Pas$ okrevanja Jože P. Damijan Zajtrk finančnih trgov Ljubljana, 20 Maj 2015
Struktura 1. Rastemo! S čim? 2. Kdaj bomo zlezli iz izgubljenega desetletja? 3. PasL na pol okrevanja Robustnost rasl v EZ ZDA, QE, sekularna stagnacija GREXIT Domače povpraševanje
1: Na čem temelji okrevanje?
1: Rastemo! Toda s čim? 2. Izvoz 3. Vse ostalo je negativno 1. Lokalne investicije v infrastrukturo
Izvoz in naložbe v infrastrukturo Prispevek k rasl (v mio ) 300.0 250.0 200.0 Najprej so potegnile lokalne investicije v infrastrukturo Saldo ZT, 284.6 Zdaj vleče izvoz 150.0 100.0 50.0 0.0 Gospodinjstva Država Inv: Stanovanja Inv: Druge zgradbe in objekl Inv: Oprema in stroji Saldo ZT BDP - 50.0-100.0 2013Q3 2013Q4 2014Q1 2014Q2 2014Q3 2014Q4
Izvoz in naložbe v infrastrukturo 110 Komponente BDP (Q3_2008 = 100) Izvoz, 105.4 100 90 Država, 99.1 Gospodinjstva, 96.7 BDP, 92.5 80 70 Inv: Oprema in stroji, 70.7 60 Bruto inveslcije, 54.4 50 40 Vir: Surs 2008Q 2008Q 2009Q 2009Q 2009Q 2009Q 2010Q 2010Q 2010Q 2010Q 2011Q 2011Q 2011Q 2011Q 2012Q 2012Q 2012Q 2012Q 2013Q 2013Q 2013Q 2013Q 2014Q 2014Q 2014Q 2014Q Inv: Druge zgradbe in objekl, 50.8 Inv: Stanovanja, 45.3 toda država, investicije podjetij in zasebna poraba ne sledijo
Gospodarska rast poganja tudi rast zaposlenos$ Drseča razlika X t X t- 12 15,000 10,000 5,000 0-5,000-10,000 2013M01 2013M02 2013M03 2013M04 2013M05 2013M06 2013M07 2013M08 2013M09 2013M10 2013M11 2013M12 2014M01 2014M02 2014M03 2014M04 2014M05 2014M06 2014M07 2014M08 2014M09 2014M10 2014M11 2014M12 2015M01 2015M02 108.0 10,604 106.0 104.0 102.0 100.0 98.0-7,212 96.0-15,000-20,000-25,000-30,000 Od marca 2014: Ponova rast zaposlovanja Zaposleni Brezposelni Zaposleni BDP (Q4 2012=100) Vir: Surs Od julija 2014: Zmanjševanje števila brezposelnih 94.0 92.0 90.0 88.0 86.0 Od marca 2013: Zaustavitev padanja zaposlenosti
150 Kaj poganja gospodarsko rast? Q2 2013 = 100 Gradbeništvo, 148.5 140 130 120 110 Inženirske storitve, 119.5 Industrija, 117.2 Trgovina, 113.8 BDP, 110.4 100 Nepremičnine, 100.6 90 80 Finančne storitve, 83.0 Gradbeništvo (+50%), inženirske storitve (+20%) toda tudi industrija (+ 17 %)
Bruto plače (v EUR na zaposl.) Zmanšanje plač v javnem sektorju Zmeren trend rasti plač v zasebnem sektorju Ni vpliva na konkurenčnost izvoza, pač pa na zmanjšanje javnih izdatkov
Zunanja trgovina Kljub temu pospešitev izvoza blaga po januarju 2013 posledica rasti povpraševanja v EZ
2: Kako hitro bomo nadomes$li izgubljeno?
2: Kje smo? (BDP, začetek krize=100) 120.0& 110.0& Japan,&108.1& US,&105.8& 100.0& "Lost decade" 90.0& Slovenia,&90.6& 80.0& Euro&area017,&98.0& 70.0& 60.0& Japonsko izgubljeno desetletje je pravljica v primerjavi s slovenskim 50.0& Source:&Eurostat& 010& 09& 08& 07& 06& 05& 04& 03& 02& 01& 0& 1& 2& 3& 4& 5& 6& 7& 8& 9& 10&
Slovensko Izgubljeno desetletje 170.0 160.0 Slovenia-trend, 158.6 150.0 140.0-26.6% 130.0 Slovenia, 132.0 120.0 110.0 100.0 90.0 Vir: Eurostat, lastni preračuni 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 V 5 letih izgubljenih 27% BDP
Kakšno bo slovensko okrevanje? (nenagradno vprašanje) Vir: Hsiang & Jina,, The Causal Effect of Environmental Catastrophe on Long- Run Economic Growth, July 2014
Kdaj bomo zlezli iz izgubljenega desetletja? 210.0 Proj (5%) 190.0 170.0 trend, 158.6 Proj (3%) 150.0-26.6% 130.0 Aktualno, 132.0 110.0 90.0 Vir: Eurostat, lastni preračuni Ob 3 % rasti zgolj vzdržujemo razliko do prejšnjega trenda (-27% BDP) Potrebujemo 5 % rast, da v 8 letih nadoknadimo izgubljeno
3: Kako robustno je okrevanje?
Obe$ ras$ so dobri Trend nizke (1-2%) vendar robustne rasti v EZ naj bi se nadaljeval
Cene nabe in tečaj evra so izjemno nizki Kar je dober obet za konkurenčnost izvoza izven EU
Proračunski primanjkljaji se zmanjšujejo Fiskalna konsolidacija na delu
Cene javnega zadolževanja so rekordno nizke Najnižje v zgodovini
Pogoji zadolževanja za podjetja se izboljšujejo oziroma banke so izjemno optimistične v pričakovanjih
Kaj je v tej lepi sliki narobe? deflacija
Robustnost okrevanja v EZ Kljub dobrim kazalcem in dobrim obetom je okrevanje krhko Deflacija je znak strukturno nizkega agregatnega povpraševanja stagnacija zasebnega povpraševanja PoliLka QE (še) ne daje rezultatov (0% CPI v 04/2015) Napoved ECB, da bo pospešila QE Problem: QE (likvidnost) ne pride do ljudi (potrošnikov) Helikopterski denar bi imel neprimerno boljše učinke
Robustnost ras$ v ZDA Poslabšanje rasl v Q1 2015 Poslabšanje zasebne potrošnje v aprilu 2015 Negotovost pred povišanjem obrestne mere Ne pred poletjem Problem FED: brezposelnost je upadla, toda hkral tudi stopnja parlcipacije Sekularna stagnacija? Nizke obrestne mere in deflacija so znak Možno dolgo obdobje nizke rasl (Japonska 1991-2015) Velika občutljivost na ukrepe FED
GREXIT Grčija pred insolvenčnostjo (julij 2015) Opcije A: Grška kapitulacija (sprejem zahtev inšltucij ) B: Grški izstop vsesplošen kaos, okužba celotne EZ C: Zmerni dogovor, likvidnostna injekcija Toda (1): Je Zmerni dogovor rešitev? Kratkoročna rešitev Dolgoročno Grčija ni sposobna vračal dolgov (nujen delni odpis) Toda (2): Tudi odpis ni rešitev Problem je v evru (slabo dizajnirana MU) self- fulfilling kriza je vgrajena v EMU Ni mehanizmov za prilagajanje
Monetarna unija z napako
The build- up of European imbalances (Four figures from Baldwin & Gros, 2010) 1. Bančni balon 2. Nepremičninski balon 3. Eksplozija zasebnega dolga 4. Večinoma zdrave javne finance
Mehanizem razvoja krize Trgovinska bilanca (DE vs PIGS) 150.0 100.0 128.6 Ker so tečaji fiksirani, je naravna posledica povečanje trgovinskih neravnotežij 50.0 Germany bln. 0.0 PIGS PIGS+France - 50.0-100.0-78.8-150.0-130.8 Nemški trgovinski presežek je zrcalna slika deficita PIGS držav 28
Vzroki za krizo Pretežno evropski notranji razlogi Podobni vzroki kot v primeru ZDA - Azija Nemčija je kopičila velike presežke v trgovini s PIGS v nasprotni smeri pa so tekli kapitalski tokovi prek nemških bank (finančni sektor, nepremičnine v PIIGS) Posledice: Ekscesno povečanje zasebnega dolga v PIIGS, Vlade prisiljene v masovno reševanje bank i.e. ekscesni zasebni dolg è privede v likvidnostno (in solvenčno) krizo držav
EMU: nastanek in mehanizem krize Trade surplus Germany PIIGS Net capital exports PIIGS banking sector Financial bubble Housing bubble burst Bank bail out Public debt Liquidity & Sovereign debt crisis US Contagion Lehman Brothers
10- year Government bond interest rate 31 Brez skupnega zadolževanja: v času krize finančni trgi zakoljejo šibke
EMU: Slabo dizajnirana MU EMU ni oplmalna denarna unija (6 kriterijev) Ni fiskalne & transferne unije skupne obveznice & transferji Solidarnost? Kakšna solidarnost? No- bailout clause ECB In hkral omejitve glede fiskalne polilke (SGP) Ni nobenega mehanizma za reševanje krize Razen prek notranje devalvacije Znižanje plač, deflacija Kar je recept za podaljševanje krize in polilčno destabilizacijo
Rešitve Bančna unija (2014) European ResoluLon Fund (ERF) Bančna kriza se ne prenaša v javne dolgove Fiskalna & Transferna unija(20- -?) Centralizirani nekateri davki (prispevki za brezpos.) Centralizirani nekateri transferji (nadomeslla) Evro obveznice Kaj pa v vmesnem obdobju?
Permanentnost krize Pomanjkljiva MU + Egoizem Trajnost krize Propad evropske ideje Vzpon ekstremnih polilčnih opcij Negotovost glede obstoja EMU je eden ključnih razlogov za globalno negotovost ter počasno in krhko okrevanje Problem je v evru
Veliko vprašanje Bo evro preživel? Dobro vprašanje, hvala! Rešitev je podobna kot v dilemi Kako rešil slab zakon (MarLn Wolf, FT) težko
V vmesnem času Treba se bo zanesl nase: Spodbujanje izvozne konkurenčnosl Ne prek plač, pač pa prek tehnologije Spodbujanje domačega povpraševanja Povečana vlaganja v infrastrukturo in človeški kapital Konsolidacija javnih financ Vendar ne na račun rasl Strukturne reforme Poslovno okolje, pokojnine, trg dela
Hvala za pozornost!