SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Slomškova 21 2310 Slovenska Bistrica RAZISKOVALNA NALOGA Pri predmetu: ekonomija PRIPRAVE BANKE CELJE, d. d., NA UVEDBO SKUPNE VALUTE EVRO Dijakinji: Mateja Retuznik, Nikita Tratenšek Naslov: Zg. Pristava 18, 3210 Slov. Konjice; Županieva 8, 3250 Rog. Slatina Program: Srednje strokovno izobraževanje - ekonomski tehnik Mentor: Sibili Simoni, prof. Lektor: Sabina Grabar, prof. Slovenska Bistrica, februar, 2007
POVZETEK Prvi januar 2007 je datum, ki ga ne bo mogla prezreti nobena zgodovina Slovencev, zapomnili pa si ga bomo tudi vsi državljani. Slovenija je namre prva izmed novih lanic EU, ki ji je uspelo izpolniti vse kriterije za prevzem evra. Z evrom se moramo navaditi na novo merilo vrednosti. Podroje najinega podroja raziskovanja v raziskovalni nalogi je predstavitev Banke Celje, d. d., in njenega evro projekta. Zanimalo naju je predvsem, kako se je banka pripravljala na novo valuto in s kakšnimi težavami se je pri tem sooala. V glavnem so se poslovne banke na novo valuto dobro pripravile in v ta namen pripravile veliko informacij za svoje komitente. Pri najini raziskavi sva izvedli pisno anketo, s pomojo katere sva dobili odgovore o mnenju ljudi o novi valuti in njihovih težavah pri plaevanju v prvih dneh novega leta. 1
POVZETEK...1 1. UVOD...3 1.1 Opredelitev podroja in opis problema...3 1.2 Namen, cilj in osnovne hipoteze...3 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave...3 1.4 Predvidene metode raziskovanja...4 2. MONETARNA INTEGRACIJA...5 2.1 Koncepcijska vprašanja monetarne integracije...5 2.1.1 Monetarna suverenost in monetarna unija...5 2.1.2 Motivi za vkljuevanje v monetarno integracijo...6 3. MONETARNA INTEGRACIJA V EVROPI...7 3.1 Faze integriranja gospodarstev...7 Tabela 1: Faze integriranja gospodarstev...8 3.2 Oblikovanje EMU in evra (od leta 1999 dalje)...8 3.2.1 Tri faze uvedbe EMU...8 3.2.2 Maastrichski konvergenni kriteriji...9 3.2.3 Evropska centralna banka (ECB) in njena skupna monetarna politika...9 3.2.4 Vpliv evra na gospodarstvo lanic...10 4. EVRO...12 4.1 Predviden potek uvedbe evra...12 5. POSLOVANJE BANKE CELJE, d. d...14 5.1 Predstavitev poslovanja...14 5.1.1 Zgodovinski razvoj...15 5.1.2 Vlaganje v razvoj okolja...15 5.2 Evro najveji projekt banke...16 5.2.1 Izvajanje pomembnejših aktivnosti projekta evro...16 6. ANKETA...18 6.1 Predstavitev ankete...18 6.2 Odgovori anketirancev in analiza teh odgovorov...18 7. RAZPRAVA...23 8. ZAKLJUEK...24 LITERATURA in DRUGI VIRI...25 PRILOGA (anketni obrazec)...26 2
1. UVOD 1.1 Opredelitev podroja in opis problema Uvedba nove valute evra s 1. 1. 2007 je zelo celovit in zahteven proces, ki vpliva na dolgotrajne priprave bank in na celotno gospodarstvo. Z vstopom v ekonomsko in monetarno unijo (EMU) tudi Slovenija postaja del nastajajoega enotnega evroplailnega prostora. Prevzem evra poleg vejih sprememb pri gotovinskem poslovanju in plailnem prometu zahteva in vkljuuje tudi manjše prilagoditve pri poslovanju z gospodarskimi družbami na podroju kreditno-garancijskih poslov. Prilagoditve se nanašajo predvsem na urejanje kreditnih in garancijskih pogodbenih razmerij med banko in komitentom. Z uvedbo evra se Slovenija odpoveduje denarni in teajni suverenosti. S tem je povezana realna konvergenca obrestnih mer in teajev. 1.2 Namen, cilj in osnovne hipoteze To temo sva si izbrali, da bi natanneje spoznali, kaj menijo ljudje o novi skupni valuti. Najin namen je tudi predstaviti poslovanje Banke Celje ob uvedbi nove valute evra (v praktinem delu) in njene priprave na prehod. V teoretinem delu bova predstavili faze oblikovanja ekonomske in monetarne unije in uvedbo evra. Najin cilj je im bolj uspešno in razumljivo predstaviti novo valuto evro. Izvedli bova tudi anketo, v kateri bova poskušali izvedeti, kako sprejema novo plailno valuto slovenska javnost, saj se bo morala navaditi na novo merilo vrednosti, ki narekuje vejo previdnost pri gospodarjenju z razpoložljivim denarjem. Hipoteza 1 Banka Celje se je dobro pripravila na prehod na novo valuto, zato predpostavljava, da v prvih dneh novega leta ne bo imela vejih težav pri poslovanju. Hipoteza 2 Pri ljudeh obstaja zaskrbljenost glede uvedbe nove valute, zato meniva, da se bodo na novo plailno sredstvo težko privadili. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljava, da pri pisanju ne bova imeli težav, saj je to danes zelo aktualna tema. Predvidevava pa, da bova za izdelavo celotne raziskovalne naloge potrebovali veliko asa. Pri fazah oblikovanja EMU se bova osredotoili na obdobje zadnjih 10 let, kar bova opisali v teoretinem delu. Pri poslovnih bankah pa bova prikazali poslovanje Banke Celje, d. d., kot praktini primer. 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskavi bova uporabili kot metodo pisno anketo. Pisna anketa je najpreprostejša in najbolj uporabna metoda spraševanja, saj z njo pridobiš veliko podatkov. Slabost ankete pa se kaže v subjektivnosti anketiranih (ne veš, e so podatki resnini). Pri uporabi virov se bova naslonili predvsem na internet in sodobno literaturo s podroja financ. Ker bova prouevali eno gospodarsko družbo, bova uporabili mikroekonomsko analizo in deskriptivni pristop. 4
2. MONETARNA INTEGRACIJA Monetarna integracija pomeni združevanje med državami na denarnem podroju. Poznamo nižje in višje stopnje monetarne integracije. Nižje stopnje monetarne integracije pomenijo le bolj ali manj intenzivno in obvezujoe sodelovanje in povezovanje na denarnem podroju, višje pa pomenijo dejansko monetarno združevanje med državami. Najvišja in konna oblika monetarne integracije je monetarna unija, pri kateri se države lanice odpovedo lastni nacionalni valuti in prevzamejo skupno valuto. 1 2.1 Koncepcijska vprašanja monetarne integracije Izpostavljeno je teoretino vprašanje monetarne integracije, predvsem njeno razmerje do monetarne suverenosti in širše ekonomske in politine integracije. Pojavlja se tudi vprašanje koristi in stroškov, ki jih prinaša vkljuitev v monetarno unijo. 2.1.1 Monetarna suverenost in monetarna unija Vsaka država ima naeloma monetarno suverenost, kar pomeni, da ima neomejeno pravico in možnost, da ureja denarne zadeve na svojem obmoju samostojno. Monetarna suverenost je pomemben element državnosti, saj lastna valuta pomeni nacionalno identiteto in ima za državo tudi doloen simbolien pomen. Kaže se v neomejenih možnostih vodenja neodvisne monetarne politike. Monetarna suverenost kot popolna samostojnost na denarnem podroju pomeni, da ima država: lastno valuto, neodvisno monetarno politiko, lastno centralno banko in neodvisno politiko deviznega teaja. Država pa se lahko odloi, da se odree lastni monetarni politiki in vstopi v monetarno integracijo, na primer v monetarno unijo, ki jo oblikuje skupaj z drugimi državami. V tem primeru prenese svojo monetarno suverenost na neko nadnacionalno monetarno oblast, sodeluje pa v deljeni skupini monetarne suverenosti celotnega obmoja monetarne unije. Za monetarno unijo je tako znailna skupna valuta, skupna centralna banka, skupna monetarna politika in skupna politika deviznega teaja. V primeru formalne monetarne unije, v okviru katere lanice enakopravno sodelujejo in skupaj oblikujejo monetarno unijo, izgubijo lastno monetarno suverenost, saj jo prenesejo na monetarno unijo. V primeru neformalne (de facto) enostranske monetarne unije pa se država enostransko odloi prostovoljno pristopiti k obstojei monetarni uniji, ne da bi jo ta formalno sprejela kot 1 Mrak 2002, 387 5
enakopravno lanico. Pridružena lanica se tako prostovoljno odree svoji monetarni suverenosti in nosi vse stroške te odloitve, eprav v tem ne uživa vseh koristi, ki jih prinaša vkljuitev. 2.1.2 Motivi za vkljuevanje v monetarno integracijo Država, ki se odloi za vstop v monetarno unijo in za sprejem skupne valute, izgubi lastno valuto, lastno centralno banko, možnost vodenja neodvisne monetarne politike in možnost vodenja neodvisne devizno-teajne politike. Nedvomno je torej monetarna suverenost za državo vrednota. Z vstopom v monetarno integracijo, ko se država odpove svoji suverenosti, izgubi pomemben element ekonomske politike, kar samo po sebi pomeni izgubo, žrtev ali strošek. Kljub temu pa vstop prinaša lanicam doloene koristi, ugodnosti oziroma prednosti. Na eni strani gre torej za stroške, po drugi strani pa za doloene koristi. Država torej primerja stroške in koristi ter se odloi za vstop, e oceni, da zanjo priakovane koristi presegajo priakovane stroške vkljuitve v monetarno unijo. im veja je ta razlika, tem veji motiv bo imela država za vstop v monetarno unijo. 2.1.3 Monetarna integracija kot globalni ali regionalni proces Glede na to, da veina držav sicer uporablja lastno valuto, hkrati pa potekajo procesi regionalne monetarne integracije s prehodom na skupno valuto, se z vidika globalnega monetarnega sistema lahko vprašamo, kje naj bi bile meje nacionalne monetarne suverenosti na eni strani oziroma monetarne integracije na drugi strani. V prvem primeru predpostavljamo, da na svetu obstaja samo ena skupna svetovna valuta (temu je bil blizu sistem zlatega standarda, vendar so obstajale nacionalne valute), kar bi pomenilo: da ne bi bilo deviznih teajev, njihovih nihanj, stroškov in problemov v povezavi z njimi; ne bi bilo stroškov konverzij med valutami; cene bi bile popolnoma pregledne in primerljive med državami; dobro bi povezovala posamezna nacionalna gospodarstva v skupni globalni trg. Takšna svetovna ureditev državam ne bi dajala zadostne samostojnosti in fleksibilnosti pri doseganju njihovega zunanjega in notranjega ekonomskega ravnotežja (prav zato je sistem zlatega standarda propadel pojav nacionalnih interesov). e predpostavljamo, da ima vsaka država svojo nacionalno valuto, pa takšna ureditev prinaša državi potrebno samostojnost in fleksibilnost pri vodenju makroekonomske politike, ne realizirajo pa se mikroekonomske prednosti, ki jih prinaša monetarna integracija. 6
3. MONETARNA INTEGRACIJA V EVROPI Evropsko ekonomsko in monetarno unijo so ustanovili z Maastrichsko pogodbo. Njena tretja faza se je zaela 1. januarja 1993, ko je evro postal legalno plailno sredstvo, eprav samo formalno in knjigovodsko. S prvim januarjem leta 1999 je bila uvedena skupna evropska valuta evro, s imer je prišlo do realizacije ekonomske in monetarne unije (EMU). Od tega trenutka dalje so bili zamrznjeni menjalni teaji med valutami držav lanic in evrom. Evro je v obtoku za državljane od 1. januarja 2002 in s 1. marcem so vzeli iz obtoka nacionalne valute. S tem je proces evropske monetarne integracije vstopil v svojo konno fazo. Ideja evropske monetarne integracije ni nova, intenzivneje se je zaela pojavljati v zgodnjih sedemdesetih letih. Ker skupna valuta zahteva veliko stopnjo ekonomske usklajenosti in politinega sodelovanja, je bil proces evropske monetarne integracije dolgotrajen in zahteven. Potekal je postopno prek prehodnih oblik evropske monetarne integracije, evropske valutne kae in evropskega monetarnega sistema (EMS), ki so države lanice pripravili na vstop v monetarno unijo. Zahteven proces uvajanja skupne evropske valute so izvedli z nartom postopnega prehoda preko treh faz oblikovanja ekonomske in monetarne unije in treh faz uvajanja evra. To je nedvomno uspešen integracijski proces, ki je tudi z monetarne strani povezal gospodarstva v skupen trg evra, in je bil (tehnino gledano) uveden zelo gladko. Tudi Evropska centralna banka (ECB) je prevzela vodenje skupne evropske monetarne politike na evro obmoju brez vejih zapletov. Uspešnost projekta evro je delno pokvarilo le vztrajno dvoletno padanje teaja evra v razmerju do ameriškega dolarja (v dveh letih za 30 %), kar je vzbudilo dvome o trdnosti evra in kredibilnosti ECB, pri emer pa je treba upoštevati, da je ostal evro notranje stabilna valuta, kar je za obmoje evra tudi najpomembnejše. 2 Za vstop v evropsko ekonomsko in monetarno unijo morajo države izpolnjevati pet kriterijev Maastrichske pogodbe, ki se nanašajo na proraunski primanjkljaj, javni dolg, inflacijo, obrestne mere in nihanje valute. Slovenija je vstopila v EU leta 2004, evro pa je prevzela leta 2007. 3.1 Faze integriranja gospodarstev Izraz integracija se je najprej pojavil na podjetniški ravni in šele nato na državni. Bistvo mednarodne ekonomske integracije je spajanje in povezovanje držav v veje celote. Pomen integracije je v tem, da se znotraj integrirane skupine odstranijo prepreke za trgovanje in se s prostim gibanjem proizvodnih faktorjev izrabljajo možnosti za specializacijo, medtem ko se dežele izven regije diskriminirajo. Tako z integracijo uresniujemo optimalno izrabo resursov v prostoru. 2 Mrak 2002, 385 7
Tabela 1: Faze integriranja gospodarstev Težnja za suverenostjo Težnja za integracijo (ekonomija obsega) Faza Oblika Znailnosti 0 Nacionalna država Avtonomno sprejema zakone, s katerimi uravnava gospodarsko politiko in ekonomske odnose s tujino. 1 Prosta trgovinska Ukinitev carin med lanicami. zveza 2 Carinska unija Skupna zunanja carinska tarifa; konzultacije o trgovinski politiki. 3 Skupni (enotni) Prosto gibanje blaga, kapitala, storitev in ljudi; skupna zunanja trg carina; uskladitev notranjih politik; koordinacija ekonomskih odnosov s tujino. Skupni denar, poenotena notranja gospodarska politika, skupna politika ekonomskih odnosov s tujino. 4 Ekonomska (monetarna) unija 5 Politina unija Popolna poenotenost monetarne, fiskalne, socialne politike ter politike ekonomskih odnosov s tujino. Nadnacionalni sistem dejansko nadomeša nacionalno državo z vidika varnosti in suverenosti. 6 Integriran nadnacionalni sistem Vir: Kenda in Bobek 2003, 134 Enako kot peta faza; poenoten sociokulturni sistem. 3.2 Oblikovanje EMU in evra (od leta 1999 dalje) Pred letom 1997 so ugotovili, da je pri veini držav kandidatk v EMU stopnja dosežene makroekonomske konvergence premajhna, da bi se odloile za prehod na EMU, tako da je leto 1999 ostalo kot zadnji in obvezni rok, v katerem je bilo potrebno EMU oblikovati. Veina držav v EMU je v zadnjem hipu uspela izpolniti podpisane pogoje glede makroekonomske konvergence, tako da so 1. 1. 1999 dejansko lahko oblikovali EMU in uvedli skupno evropsko valuto evro. S tem je EU napravila odloilni korak naprej v procesu evropske monetarne integracije in vstopila v monetarno unijo kot najvišjo stopnjo monetarne integracije. 3.2.1 Tri faze uvedbe EMU 3 Ekonomska in monetarna unija se je realizirala v treh fazah: Prva faza je trajala od 1. julija 1990 do 31. decembra 1993. V tej fazi sta bili temeljni nalogi liberalizacija prometa in kapitala ter trdnejše, kooperativnejše sodelovanje držav lanic na podroju denarne, gospodarske in finanne politike. Poleg tega je bilo potrebno vzpostaviti sistem prostega pretoka plail in kapitala med državami lanicami. 3 povzeto po Tratnik in Feri 2002, 189-190 8
Druga faza je trajala od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1998. V tej fazi so morale lanice dosei naslednje cilje: ustanovil se je Evropski monetarni institut (EMI) kot predhodnik centralne banke; vzpostavljena je morala biti institucionalna neodvisnost nacionalnih centralnih bank; prav tako je moral biti vzpostavljen nadzor nad gospodarsko, denarno in finanno politiko držav lanic. lanice so morale izpolnjevati tako imenovane konvergenne kriterije na podroju stabilnosti cen, fiskalne discipline, stabilnosti menjalniških teajev in obrestne mere. Tretja, zadnja faza pa se je priela 1. januarja 1999, ko je evro postal skupna valuta lanic EMU. S tem se je zaelo prehodno obdobje, ko so poleg evra še obstajale nacionalne valute, vendar ne kot samostojne, ampak kot del evra. To obdobje je trajalo do 1. januarja 2002, ko je evro postal edino zakonito plailno sredstvo v državah lanicah EMU. 3.2.2 Maastrichski konvergenni kriteriji Da bi zagotovili potrebno trdnost skupne evropske valute, so se odloili, da v EMU ne morejo vstopiti vse lanice EU, temve le tiste, ki bodo izpolnile potrebne pogoje glede predhodne makroekonomske konvergence, tako imenovane maastrichske konvergenne kriterije, ki vkljuujejo tri monetarne kriterije (glede inflacije, obrestnih mer in deviznega teaja) in dva fiskalna kriterija (glede javnofinannega deficita in javnega dolga). Z vzpostavitvijo kriterijev so: doloili merila za vstop v EMU; omogoili selekcijo med državami kandidatkami za EMU pri vstopu v EMU in zagotovili stabilnost skupne evropske valute. 3.2.3 Evropska centralna banka (ECB) in njena skupna monetarna politika Skupni denar zahteva skupno monetarno politiko, ki mora biti centralizirana v rokah neke nadnacionalne monetarne oblasti, ki je za vodenje skupne monetarne politike zadolžena. To vlogo v EMU prevzema Evropska centralna banka (ECB), ki je bila formalno ustanovljena leta 1998. Je osrednja institucija EMU, vendar pri vodenju monetarne politike ne deluje samostojno, temve se povezuje z nacionalnimi centralnimi bankami držav lanic. Tako govorimo o evro sistemu, ki vkljuuje Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke tistih držav lanic EU, ki so zamenjale svoje valute za evro. Skupna monetarna politika se tako doloa centralizirano (doloa jo Svet guvernerjev ECB), izvaja pa decentralizirano prek nacionalnih centralnih bank, ki so dolžne na svojem podroju izvajati skupno monetarno politiko v skladu z navodili ECB. Pomembna je neodvisnost ECB, ki ima ve dimenzij institucionalno, finanno in personalno. Najpomembnejše za neodvisnost centralne banke je, da pod nobenim pogojem ne sme neposredno financirati države. Prav tako je potrebno prepreiti vsak možni pritisk ali vpliv politike na sprejemanje odloitev pri vodenju skupne monetarne politike. Osnovni cilj ECB je stabilnost cen in tako ima ECB obveznost podpirati ekonomsko politiko držav lanic, vendar le, e ta ni v nasprotju s ciljem stabilnosti cen. 9
Za vodenje skupne monetarne politike ima ECB na voljo tri osnovne skupine inštrumentov: operacijo na odprtem trgu, stalno odprto ponudbo bankam in obvezno rezervo. Najpomembnejše so operacije na odprtem trgu, saj z njimi ECB vpliva na višino obrestnih mer in likvidnost na denarnem trgu. Stalna odprta ponudba bankam omogoa kratkorono izposojanje likvidnosti, vendar pa morajo banke držati predpisane obvezne rezerve, ki se obrestujejo po tržni obrestni meri. Glede vodenja nacionalne fiskalne politike v EMU veljajo pravila, ki naj bi varovala stabilnost skupne evropske valute, kar pa mono omejujejo fleksibilnost nacionalne fiskalne politike. 3.2.4 Vpliv evra na gospodarstvo lanic 4 Pristopnice morajo svoje proraune še pred dejanskim vstopom v evro obmoje uskladiti z maastrichskimi kriteriji. Po priporoilu izvršnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Horsta Koehlerja morajo države pristopnic im prej prilagoditi svoje javne finance ob vstopu v monetarno unijo. Na konferenci v Pragi je podal predloge o upravljanju z javnimi financami, medtem ko naj bi bil urnik priprav na pristop držav k skupni enoti evro odloitev posamezne države. Še vedno ostajajo maastrichski kriteriji merilo za vstop v monetarno unijo. Doloila teh kriterijev so bila vedno jasna: zagotoviti trdne ekonomske temelje in konvergenne kriterije, ki so tudi najboljša zašita pred destabilizacijo finannih tokov v obdobju priprave na skupno valuto. Zelo dobro bi bilo, da države svoje proraune še pred dejanskim vstopom uskladijo z maastrichskimi kriteriji oziroma jih na podroju javnega dolga in proraunskega primanjkljaja celo presežejo. Države bodo lahko z vstopom v monetarno unijo pridobile tudi do 25 % bruto domaega proizvoda (BDP), kot predpogoj pa bodo morale še pred vstopom izvesti ukrepe, ki bodo prepreili negotovost na trgu in preveliko nihanje teajev. Analize kažejo, da bi lahko prevzem evra poveal BDP novih lanic unije za 20 do 25 %, saj se bodo z uvedbo enotne valute zmanjšala tveganja, pa tudi transakcijski stroški. Seveda pa takšen ugoden razvoj dogodkov ne bo sledil avtomatino države bodo morale pred tem dokazati, da so zmožne voditi jasno in transparentno gospodarsko politiko in izpolnjevati maastrichske kriterije, ki doloajo najvišje dovoljene meje inflacije, obrestnih mer, javnega dolga, proraunskega primanjkljaja in stabilnosti deviznega teaja pred vstopom v evroobmoje. Menjalna razmerja med evrom in nacionalnimi valutami držav lanic EU, ki so uvedle evro, so bila doloena 31. 12. 1998 in so fiksna. Države so morale predhodno izpolniti doloene kriterije, poznane pod imenom maastrichski konvergenni kriteriji. Za uspešno delovanje ekonomske in monetarne unije je potrebno ekonomsko zbliževanje (poenotenje) teh držav. V primerjavi s preteklimi leti so se razlike med stopnjami inflacije, proraunskimi primanjkljaji in obrestnimi merami teh držav zelo zmanjševale. 4 Povzeto po Zbašnik 2001, 53 10
Poglaviten cilj enotne denarne politike, ki jo vodi ECB, je vzdrževati stabilnost cen in tako dolgorono zagotoviti trdne temelje za gospodarsko rast na obmoju evra. Merilo stabilnosti cen ECB opredeljuje, da na obmoju evra inflacija ne sme presei dveh odstotkov na leto. Postavlja se vprašanje, ali se je evro uvedel zaradi ekonomskih oziroma politinih odnosov. Evropska unija predstavlja za države lanice skupni trg in ena izmed štirih temeljnih svobošin na tem trgu je prost pretok kapitala. Nadgradnja ideje o skupnem trgu, ki naj kar najbolje posnema notranji trg v nacionalni državi, je izpostavitev ekonomske in monetarne unije, ki predvideva tudi uvedbo enotne valute evro. Kdaj je vkljuitev v širšo denarno podroje smiselna, je odvisno od ve dejavnikov. Ekonomsko gledano je takšno vkljuevanje bolj smiselno za majhne države, ki imajo zelo odprto gospodarstvo. 11
4. EVRO Prvi januar 2007 je datum, ki ga ne bo mogla prezreti nobena zgodovina Slovencev, zapomnili pa si ga bomo tudi vsi državljani. Upamo, da ne po podražitvah, marve po dejstvu, ki nas lahko navdaja s ponosom, in sicer je Slovenija prva izmed novih lanic EU, ki ji je uspelo izpolniti vse kriterije za prevzem evra. Druge nove lanice bodo za to potrebovale od 5 do 10 let. Z dnem uvedbe evra, torej od 1. januarja 2007, je zaelo tei 14-dnevno obdobje dvojnega obtoka gotovine. To pomeni, da je bilo mogoe gotovinsko plaevanje v tolarjih in tudi že v evrih. Ne glede na to, ali je bilo plailo v tolarjih ali v evrih, je bilo vrailo vedno v evrih. 4.1 Predviden potek uvedbe evra Evro je postajala slovenska nacionalna valuta v ve stopnjah. Prvo stopnjo je predstavljal vstop Slovenije v EU in kmalu za tem tudi vstop v sistem mehanizma deviznih teajev (ERM II), in sicer 28. junija 2004. Druga stopnja se je zaela 1. marca 2006 z uvedbo informativnega dvojnega oznaevanja cen in se je konala 11. julija 2006, ko je bila sprejeta odloitev, da Slovenija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra. Takrat je bil doloen tudi teaj zamenjave med tolarjem in evrom: 1 = 239,640 SIT. Že naslednji dan po doloitvi nepreklicnega teaja zamenjave, torej 12. julija 2006, je nastopilo obvezno dvojno oznaevanje cen po tem teaju, ki bo trajalo še šest mesecev po uvedbi evra. Tretjo stopnjo predstavlja dejanska uvedba evra 1. januarja 2007, ko je evro postal slovenska nacionalna valuta. Zael se je dvojni obtok tolarjev in evrov, ki se je zakljuil 14. januarja 2007. S 1. januarjem 2007 je zael tei tudi rok za zamenjavo tolarjev v evre: do 1. marca 2007 bo mogoe menjati tolarske kovance in bankovce brezplano v poslovnih bankah in hranilnicah, po tem datumu pa bomo lahko bankovce brez asovne omejitve in brezplano zamenjali pri Banki Slovenije. Ta bo sprejemala tudi kovance, vendar le do konca leta 2016. 12
Slika 1: Predviden potek uvedbe evra Vir: http://www.evro.si/ 13
5. POSLOVANJE BANKE CELJE, d. d. Banka Celje, d. d., uspešno deluje že ve kot 140 let. Po velikosti je peta najveja banka v Sloveniji in že dolgo ni ve samo regionalna banka. Prisotna je po vsej Sloveniji in ima ve kakor 900 korespondennih bank. Je banka univerzalnega tipa in ponuja celovit banni servis tolarskega in deviznega poslovanja za: prebivalstvo, zasebnike, pravne osebe. 5.1 Predstavitev poslovanja Banka Celje je samostojna banka, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh bannih in drugih finannih storitev na temelju Zakona o banništvu in Zakona o gospodarskih družbah. Banka opravlja vse vrste bannih in drugih finannih storitev skladno z zakonom in dovoljenjem pristojnega organa. Njeno poslovanje je osredotoeno na: sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj raun; storitve, za katere zakon doloa, da jih smejo opravljati samo banke. Poleg navedenih bannih storitev opravlja tudi druge finanne storitve, in sicer: factoring, finanni zakup (leasing), izdajanje garancij in drugih jamstev, kreditiranje (potrošniški in hipotekarni krediti), financiranje komercialnih poslov, trgovanje z izvedenimi finannimi instrumenti, zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, izdajanje in upravljanje s plailnimi instrumenti (plailne in kreditne kartice, potovalni eki, banne menice), oddajanje sefov, posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov, storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, upravljanje pokojninskih oz. investicijskih skladov, opravljanje poslov plailnega prometa. 14
5.1.1 Zgodovinski razvoj Leta 1864 je bila ustanovljena Hranilnica mestne obine Celje, ki je bila predhodnica Banke Celje. Po drugi svetovni vojni se je preimenovala v Kreditno banko Celje. Leta 1971 se je prikljuila Ljubljanski banki kot LB Podružnica Celje. V zaetku leta 1978 se je preimenovala v LB Splošna banka Celje. Ob koncu leta 1989 je zaela poslovanje kot delniška družba v sistemu Ljubljanske banke. Leta 1994 se je osamosvojila in maja preimenovala v Banko Celje. Od osamosvojitve naprej samostojno opravlja vse banne posle doma in v tujini. Svojo ponudbo je razširila preko dveh lastnih podjetij: o Posest, d.o.o., ki opravlja posle z nepremininami; o Filba, d.o.o., ki se ukvarja s svetovanjem in z reševanjem problematinih terjatev banke. Leta 1996: v skladu s strategijo širitve zunaj celjske regije pripojitev Banke Noricum, d. d., Ljubljana in preoblikovanje te banke v Glavno podružnico Ljubljana. Leta 1998: pripojitev Hmezad banke Žalec in preoblikovanje te banke v Podružnico Hmezad. Leta 1999: Banka Celje podpiše pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko postane pridružena lanica njene banne skupine 5.1.2 Vlaganje v razvoj okolja Banka Celje se aktivno in odgovorno vkljuuje v kompleksno mrežo družbenih odnosov, saj je vpetost v ožje in širše okolje pomembna za njeno uspešno poslovanje, kvalitativni razvoj in napredek. Banka skladno s svojo strategijo in poslovno filozofijo investira del dobika, pridobljenega prek sponzorstva in donatorstva, nazaj v okolje, saj daje svoj prispevek kulturnim, športnim, humanitarnim, zdravstvenim in izobraževalnim dejavnostim. 15
5.2 Evro najveji projekt banke 5 Uvedba nove valute je zelo zahteven proces, ki vpliva na celotno gospodarstvo in zajema dolgotrajne priprave. V Banki Celje so že jeseni leta 2004 prieli s prvimi pripravami, ki so v letu 2005 postale intenzivnejše. Uprava banke je tako morala imenovati projektno skupino za uvedbo in prevzem evra, ki jo sestavlja enajst vodilnih delavcev banke. Nadzorni organ projekta evro je uprava banke, ki sprejema kljune odloitve. Aktivnosti na projektu tekoe nadzira notranja revizija, pa tudi zunanji revizor in Banka Slovenije. Za posamezna podroja so bile ustanovljene posebne operativne delovne skupine, kot na primer za uvedbo evro gotovine. Banka Celje tesno sodeluje z Novo Ljubljansko banko, d. d., saj se zaposleni zavedajo, da je izmenjava idej koristna. Redno se obvešajo o stanju na posameznih poslovnih podrojih, tesno so povezani tudi na ravni informacijske tehnologije za fizine osebe. 5.2.1 Izvajanje pomembnejših aktivnosti projekta evro V Banki Celje ima projekt evro zelo pomembno mesto. Postopoma se vanj vkljuuje vse ve zaposlenih. Ta projekt terja tudi visoka finanna sredstva. Zajema tri glavna podroja: - prilagoditve informacijske podpore poslovnim procesom, - priprave za gotovinski pretok, - ostale poslovne prilagoditve, ki vkljuujejo usposabljanje delavcev, dopolnjeno organizacijo dela Poseben izziv za Banko Celje so predstavljale logistine priprave zamenjave valute na gotovinskem podroju, kar je potekalo pod posebno kontrolo Banke Slovenije. Skrbno so bile nartovane aktivnosti prevoza, skladišenja, distribucije evro gotovine, jemanja tolarske gotovine iz obtoka. Potekale so tudi aktivnosti na podroju kartinega poslovanja in poslovanja bankomatov. V Banki Celje so posebno pozornost namenili informiranosti o prehodu na novo valuto, kar je pomembno za celotno poslovno okolje. Izdelana sta bila»komunikacijska strategija o uvedbi evra«in»komunikacijski nart, ki podrobneje opredeljujeta številne promocijske aktivnosti (razline brošure, obvestila na izpiskih; na spletnih straneh Banke Celje je pripravljena posebna stran na temo evra ), v internih glasilih stalno objavljajo teme z evro vsebino. 5 povzeto po 16
Slika 2: Pomembnejši datum pri uvajanju evra Vir: Moja Banka september 2006, 17
6. ANKETA 6.1 Predstavitev ankete V anonimni anketi, ki sva jo razdelili med nakljuno izbrane ljudi v okolici Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine, sva želeli priti do doloenih ugotovitev o uvedbi evra. Anketa je obsegala 10 vprašanj, razdelili pa sva jo med 100 anketirancev. 6.2 Odgovori anketirancev in analiza teh odgovorov 1. Spol: moški 38 ženski 62 70 60 50 40 30 20 10 0 moški ženske Na vprašalnik nam je odgovorilo 62 žensk in 38 moških. 2. Starost: do 20 let 16 21 35 let 26 36 45 let 24 nad 46 let 34 35 30 25 20 15 10 5 0 do 20 let 21-35 let 36-45 let nad 46 let 18
16 oseb je bilo starih do 20 let, 26 oseb od 21 do 35 let, 24 oseb od 36 do 45 let in 34 oseb nad 46 let. 3. Status: dijak 16 študent 8 zaposlen 36 brezposeln 18 upokojenec 22 40 35 30 25 20 15 10 5 0 dijak študent zaposlen brezposeln upokojenec Na anketo je odgovarjalo 16 dijakov, 8 študentov, 22 upokojencev, 36 zaposlenih in 18 brezposelnih oseb. 4. Kaj uporabljate kot plailno sredstvo pri vsakdanjih nakupih? Gotovino. 68 Banno kartico. 18 Oboje. 14 70 60 50 40 30 20 10 0 uporaba gotovine uporaba banne kartice oboje Najve ljudi je odgovorilo, da plauje z gotovino, le 18 ljudi plauje z banno kartico, 14 ljudi pa kot plailno sredstvo uporablja tako gotovino kot banno kartico. 19
5. Ali ste do 31.12. 2006 zamenjali vsa tolarska sredstva? Da. 46 Ne. 54 54 52 50 48 46 Da Ne 44 42 Le nekaj manj kot polovica vprašanih je do 31. 12. 2007 zamenjala vsa tolarska sredstva. 6. Ali ste imeli v prvih dneh novega leta težave pri plaevanju? Da. 20 Ne. 54 Delno. 26 60 50 40 30 20 Da Ne Delno 10 0 54 anketirancev v prvih dneh novega leta ni imelo težave pri plaevanju, 20 anketirancev pravi, da jih je imelo, 26 anketirancev pa je imelo delne težave pri plaevanju. 20
7. Ste pri vrailu drobiža sedaj bolj pozorni kot prej? Da. 84 Ne. 16 100 80 60 40 Da Ne 20 0 Veina anketirancev, in sicer kar 84, je bolj pozornih pri vrailu drobiža. 8. Ali si pri plaevanju vsakdanjih nakupov pomagate z»evrokalkulatorjem«? Vedno. 2 Vasih. 28 Nikoli. 70 70 60 50 40 30 20 10 0 Vedno Vasih Nikoli Kar 70 vprašanih je odgovorilo, da si nikoli ne pomaga z»evrokalkulatorjem«, 28 si pomaga le vasih, samo 2 pa sta odgovorila, da si vedno pomagata z»evrokalkulatorjem«. 21
9. Menite, da so se cene zaradi uvedbe evra dvignile? Da. 84 Ne. 8 Ne vem. 8 100 80 60 40 20 Da Ne Ne vem 0 Veina vprašanih meni, da so se cene zaradi uvedbe evra dvignile, 8 jih meni, da ne, enako število vprašanih pa je na to vprašanje odgovorilo, da ne ve. 10. Se strinjate z uvedbo nove valute evro? Popolnoma se strinjam. 16 Strinjam se. 46 Ne strinjam se. 34 Popolnoma se ne strinjam. 4 50 40 30 20 10 0 Popolnoma se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Popolnoma se ne strinjam Kar 46 anketirancev se strinja z uvedbo nove valute, medtem ko se jih 34 s tem ne strinja. 22
7. RAZPRAVA Na osnovi pridobljenih rezultatov pisne ankete lahko povzamemo doloene ugotovitve. Veina anketirancev je bila dobro seznanjena z uvedbo nove valute in ravnanjem ob prehodu. Meniva, da to izhaja iz tega, ker so bile poslovne banke dobro pripravljene na prehod in so svojim komitentom na ustrezen nain posredovale, kje lahko dobijo informacije o uvedbi evra v Sloveniji, kako lahko zamenjajo denar in kako bo po novem potekalo plaevanje. Ve kot polovica anketirancev ni imela posebnih težav pri plaevanju takoj po novem letu, eprav jih je veina odgovorila, da pri vsakdanjih nakupih plauje z gotovino. To naju je presenetilo, saj sva predvidevali, da jih veina pri plaevanju uporablja banne kartice. eprav smo se z evrom morali navaditi na novo merilo vrednosti, se veina vprašanih strinja z uvedbo nove valute, kljub temu da to narekuje vejo previdnost pri gospodarjenju z razpoložljivim denarja. 23
8. ZAKLJUEK Povzamemo lahko, da je oblikovanje ekonomske in monetarne unije in prehod na skupno valuto uspešen evropski integracijski proces. Evropska gospodarstva so se tako tudi z monetarne strani povezala v skupen trg, na katerem se je sprožil proces povezovanj, združevanj in prevzemov. Uvedba evra je vplivala tudi na Slovenijo, saj je to pomenilo uvedbo nove tuje valute. Prvi pozitivni uinek uvedbe evra za vse udeležence v mednarodni trgovini je bil zmanjšanje stroškov pri menjavi valut držav lanic EU, ki so uvedle evro, ter zmanjšanje negotovosti, povezane s teajnimi nihanji. Poenostavilo se je tudi upravljanje z deviznimi rezervami ter primerjava cen istega blaga v razlinih državah. Seveda pa uveljavitev evra pomeni predvsem znižanje transakcijskih stroškov in tveganj za države, ki so uvedle evro. To razmeroma poveuje konkurennost podjetij teh držav glede na podjetja iz drugih držav. S to raziskovalno nalogo sva ugotovili, da je Slovenija prva izmed novih lanic EU, ki ji je uspelo izpolniti vse kriterije za prevzem evra. Ob tem je treba povedati tudi to, da se s tem Slovenija poslavlja od samostojne monetarne politike. To se nanaša predvsem na politiko obrestnih mer in teajno politiko. V drugem delu raziskovalne naloge sva predstavili Banko Celje, d. d., in njene priprave na prehod na novo skupno valuto. Ugotovili sva, da so se v banki na novo valuto pripravljali kar nekaj asa. Na njihovi spletni strani so pripravili kotiek, kjer lahko najdemo razline informacije glede uvedbe evra, spremljamo aktualna dogajanja in napredek projekta evro. Pripravili so informacije za fizine osebe, pravne osebe in splošne informacije o evru. Empirini del raziskovalne naloge je privedel do ugotovitve, da najina hipoteza, da Banka Celje, d. d., ne bo imela vejih težav pri prehodu, resnino drži, saj se je Banka Celje na prehod dobro pripravila. Drugo hipotezo pa morava zavrniti, saj sva predvidevali, da se bodo ljudje na evro težko privadili. Odgovori anketirancev pa kažejo na to, da veina ni imela posebnih težav pri plaevanju v prvih dneh novega leta in da se strinjajo z uvedbo nove valute. 24
LITERATURA in DRUGI VIRI 1. Mrak M. : Mednarodne finance. Ljubljana : Založba GV, 2002 2. Vršaj E. : Slovenija v Evropski uniji. Koper: Ognjiše, 2002 3. Logar R. : Plailni sistemi. Ljubljana : Zveza raunovodij, finannikov in revizorjev, 1998 4. Zbašnik D. : Mednarodne poslovne finance. Maribor: EPF, 2001 5. Grilc P. in Ileši T. : Pravo Evropske unije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001 6. Štefe T.: Tolar se je umaknil evru. V: Obrtnik. 01/2007. str. 79 7. http://www.banka-celje.si/vsebina/dokumenti/moja_banka.pdf#page=5 25
PRILOGA (anketni obrazec) 26
A N K E T A Sva dijakinji 4. letnika Srednje šole Slovenska Bistrica in delava raziskovalno nalogo z naslovom Priprave Banke Celje, d. d., na uvedbo nove valute evro. Prosiva, da izpolnite naslednjo anketo, saj nama bodo vaši odgovori v pomo pri najini raziskavi. 1. Spol: a) moški b) ženski 2. Starost: a) do 20 let b) od 21 do 35 let c) od 36 do 45 let d) nad 46 let 3. Status: a) dijak b) študent c) zaposlen d) brezposeln e) upokojenec 4. Kaj uporabljate kot plailno sredstvo pri vsakdanjih nakupih? a) Gotovino. b) Banno kartico. c) Oboje. 5. Ali ste do 31. 12. 2006 zamenjali vsa tolarska sredstva? a) Da. b) Ne. 6. Ali ste imeli v prvih dneh novega leta težave pri plaevanju? a) Da. b) Ne. c) Delno. 27
7. Ste pri vrailu drobiža sedaj bolj pozorni kot prej? a) Da. b) Ne. 8. Ali si pri plaevanju (vsakdanji nakupi) pomagate z»evrokalkulatorjem«? a) Vedno. b) Vasih. c) Nikoli. 9. Menite, da so se cene zaradi uvedbe evra dvignile? a) Da. b) Ne. c) Ne vem. 10. Se strinjate z uvedbo nove valute evro? a) Popolnoma se strinjam. b) Strinjam se. c) Ne strinjam se. d) Popolnoma se ne strinjam. Za vaše sodelovanje se vam lepo zahvaljujeva. Mateja Retuznik in Nikita Tratenšek 28
29