 meča leva spredaj 47,095 meča leva zadaj 47,498 stegno desno spredaj 40,700 stegno desno zadaj 38,270 stegno levo spredaj 40,108 stegno levo zadaj 38,746 nadlaket desna spredaj 43,007 nadlaket desna zadaj 41,985 nadlaket leva spredaj 43,304 nadlaket leva zadaj 42,064 podlaket desna spredaj 59,419 podlaket desna zadaj 57,404 podlaket leva spredaj 59,564 podlaket leva zadaj 57,832 Na spodnji sliki je prikazana porazdelitev temperature na zunanji površini oblačil manikina. Na večini delov temperatura ni dosti nižja od predpisane temperature na površini manikina, kar je posledica majhne toplotne izolativnosti oblačil, ki je bila podana na teh segmentih. Nižje temperature so na območju trupa, kjer je predpisan manjši koeficient toplotne prehodnosti v primerjavi z ostalimi segmenti manikina, ter v območju mednožja, za katerega je predpisana adiabatna površina

19 7.2 Mreža 2 Slika 7.8: Temperaturna porazdelitev na zunanji površini oblačil (mreža 1) Na spodnjih dveh slikah so prikazani vektorji hitrosti na dveh prereznih ravninah skozi manikina. Zrak se na površinah manikina segreva, pri čemer mu gostota pade in se prične zaradi vzgona gibati navzgor. Gibanje zraka je intenzivnejše v neposredni bližini manikina in nad njim, medtem ko v preostali okolici skoraj miruje

20 Slika 7.9: Vektorji hitrosti na čelni prerezni ravnini (mreža 2) Slika 7.10: Vektorji hitrosti na bočni prerezni ravnini (mreža 2) Na spodnjih dveh slikah je prikazana porazdelitev hitrosti na prereznih ravninah skozi manikina. Največje hitrosti so v območjih zožitev (ob straneh glave, med rokami in trupom,

21 zadnjici) in neposredno ob manikinu, kjer so največje temperature zraka in s tem tudi najvišje vzgonske sile. Tik nad glavo in rameni so hitrosti najnižje zaradi povečanja prereza. Slika 7.11: Porazdelitev hitrosti na čelni prerezni ravnini (mreža 2) Slika 7.12: Porazdelitev hitrosti na bočni prerezni ravnini (mreža 2)

22 Spodnji sliki prikazujeta porazdelitev temperature na prerezni ravnini skozi manikina. Največje temperature so neposredno ob manikinu in v območjih, kjer so hitrosti gibanja zraka ob manikinu najnižje (nad rameni, glavo). Slika 7.13: Temperaturna porazdelitev na čelni prerezni ravnini (mreža 2) Slika 7.14: Temperaturna porazdelitev na bočni prerezni ravnini (mreža 2)

23 Spodnja slika prikazuje porazdelitev gostote toplotnega toka na površini manikina iz različnih pogledov. Največje vrednosti dosegajo tam, kjer so hitrosti zraka največje in na mestih, kjer se prične zrak gibati ob manikinu, saj sta tam tokovna in toplotna mejna plast najtanjši. Opazne so razlike med posameznimi segmenti manikina zaradi različnih predpisanih lastnosti oblačil in temperatur na površini manikina. Slika 7.15: Porazdelitev gostote toplotnega toka na površini manikina (mreža 2) V spodnji preglednici so zbrane vrednosti povprečnih gostot toplotnih tokov na posameznih segmentih manikina. Najmanjše vrednosti so, pričakovano, na trupu, saj je na njem predpisana največja toplotna izolativnost

37 Slika 7.32: Temperaturna porazdelitev na zunanji površini oblačil (mreža 4) 7.5 Primerjava rezultatov Na spodnji sliki so prikazana hitrostna polja v prerezni ravnini različnih mrež. Najbolj odstopa rezultat mreže 1, še posebej nad glavo manikina, saj je ta mreža najbolj groba v primerjavi z ostalimi. Razlike med ostalimi tremi mrežami so manjše, še posebej med mrežo 3 in mrežo 4 ni opaznih velikih razlik

38 Mreža 1 Mreža 2 Mreža 3 Mreža 4 Slika 7.33: Primerjava hitrostnega polja med različnimi mrežami

39 Spodnji sliki prikazujeta razlike med mrežami pri porazdelitvi gostote toplotnega toka na manikinu. Tudi tukaj veljajo podobne ugotovitve, kot pri primerjavi hitrostnega polja, in sicer so razlike med mrežama 3 in 4 komaj opazne, nekoliko se razlikuje rezultat mreže 2, mreža 1 pa bolj odstopa. Opažen je trend naraščanja gostote toplotnega toka pri zmanjševanju velikosti elementov mreže. Mreža 1 Mreža 2 Mreža 3 Mreža 4 Slika 7.34: Primerjava porazdelitev gostot toplotnega toka na manikinu za različne mreže (pogled od spredaj)

40 Mreža 1 Mreža 2 Mreža 3 Mreža 4 Slika 7.35: Primerjava porazdelitev gostot toplotnega toka na manikinu za različne mreže (pogled od zadaj) V spodnji preglednici so zbrani podatki eksperimentalnih meritev in simulacij z različnimi mrežami za povprečne gostote toplotnih tokov na posameznih segmentih manikina, na sliki 7.36 pa so ti podatki tudi grafično predstavljeni. Kot je že bilo ugotovljeno, se, s povečevanjem števila elementov mreže, toplotni tok večinoma povečuje, najmanjše razlike pa so med mrežama 3 in 4. Če primerjamo rezultate simulacij z eksperimentom, ugotovimo, da ti močno odstopajo, v nekaterih primerih so vrednosti celo nekajkrat manjše od eksperimentalno določenih. Najmanj se razlikujejo rezultati na segmentih trup spredaj in trup zadaj

41 Preglednica 7.5: Povprečna gostota toplotnega toka na posameznem segmentu manikina Povprečna gostota toplotnega toka [W/m 2 ] Segment Eksperiment Mreža 1 Mreža 2 Mreža 3 Mreža 4 glava 157,296 42,351 46,667 49,068 50,274 trup spredaj 24,549 19,929 19,613 19,551 20,136 trup zadaj 25,934 19,955 18,706 18,769 19,68 meča desna spredaj 197,466 47,467 53,993 59,685 60,956 meča desna zadaj 266,801 47,251 54,029 59,914 61,158 meča leva spredaj 168,285 47,095 53,661 59,451 60,745 meča leva zadaj 310,028 47,498 54,302 60,088 61,386 stegno desno spredaj 116,740 40,700 42,418 44,319 45,136 stegno desno zadaj 87,153 38,270 40,872 43,139 43,893 stegno levo spredaj 95,820 40,108 41,368 43,77 44,589 stegno levo zadaj 115,372 38,746 41,528 43,904 44,683 nadlaket desna spredaj 77,033 43,007 44,505 45,862 46,803 nadlaket desna zadaj 129,417 41,985 42,786 44,517 45,488 nadlaket leva spredaj 120,996 43,304 43,903 46,395 47,313 nadlaket leva zadaj 122,066 42,064 42,186 44,408 45,378 podlaket desna spredaj 270,790 59,419 60,538 62,529 64,102 podlaket desna zadaj 230,853 57,404 58,899 61,628 62,884 podlaket leva spredaj 268,607 59,564 60,069 63,243 64,941 podlaket leva zadaj 257,670 57,832 59,566 62,109 63,

42 glava trup spredaj trup zadaj meča desna spredaj meča desna zadaj meča leva spredaj meča leva zadaj stegno desno spredaj stegno desno zadaj stegno levo spredaj stegno levo zadaj nadlaket desna spredaj nadlaket desna zadaj nadlaket leva spredaj nadlaket leva zadaj podlaket desna spredaj podlaket desna zadaj podlaket leva spredaj podlaket leva zadaj Povprečna gostota toplotnega toka [W/m 2 ] Eksperiment Mreža 1 Mreža 2 Mreža 3 Mreža 4 Slika 7.36: Povprečne gostote toplotnih tokov posameznih segmentov manikina za različne mreže in eksperimentalne meritve

43 8 SKLEP Izdelal se je numerični model za simuliranje prenosa toplote z manikina preko oblačil na okolico. Izdelale so se simulacije z različnimi mrežami in rezultati teh so se primerjali med seboj in z eksperimentalnimi meritvami. Ugotovilo se je, da so rezultati simulacij smiselni in da se z zgoščevanjem mreže gostota toplotnega toka počasi povečuje. Rezultati simulacij se, v primerjavi z rezultati eksperimentalnih meritev, močno razlikujejo. Izkazalo se je, da je razlog za to v meritvah. S primerjanjem rezultatov različnih meritev, katerih podatki so bili na voljo, je bilo ugotovljeno, da se ti med seboj močno razlikujejo, tudi v primeru zelo podobnih pogojev. Torej meritve nimajo ustrezne ponovljivosti, zato bi bilo potrebno izboljšati natančnost in ponovljivost meritev, da bi se zmanjšal raztros rezultatov, kajti samo dovolj zanesljivi rezultati meritev lahko služijo za validacijo numeričnega modela, podatki, ki so nam bili na voljo, pa tega žal ne omogočajo. Za izračun koeficientov toplotnih prehodnosti, ki zajemajo prenos toplote z manikina preko sloja zraka in oblačil, so bili uporabljeni podatki toplotnih izolativnosti oblačil na posameznih segmentih manikina, ki so rezultat meritev na manikinu, za katere ni znano, kako so izračunane in je vprašljiva pravilnost njihovih vrednosti

44 9 VIRI IN LITERATURA Das A., Alagirusamy R., Kumar P Study of heat transfer through multilayer clothing assemblies: a theoretical prediction. AUTEX research journal, vol. 11, no. 2, p Richards M., Rossi R., Meinander H., Bröde P., Candas V. in ostali Dry and wet heat transfer through clothing dependent on the clothing properties under cold conditions. International journal of occupational safety and ergonomics, vol. 14, no. 1, p Bröde P., Kuklane K., Candas V., Den Hartog E. in ostali Heat gain from thermal radiation through protective clothing with different insulation, reflectivity and vapour permeability. International journal of occupational safety and ergonomics, vol. 16, no. 2, p Havenith G Heat balance when wearing protective clothing. The annals of occupational hygiene, vol. 43, no. 5, p Havenith G Clothing heat exchange models for research and application. Proceedings of 11th International Conference on Environmental Ergonomics, p Voelker C., Hoffmann S., Kornadt O., Arens E., Zhang H., Huizenga C Heat and moisture transfer through clothing. Eleventh International IBPSA Conference, p Wang Y., Wang Z., Zhang X., Wang M., Li J CFD simulation of naked flame manikin tests of fire proof garments. Fire Safety Journal, vol. 71, p McCullough E Physical techniques for determining the resistance to heat transfer provided by clothing. Institute for Environment Research. Kansas State University. Farrington R., Rugh J., Bharathan D., Burke R Use of a thermal manikin to evaluate human thermoregulatory responses in transient, non-uniform, thermal environments. SAE Technical Paper,