14/2017 13. 7. 2017 Ljubljana Dragi bralci, Register dejanskih lastnikov naj bi povečal transparentnost poslovanja. Za njegovo uvedbo sta predpisana ugotovitev dejanskega lastnika do novembra 2017 in prvi vnos podatkov do januarja 2018. Iz našega on-line priročnika Konti, knjižbe, protiknjižbe:»zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1), sprejet v letu 2016, uvaja zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma institut ugotavljanja dejanskega lastnika in register dejanskih lastnikov. Poslovni subjekti so dolžni skladno z ZPPDFT-1 ugotavljati podatke o svojih dejanskih lastnikih. Prav tako so dolžni vsi poslovni subjekti, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebnih družb z omejeno odgovornostjo in neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v roku osmih dni od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov. V registru dejanskih lastnikov se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, s čimer se vzpostavi zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogoča zloraba poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Register vzdržuje in upravlja agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Register dejanskih lastnikov se bo uvedel postopoma, in sicer morajo poslovni subjekti v enem letu od uveljavitve zakona ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih in jih vpisati v register dejanskih lastnikov v 14 mesecih od uveljavitve zakona.«mihael Sket strokovni urednik IZ PRAKSE E-vročanje s i FURS samostojnemu podjetniku, urejeno preko računovodskega servisa Finančna uprava RS podjetnikom in podjetjem večino dokumentov vroča le še elektronsko preko portala edavki. Vročeni dokumenti, kot so opomin o neplačanih davčnih obveznostih, sklepi o davčni izvršbi, odločbe o odmeri davka na vodna plovila, odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, inšpekcijske odločbe itd. lahko nosijo pravne posledice. Dokument se skladno z zakonodajo po poteku 15-dnevnega roka smatra kot vročen, ne glede na to ali ga je podjetnik prevzel oziroma bil seznanjen, da se dokument nahaja na portalu edavki. Podjetnik se lahko odloči, da bo za prejemnika vročenih dokumentov pooblastil drugo pravno osebo, na primer računovodski servis. To stori tako, da izpolni obrazec Vročanje-PE VSEBINA IZ PRAKSE E-vročanje s i FURS samostojnemu podjetniku, urejeno preko računovodskega servisa VPRAŠANJA ODGOVORI Davčno priznavanje stroškov Obdavčitev odkupa plemenitih kovin Realiziran dobiček iz kapitala Razporeditev nerazporejenega dobička REK-1 v primeru izplačila odpravnine v invalidskem podjetju Popravilo oziroma nadomestitev poškodovanih opredmetenih osnovnih sredstev Prehrana zaposlenih na pikniku Združitev povezanih podjetij in slabo ime Knjiženje negativnega lastniškega kapitala Stroški reprezentance napitnine Oddajanje nepremičnine preko airbnb in booking Storno računa in ZDavPR 1 2 2 3 3 3 4 4 4 5 5 5 6 6 6 7 7 8 13. 7. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 1
v pdf obliki oziroma v word obliki in ga odda v papirni obliki na pristojni finančni urad. Podjetnik, ki ima digitalno potrdilo, lahko pooblastilo odda v elektronski obliki z obrazcem Vročanje-PE preko portala edavki. Obrazec lahko oddajo prek portala edavki tudi vsi njegovi pooblaščenci, na primer računovodski servisi, ki imajo pravico za vložitev dokumenta Vročanje-PE. Vročanje-PE (Vloga za določitev in preklic pooblaščenca za vročanje) je obrazec, ki omogoča določanje pooblaščenca za vročanje na različnih nivojih (od splošnega pooblaščenca za vročanje pa vse do pooblaščenca za vročanje za posamezno zadevo). Pri tem velja opozoriti, da obrazec ne nadomešča obrazca za pooblaščenca za zastopanje, temveč gre za nov obrazec, namenjen pooblaščanju za vročanje dokumentov, sklepov, odločb s i FURS-a, ki jih davčni organ namesto zavezancu vroči njegovemu pooblaščencu, npr. računovodskemu servisu za vročanje. Pri pooblaščenju pravne osebe, na primer računovodskega servisa, odvetniške pisarne, podjetnik pooblasti pravno osebo in ne zaposlene fizične osebe pri tej pravni osebi, sicer bodo dokumenti, ki bodo vročeni v papirju, vročeni na naslov te fizične osebe. Pooblastilo drugi pravni osebi velja namreč tako za dokumente, ki se vročajo elektronsko, kot za dokumente, ki se še vročajo v papirni obliki preko pošte. Oddaja obrazca Vročanje PE v elektronski obliki prek portala edavki Pooblastilo preko portala edavki lahko odda podjetnik, lahko pa tudi vsi njegovi pooblaščenci, ki imajo pravico za vložitev dokumenta Vročanje-PE, torej tudi računovodski servis. Podjetnik vstopa v portal edavki z digitalnim potrdilom. Po vstopu na portalu edavki izbere pooblastila/vročanje/dodaj pooblaščenca za vročanje. Po vnosu davčne številke in dejavnosti pooblaščenca se odpre obrazec za pooblaščanje. Podjetnik lahko izbere splošno pooblastilo ali pa npr. računovodski servis pooblasti za točno določene dokumente. Podjetnik namreč lahko določi več pooblaščencev za vročanje (na istem nivoju) ter pooblaščencev na različnih nivojih. Podjetniku, ki ima pooblaščenca za vročanje (prevzem dokumentov), se informativno sporočilo o odloženem dokumentu v profil v portalu edavki z obrazcem Obv-DZ (Osebno obvestilo) pošlje na elektronski naslov, ki je bili sporočen in potrjen na FURS-U, vendar pa dokument lahko prevzame le pooblaščenec podpisa evročilnice. Kot je bilo omenjeno, se sporočilo na elektronski naslov podjetnika pošlje le, če je podjetnik z obrazcem evročanje-pos sporočil svoj elektronski naslov in ga potrdil. Erika Stražar s.p. VPRAŠANJA ODGOVORI Davčno priznavanje stroškov Naše podjetje s sedežem v Sloveniji ima predstavništva in podružnico v tujini (Hrvaška, Srbija, BIH). Na teh predstavništvih/podružnici so zaposleni nerezidenti Republike Slovenije (so rezidenti držav, kjer so predstavništva). Zaposleni na predstavništvih dobivajo plačo v skladu z lokalno zakonodajo, vsi pa imajo tudi veljavne KIDO obrazce. Zaradi tega pričakujejo, da tudi dnevnice dobijo izplačane v skladu z lokalno zakonodajo (seveda maksimum). Ali so vse dnevnice, ki so izplačane v skladu s tujo Uredbo, tudi popolnoma davčno priznane v Sloveniji? Dnevnice, ki so v skladu z lokalno (tujo) Uredbo, so namreč višje, kot če bi jih podjetje izplačevalo v skladu s slovensko Uredbo. Prav tako imajo iz naslova pogostitev poslovnih partnerjev tudi zaposleni večkrat plačano prehrano v službenem času. Odbitek za v celoti plačano prehrano po slovenski uredbi bi bil 80 %, v tujini pa je ta odbitek npr. 60 % ali celo samo 30 % (pri tem lahko gre za podvajanje stroškov: dnevnica in reprezentanca). Glede na to, da kot osnovna družba knjižimo vse poslovne dogodke naših predstavništev v skladu s SRS oz. MSRP in plačujemo DDPO v Sloveniji, me zanima, kakšne so nevarnosti na tem področju glede davčnega priznavanja stroškov? Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti (za povezani osebi gre, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi osebi) se upoštevajo transferne cene, kar pomeni, da se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen. Po splošnem davčnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po ZDDPO-2. Za take odhodke se štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti zavezanca, da gre za odhodke z značajem privatnosti, in/ali odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso. Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so podrobneje našteti v 30. členu ZDDPO-2. V zvezi z odpravo dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov zunaj Slovenije poudarjam, da je za odpravo mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidentov določena ureditev 2 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 13. 7. 2017
za uveljavljanje pravice odbitka tujega davka. Rezident lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje ob predložitvi ustreznih dokazil v zvezi z odbitkom odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po ZDDPO-2, ki ga je plačal od dohodkov iz virov zunaj Slovenije (tuji davek) na dohodek iz virov zunaj Slovenije, ki je ali je bil vključen v njegovo davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih. Naknadno spremembo odbitka, zlasti v primeru vračil ali naknadnih plačil tujega davka, mora zavezanec upoštevati v obdobju, ko je prišlo do spremembe, tako da poveča oziroma zmanjša davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil v skladu z zakonom možen, če bi se upoštevala sprememba. Na podlagi navedenega menim, da so na območju RS davčno priznana samo tista povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, določena z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Prav tako menim, da so vaša predstavništva oziroma podružnice v tujini (Hrvaška, Srbija, BIH) obdavčeni po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v tujini, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v tujini, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj, seveda po zakonodaji tuje države. Mednarodno obdavčenje (pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja razdelitev pravice do obdavčitve med državama pogodbenicama), je podrobneje obrazloženo v gradivu FURS (1. izdaja, september 2014), javno dostopnim na spletni i FURS. Obdavčitev odkupa plemenitih kovin Zanima me, kakšna je obdavčitev odkupa plemenitih kovin (zlata, srebra), ki ga pravna oseba izvede od fizičnih oseb (npr. nakit, razni okrasni izdelki iz plemenitih kovin in podobno). Ali se spremeni davčna obravnava, če pride do večkratnih odkupov kovin od iste fizične osebe? V primeru prodaje plemenitih kovin s i fizične osebe morebitni ustvarjeni dobički iz tega naslova (torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo plemenitih kovin) niso obdavčeni. Pravna oseba praviloma s fizično osebo sklene pogodbo o nakupu, v kateri natančno opredeli predmet prodaje, dogovorjeno ceno ter ostale pravice in obveznosti pogodbenih k. Tako sklenjena pogodba predstavlja verodostojno knjigovodsko listino, ki služi kot podlaga za ustrezno knjiženje poslovnih dogodkov na ravni pravne osebe. Vendar pa navedeno velja le v primeru, kadar gre za enkraten posel nakup s i fizične osebe oziroma fizična oseba prodaja svoje obstoječe premoženje (plemenite kovine), ki ga ima dlje časa v lasti ali ga je na primer pridobila na podlagi dedovanja. V kolikor pa fizična oseba plemenite kovine kupuje z namenom nadaljnje prodaje in ustvarjanja dobička, menim da fizična oseba v tem primeru opravlja dejavnost in bi bila dolžna to dejavnost priglasiti pri registrskem organu. Tako bi bila fizična oseba pri prodaji plemenitih kovin dolžna izstaviti račun in konec leta oddati davčno napoved za dosežen dohodka iz dejavnosti. Realiziran dobiček iz kapitala KER, Katja Erjavšek s.p. Enoosebna družba je bila ustanovljena v letu 1991 z vplačanim minimalnim osnovnim kapitalom in v letu 1995 dokapitalizirana z vplačilom do višine takratnih 2.060.000 SIT. V letu 2001 je bila do tedaj evidentirana revalorizacija osnovnega kapitala v višini 2.131.000 SIT prenesena na osnovni kapital in sprememba vpisana v sodni register. V letu 2017 edini družbenik izstopa iz družbe s prodajo celotnega deleža v višini nominalne vrednosti 17.488 evrov (to je 8.596 evrov vplačani kapital in 8.892 evrov pripisan kapital iz naslova revalorizacije osnovnega kapitala). Ali se pripisana revalorizacija osnovnega kapitala (8.892 evrov) upošteva kot vplačani kapital in ne predstavlja osnove za obdavčitev (4. odstavek 152. čl. ZDoh-2)? Ali se pripisani znesek revalorizacije osnovnega kapitala šteje kot dobiček pri prodaji? Ko smo pričeli uporabljati SRS 2006, se je revalorizacijski popravek osnovnega kapitala preimenoval v splošni prevrednotovalni popravek kapitala ter prenesel iz skupine 94 v kapitalske rezerve, na konto 916. Uporabo kapitalskih rezerv podrobneje določa 64. člen ZGD-1. Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe določa 4. odsek ZGD-1 (členi od 358. do 370.). Med drugim tako ZGD-1 v 359. členu določa, da se v osnovni kapital lahko preoblikujejo tudi revalorizacijske rezerve. Tu gre za znesek nekdanje revalorizacije osnovnega kapitala, torej za znesek, ki je ohranjal vrednost vloženega osnovnega kapitala. 13. 7. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 3
Po določilih ZDoh-2 družbenik oziroma delničar plača davek od dobička iz kapitala ob prodaji deleža, torej takrat, ko bo morebitni dohodek dejansko realiziral oziroma prejel. Ob prodaji tako še vedno prodajamo zaloge kapitala, tj. prvotno vplačan znesek in delež, ki smo ga pridobili s preoblikovanjem iz sredstev družbe v osnovni kapital. Pri tem je pomembna določba četrtega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki določa, da kadar zavezanec pridobi delnico ali povečani delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič. Seveda v izogib dvojni obdavčitvi obstaja tudi prehodna določba, vsebovana v petem odstavku 152. člena ZDoh-2, ki določa, da v primeru, kadar zavezanec odsvoji delnico oziroma delež, ki jo je pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letih 2005 ali 2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, za nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju. Na podlagi navedenega menim, da v obravnavanem primeru davčna obveznost v celoti nastopi šele ob prodaji deleža, tj. ob prodaji celotnega deleža v višini nominalne vrednosti 17.488,00 evrov (tj. 8.596,00 evrov vplačani kapital in 8.892,00 evrov pripisan kapital iz naslova revalorizacije osnovnega kapitala). Razporeditev nerazporejenega dobička Letos bomo preko javnega razpisa nabavili novo tovorno vozilo za izvajanje dejavnosti javne gospodarske službe zbiranja odpadkov. V bilanci stanja imamo za leto 2016 nerazporejen oz. preneseni čisti dobiček. Ali je možno s sklepom skupščine del nerazporejenega dobička razporediti za nabavo tovornega vozila? Če je odgovor da, ali se lahko tak sklep sprejme tudi med letom? Če družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, ga mora najprej uporabiti za te namene in po tem vrstnem redu (enajsti odstavek 64. člena ZGD-1): 1. kritje prenesene izgube, 2. oblikovanje zakonskih rezerv, 3. oblikovanje rezerv za lastne deleže, 4. oblikovanje statutarnih rezerv. Uporabo dobička za zgoraj navedene namene mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavi letnega poročila. Ob upoštevanju predhodno navedenega menim, da s sklepom skupščine lahko del nerazporejenega dobička razporedite za nabavo tovornega vozila, prav tako menim, da se lahko tak sklep sprejme tudi med letom. REK-1 v primeru izplačila odpravnine v invalidskem podjetju Imamo invalidsko podjetje, v katerem je nekoliko drugačen obračun plač z uveljavitvijo novele ZZRZI-D. Spremenil se je 74. člen ZZRZI tako, da so invalidska podjetja, ki lahko uveljavljajo oprostitev za vse zaposlene delavce, oproščena plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlene delavce, ki niso invalidi, le do višine trikratnika minimalne plače v RS (2414,88 evrov). Navedena sprememba velja za vsa izplačila dohodkov iz delovnega razmerja od 1. 1.2015 dalje ne glede na obdobje, na katerega se dohodki nanašajo. Za plače smo stvar uredili, saj se pošiljata ločeno tudi dva REK-1 obrazca. Sedaj pa imamo primer izplačila odpravnine. Torej odpravnina znaša približno 600 evrov več kot znaša uredba vlade (4.063 evrov). Od tega dela (ki je večji od 4.063 evrov) obračunamo še prispevke in dohodnino. Naš program deli skupni znesek na REK-1 na dva dela (noben pa ni enak 2.414,88 evrov = trikratnik minimalne plače), program tudi razdeli prispevke, ampak je ta delitev čudna. Malce dvomim v pravilnost nastanka REK-1 obrazcev. Torej, kako je z REK-1 obrazcem v tem primeru (izplačilo odpravnine v invalidskem podjetju po uveljavitvi novele zakona ZZRZI-D) in kako je z oblikovanjem vira za odstopljena sredstva? Predlagam, da delovanje sistema pri obračunu odpravnin preverite pri vašem ponudniku programske opreme. Po navodilih Finančne uprave RS se v primeru, ko delodajalec za določen mesec izplača plačo, nadomestilo plače ter druge dohodke iz delovnega razmerja v več delih ali ločeno, in ti skupaj presegajo trikratnik minimalne plače, pri zadnjem izplačilu dohodka plača prispevke za socialno varnost v višini, ki velja za presežek trikratnika minimalne plače. V zvezi z vprašanji, kako se preverja limit trikratnika minimalne plače, ali glede na obdobje ali glede na izplačilo v posameznem mesecu, sporočajo, da se seštevajo dohodki, ki so izplačani za posamezno obdobje (polje 011 na 4 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 13. 7. 2017
zbirnem REK-1 obrazcu). Praviloma imajo vsi REK-1 obrazci v polju obdobje (polje 011) strukturo MMLLLL, razen če je dovoljeno povprečenje (npr. poračun) Tako je za ugotovitev limita treba sešteti vsa izplačila za to obdobje, tudi če je bilo prvo izplačilo v preteklem letu. Pri dohodkih, ki se nanašajo na več obdobij (regres, poračun plač...), se obdobje lahko napiše v obliki: od MMLLLL do MMLLLL. V takem primeru se seštevek dohodka za posamezen mesec naredi tako, da se sorazmerni del tega dohodka (npr. če je poračun plač za 6 mesecev potem 1/6) prišteje k dohodku za posamezen mesec in se ugotovi, ali je limit trikratnika minimalne plače za posamezen mesec presežen. Glede na to, da se odpravnina obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, menim (vi pa preverite), da je program upošteval seštevke dohodkov in glede na to pripravil ustrezne REK-1 obrazce. Prispevke za socialno varnost, ki se samo obračunajo, boste kot odstopljena sredstva porabili v skladu z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ZZRZI. Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja Davčna oaza, računovodstvo in davčno svetovanje Luka Godnič, s.p. V primeru, da gre za take vrste vlaganj, ki jih obvladujete tudi v računovodskem smislu, ter za dodatna vlaganja, ki prinašajo dodatne koristi pri rabi nepremičnine vaši družbi, menim, da jih izkažete med vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (oziroma naložbene nepremičnine). Če je morebitni prejeti znesek zavarovalnice namenjen kritju stroškov, ki bodo nastali šele v prihodnosti, ob amortiziranju, jih je treba odložiti (knjižiti na dolgoročno odložene prihodke) ter prenašati med poslovne prihodke v času obračunavanja amortizacije. Na splošno odpis uničene opreme oziroma knjiženje odpisa poškodovanega opredmetenega osnovnega sredstva, ki ima še neodpisano vrednost, poteka na naslednji način: 720 / 050 neodpisana vrednost 050 / 040 celotna vrednost Menim, da v kolikor gre za uradno dokazano uničenje ali izgubo (tretji odstavek 68. člena ZDDV-1 in prva alinea 17. člena PZDDV-1), popravka odbitka DDV ni treba narediti. Popravilo oziroma nadomestitev poškodovanih opredmetenih osnovnih sredstev Na gospodarskem objektu smo imeli požar, ki je uničil del zgradbe (streha, stanovanja) in del opreme in opredmetena osnovna sredstva. Potrebna je bila sanacija in obnova, pri čemer so nastali dodatni stroški. Kako knjižimo pogorelo opremo, ki je pripadala stavbi (nepremičnine) in pogorela opredmetena osnovna sredstva in kako potem knjižimo še stroške, ki smo jih imeli z obnovo? Nepremičnine in oprema še niso bile amortizirane. Je treba uničena osnovna sredstva oslabiti in nato posledično zaradi obnove ponovno okrepiti? Če gre za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva, ki so bila v požaru uničena (trajno ali delno) in nadomeščena z novimi, menim, da se uničeni deli izločijo v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, nadomeščeni pa izkažejo med novimi vlaganji. V tem primeru morebitna odškodnina zavarovalnice krije odhodke, ki so nastali zaradi požara, zato se jo pripozna med poslovnimi prihodki. Enako bi se obravnavala morebitna odškodnina zavarovalnice, če bi se zaradi obnove nepremičnine ti izdatki izkazovali med stroški vzdrževanja, ker se koristnost obnovljenih, v primerjavi s prvotno ocenjenimi, ne bi nič spremenila. Ali je razmišljanje pravilno? Prehrana zaposlenih na pikniku Korporacija X prireja za svoje zaposlene letni piknik. Zaposleni od korporacije X dobijo žetone za pijačo in hrano (piknik obrok). Zaposleni piknik obrok prevzamejo s tem žetonom pri gostincu Y (gostinec in korporacija imata urejeno poslovno pogodbo). Gostinec Y korporaciji X po končanem pikniku v roku dveh delovnih dni izstavi račun za vse izdane piknik obroke. Korporacija nakaže znese na TRR. Ali je gostinec Y, ko prejeme žeton od kupca, dolžan ob izdaji obroka kupcu izdati še kakšen dokument (pride namreč samo do izdaje blaga)? Isti problem je na primer, ko zaposleni korporacije X pridejo na dnevno malico k gostincu Y. Zaposleni se samo registrira s kartico in vzame malico. Ali bi moral gostinec ob izdaji malice izdati kakšen dokument (namreč gostinec konec meseca izstavi skupni račun za vse izdane malice korporaciji X)? V obeh primerih gostinec ni dolžan izdati prinosniku žetona (kupcu) nobenega dokumenta. Dejansko število prejetih kuponov zaračuna naročniku v skladu s pogodbo, v kateri določi sistem sledenja oziroma ugotavljanja dejansko izdanih količin. Na računu, ki ga izda bodisi ob koncu meseca ali po koncu dogodka piknika), pa mora natančno napisati izdane količine, na primer 100 enot obrokov po ceni., pijača po vrstah,.. Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek 13. 7. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 5
Združitev povezanih podjetij in slabo ime Predmet združitve sta dve povezani podjetji. Obe podjetji imata sorodno dejavnost in vsa leta poslujeta pozitivno. Stanje pred vsemi aktivnostmi v vezi združitve: Podjetje A 100 % lastnik direktor Postavke v bilanci stanja podjetja B na dan 31. 12. 2015 AKTIVA Podjetje B 60 % lastnik direktor podj. A, 40 % razdeljeno med tri fizične osebe rezidente RS PASIVA Osnovna sredstva 10.000 KAPITAL 328.000 Dolgoročni kredit podjetju A kratkoročne obveznost 56.000 180.000 Dolg. terjatve do podj. A 180.000 Stanje na TRR 1.000 Kratkoročne terjatve 13.000 1) Podjetje A v začetku leta 2016 odkupi deleže od vseh lastnikov podjetja B in tako postane 100 % lastnik podjetja B odkupna vrednost 300.000 evrov (kto 0600) 2) Podjetje B se pripoji podjetju A na presečni datum 31. 12. 2015. Osnovni kapital podjetja A ostane nespremenjen. V AJPES-u je sprememba zabeležena v maju 2016. Ko to poknjižim v knjige podjetja A (zaprem medsebojne terjatve in obveznosti ter naložbo v podjetje B), mi ostane razlika 28.000 evrov. Kako to pravilno evidentiram? Je ta razlika»slabo ime«, se pravi prihodek od poslovnih združenj ali bi mogoče lahko povečali kapitalske rezerve? Poslovna kombinacija (združitev, pripojitev) je transakcija ali drug poslovni dogodek, v katerem prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več poslovnih subjektov. Prevzemnik mora vsako poslovno združitev obračunati po prevzemni metodi, torej tako, da meri prevzeta sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti na datum prevzema. Skladno s SRS 8.5 za presežek prevzemnik v svojih poslovnih knjigah pripozna povečanje kapitalskih rezerv. V primeru, da je razlika negativna, pa prevzemnik izkaže zmanjšanje dobička iz preteklih obdobij oziroma povečanje prenesene čiste izgube iz preteklih obdobij. Sonja Kermat Knjiženje negativnega lastniškega kapitala Ustanovljeno je bilo novo podjetje z osnovnim kapitalom 75.00 evrov. K d.o.o je bil pripojen s.p., ki je imel negativni kapital. Kam oziroma kako naj knjižimo negativni lastniški kapital s.p. v višini 50.000 evrov v d.o.o.? Kapitalske postavke samostojnega podjetnika je treba evidentirati skladno z njihovo vsebino. Negativni poslovni izid samostojnega podjetnika se pri družbi z omejeno odgovornostjo prenese v čisto izgubo, pritoki in odtoki med podjetjem samostojnega podjetnika in njegovim gospodinjstvom pa na terjatev do podjetnika. Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja Davčna oaza, računovodstvo in davčno svetovanje, Luka Godnič, s.p. Stroški reprezentance napitnine Zanima me, če sme zaposleni v podjetju (ko pogostimo poslovnega partnerja) v lokalu dati napitnino in kam bi se to potem knjižilo? Ali se to različno obravnava glede na državo, kjer pustiš napitnino? V določenih državah je napitnina obvezna (anglosaksonskih). V primeru pogostitve poslovnih partnerjev se stroški gostinskih storitev v okviru stroškov reprezentance lahko upoštevajo na podlagi računov, izstavljenih za gostinske storitve, ki skupaj z drugo dokumentacijo verodostojno izkazujejo, da so stroški dejansko nastali v razmerju s poslovnimi partnerji. Napitnine, ki niso vključene v ceno storitve in izkazane na računu, oziroma kakršnakoli plačila brez računa ne morejo biti upoštevana med stroški reprezentance. Po določilih ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, če ZDDPO-2 ne določa drugače. Skladno z določili 31. člena ZDDPO-2 se stroški reprezentance kot odhodki priznajo v višini 50 %. Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Reprezentančni stroški, ki se nanašajo na stroške za pogostitev, se v skladu s SRS 12 in 16 (2016) razvrščajo med stroške storitev. Pripoznavajo se na podlagi listin, ki verodostojno dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka. 6 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 13. 7. 2017
Reprezentančni stroški tako lahko nastajajo le v razmerjih s poslovnimi partnerji in ne zaradi notranjih potreb pravne osebe ali drugih oseb, ki niso poslovni partnerji zavezanca. Če bi se med stroške reprezentance lahko vštevalo tudi napitnino, plačano mimo računa za pogostitev, bi bilo to tudi v nasprotju z določili 3. točke prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka 30. člena ZDDPO-2, v skladu s katerimi se kot davčno nepriznani odhodki med drugim obravnavajo tudi stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb (razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po ZDoh-2). bo fizična oseba oddajala sobe preko spletnih portalov, bo gotovo prejemala tudi račune za storitve posredovanja od davčnih zavezancev, ki imajo sedež izven Slovenije. V takšnih primerih se mora davčni zavezanec obvezno identificirati za DDV, ne glede na obseg prometa. Glede na ostale okoliščine (ostali prejeti računi), je sicer treba presoditi, ali se bo oseba identificirala kot redni DDV zavezanec ali le kot DDV zavezanec, ki je prejemnik storitev od tujih davčnih zavezancev. V vašem primeru govorimo torej o fizični osebi, ki se bo ukvarjala s trženjem (oddajo) nepremičnin. Razlika med sobodajalci (fizične osebe, ki statusno niso samostojni podjetniki) in samostojnimi podjetniki je tudi pri plačilu prispevkov. Oddajanje nepremičnine preko airbnb in booking Potencialna ka bi pričela z oddajanjem nepremičnin preko portalov airbnb, booking ipd. Želi ravnati pravilno, da ne bo imela kakšnih nepravilnosti in posledično glob. Kako delati v skladu z zakonom? Prosimo vas, če nam sporočite, kaj vse mora urediti, da bo lahko nemoteno oddajala nepremičnine, ki so v njeni lasti in najete nepremičnine. Delala bo skozi celo leto, tako da ne more biti sobodajalka. Odprla bo normirani popoldanski s.p., če se bo zadeva izkazala za profitno, bo šla v redni s.p. Ali se sobodajalstvo razlikuje pred s.p. samo v časovni omejitvi? Mnenje podajam le z vidika obdavčitve fizične osebe. Finančna uprava RS (FURS) je v izdani brošuri za sobodajalce fizične osebe (maj 2016) pojasnila (in se pri tem sklicevala na Zakon o gostinstvu), da so sobodajalci lahko: fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev, pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti, samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu. Glede ostalih zadev (dovoljenja za opravljanje dejavnosti, prijava gostov) vam predlagam, da preberete omenjeno brošuro FURS ali tudi druge ustrezne vire. Ne glede na to ali oseba opravlja dejavnost statusno kot sobodajalec ali kot samostojni podjetnik, se njegovi dohodki štejejo kot dohodki iz dejavnosti. V vašem primeru, se bo podjetnica že zaradi časovne komponente odločila za s.p. (trenutno še kot dopolnilna dejavnost). Navajate tudi, da bo podjetnica uporabljala lastne in tudi najete nepremičnine. Zato je treba presoditi (načrtovati), ali se podjetnici izplača ugotavljati davčno osnovo za dohodke iz dejavnosti: z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, in sicer na podlagi vodenja enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva; v tem primeru se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, pri čemer se davčna obveznost odmeri po progresivni lestvici z upoštevanjem davčnih olajšav, z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v višini 80% prihodkov. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, dohodnina se obračuna po proporcionalni stopnji 20 % kot dokončen davek, pri čemer se davčne olajšave ne priznavajo. Pri evidentiranju prenosa lastnih nepremičnin iz gospodinjstva v podjetje (s.p.) upoštevajte tudi določilo 2. odstavka 50. člena ZDoh-2: (2) Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. Glede obdavčitve bodite tudi zelo pozorni glede obveznosti identifikacije za DDV in davčnega potrjevanja računov. Ker Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS Abeceda Svetovanje d.o.o. 13. 7. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 7
Storno računa in ZDavPR Organiziramo prireditev, na kateri prodajamo vino. Želimo uporabiti steklene kozarce, ki bi jih tudi prodajali. Želja naše prodaje pa je, da bi bili to kavcijski kozarci. Če kupec prinese kozarec in račun nazaj, bi pač delali storno in denar vrnili, lahko pa kupci kozarec obdržijo. Vračil bi bilo potem precej, blagajne pa so davčne. Obstaja kakšna boljša rešitev? Menim, da morate v obravnavanem primeru račune stornirati najkasneje pred dnevnim zaključkom blagajne, saj se za znesek računov z upoštevanim kavcijskim kozarcem ne ujema tudi zaključek blagajne (v primeru vračila kavcijskega kozarca ). Po določilih ZDavPR boste morali takrat popravljene račune tudi takoj posredovati v davčno potrditev. Sporočilo o spremembah podatkov o računu bo moralo vsebovati podatek o številki računa, na katerega se spremembe nanašajo. Pri evidentiranju poslovnih dogodkov v poslovne knjige opozarjam, da mora zavezanec upoštevati pri vseh poslovnih dogodkih, ki v takem primeru nastanejo, tudi vsa pravila o vodenju poslovnih knjig in evidenc in pravila o knjigovodskih listinah. Med drugim npr., da si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Pred ponovno (pravilno) knjižbo je treba napačne knjižbe in zneske ustrezno razveljaviti. Vnosi v glavno knjigo in pomožne knjige morajo biti izvedeni tako, da je razvidno časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige. Pri računalniškem knjiženju zagotavlja računalniški program na podlagi vnosa sprememb v računalnik pregled po časovnem zaporedju vpisov. Storno računa pomeni, da predhodno izdan račun prekličemo oziroma storniramo, ker je pri izdaji računa prišlo do napake, saj izdani račun ne izraža poslovnega dogodka, ki je dejansko nastal. Pred izdajo novega, popravljenega računa je praviloma (če okoliščine dopuščajo) treba račun z napako stornirati. Glede na določbe ZDavP-2 zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Glede na določbe ZDavPR boste morali izvesti tudi postopek potrjevanja računov za vse naknadne spremembe podatkov o računu iz drugega odstavka 6. člena ZDavPR, ki bodo sporočene davčnemu organu, tj. za spremembe naslednjih podatkov na računu: davčno številko zavezanca, ki izda račun, če izda račun v tujem imenu in za tuj račun pa tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil izdan račun; datum in čas izdaje računa; številko računa in način dodelitve številke računa; vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav, pri katerih je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav, ločeno po davčnih številkah iz 1. točke tega odstavka; vrednost za plačilo; davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave; zaščitno oznako izdajatelja računa; davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu; številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu iz četrtega odstavka tega člena. On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright 2004 2017 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: 1854-0562 8 Računovodski in davčni nasvet št. 14/2017 13. 7. 2017