UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO NEJC CAMLEK Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje PRIMERJAVA RAZMERJA MIŠIČNE JAKOSTI ŠTIRIGLAVE STEGENSKE MIŠICE IN ZADNJE LOŽE STEGNA MED TEKMOVALCI IN REKREATIVCI V KIKBOKSU DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Damir Karpljuk, prof. šp. vzg. SOMENTOR: strok. sod. Jožef Šimenko, prof. šp. vzg. RECENZENT: doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med. Avtor dela: Nejc Camlek Ljubljana, 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se svoji družini, ki me je podpirala v času študija. Posebej hvaležen sem mentorju, prof. dr. Damirju Karpljuku, in somentorju, strok. sod. Jožefu Šimenku, za vso strokovno pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalil bi se tudi vsem merjencem, ki so sodelovali na meritvah v okviru diplomskega dela.

Ključne besede: kikboks, borilni športi, izokinetična moč nog, štiriglava stegenska mišica, zadnja loža, asimetrije, mišična jakost PRIMERJAVA MIŠIČNE JAKOSTI ŠTIRIGLAVE STEGENSKE MIŠICE IN ZADNJE LOŽE STEGNA MED TEKMOVALCI IN REKREATIVCI V KIKBOKSU Nejc Camlek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Število strani: 27, Število slik: 12, Število tabel: 3, Število virov: 19 Izvleček Cilj diplomskega dela je bil z izokinetičnimi meritvami ugotoviti razmerja mišične jakosti štiriglave stegenske mišice in zadnje lože stegna med tekmovalci in rekreativci v kikboksu. Na podlagi teh razmerij smo potem ugotavljali medmišične in znotrajmišične asimetrije. V raziskavi je sodelovalo 10 kikbokserjev iz dveh različnih klubov v Sloveniji. Vsakega merjenca smo po standardnem ogrevanju testirali na izokinetičnem dinamometru, kjer je izvedel najprej 5 zaporednih makismalnih koncentričnih kontrakcij zadnje lože in kvadricepsa ter nato po 60 s premoru še 5 maksimalnih ekscentričnih kontrakcij zadnje lože. Po 3 minutnem premoru je sledilo še testiranje nasprotne noge. Meritve smo izvedli na napravi imoment, SMM izokinetični dinamometer (SMM, Maribor, Slovenija), s katero smo izmerili največje navore, ki smo jih potem uporabili za izračun in primerjavo medmišičnih in znotrajmišičnih asimetrij. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS (IBM Corporation, New York, ZDA). Za analizo razlik med razmerji mišičnih jakosti med tekmovalci in rekreativci v kikboksu smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Analiza sicer ni pokazala statistično značilnih razlik med tekmovalci in rekreativci, zato smo vse zastavljene hipoteze morali ovreči. Na podlagi dobljenih rezultatov pa se vseeno nakazujejo razlike med tekmovalci in rekreativci, in sicer v smer večjih bilateralnih asimetrij pri tekmovalcih. V prihodnjih raziskavah bi potrebovali večji vzorec merjencev, s katerim bi lahko prišli do statistično značilnih razlik asimetrij med tekmovalci in rekreativci.

Keywords: kickbox, martial arts, isokinetic leg strength, quadriceps, hamstrings, asymmetry, muscle strength MUSCLE STRENGTH COMPARISON OF QUADRICEPS AND HAMSTRINGS BETWEEN COMPETITIVE AND RECREATIONAL KICKBOXERS Nejc Camlek University of Ljubljana, Faculty of sports, 2016 Pages: 27, Figures: 12, Tables: 3, References: 19 Abstract The aim of this theisis was to compare muscle strength of quadriceps and hamstrings and then to establish lower limb asymmetries between competitive and recreational kickboxers using isokinetic dynamometry. The research included 10 kickboxers from 2 different kickboxing gyms in Slovenia. Participants did a standard warm-up and then were isokinetically tested. Firstly, each participant performed 5 consecutive and maximal concentric contractions of hamstrings and quadriceps and secondly, after 60 s break they performed 5 maximal eccentrinc contractions of hamstrings. After 3 minutes break they performed the same test on the opposite leg. Isokinetic testing was conducted using imoment, SMM isokinetic dynamometer (SMM, Maribor, Slovenia), which gave us maximal peak torque values. This values were then processed using SPSS (IBM Corporation, New York, USA) calculating differences and comparison for lower limbs asymmetries. For analysis of muscle strength comparison and lower limb asymmetries we used independent samples t-test. The results did not confirm our hypothesis, as the differences were not statistically significant. Calculated differences still indicate bigger bilateral asymmetries among competitive compared to recreational kickboxers. For further research it is clearly that we would need a larger sample size of participants to confirm some of the indicated differences.

Kazalo 1 UVOD...9 1.1 Kikboks...9 1.1.1 Udarci z roko in z nogo v kikboksu...9 1.1.1.1 Udarci z roko...9 1.1.1.2 Udarci z nogo... 10 1.1.2 Razvoj kikboksa v Sloveniji... 11 1.2 Predmet, problem in namen dela... 12 1.2.1 Izokinetika... 15 1.3 Cilji... 16 1.4 Hipoteze... 16 2 METODE DELA... 17 2.1 Preizkušanci... 17 2.2 Pripomočki... 17 2.3 Postopek... 18 3 REZULTATI IN RAZPRAVA... 19 3.1 Predstavitev rezultatov... 19 3.2 Razprava... 23 4 SKLEP... 25 5 VIRI... 26

Kazalo slik Slika 1. Tajski udarec z golenjo od strani (Stevens, 2016).... 11 Slika 2. HQR desne in leve noge pri kikbokserjih (debela črna obroba) (Machado idr., 2009).... 13 Slika 3. HQR udarjalne noge pred borbo, po 1. rundi, po 2. rundi in po 3. rundi (Salci, 2015).... 14 Slika 4. Največji navori (Nm) kvadricepsa in zadnje lože pred borbo in po vsaki 2 minutni rundi (Salci, 2015).... 14 Slika 5. Naprava imoment, SMM izokinetični dinamometer (SMM, Maribor, Slovenija).... 18 Slika 6. Ipsilateralna primerjava razmerja mišične jakosti zadnje lože stegna in kvadricepsa (HQR).... 19 Slika 7. Relativni maksimalni navori (Nm/kg) v koncentričnem načinu.... 20 Slika 8. Bilateralna razlika HQR pri tekmovalcih in rekreativcih.... 20 Slika 9. Bilateralna razlika DFR (He/Qc) pri tekmovalcih in rekreativcih.... 21 Slika 10. Bilateralna razlika He/Hc pri tekmovalcih in rekreativcih.... 21 Slika 11. Bilateralna razlika maksimalnih koncentričnih navorov pri tekmovalcih in rekreativcih.... 22 Slika 12. Bilateralna razlika zadnje lože v ekscentričnem načinu pri tekmovalcih in rekreativcih.... 22 Kazalo tabel Tabela 1... 13 Tabela 2... 15 Tabela 3... 19

1 UVOD 1.1 Kikboks Kikboks je nastal iz karateja v Združenih državah Amerike konec 60. let 20. stoletja. V strokovni literaturi je sicer opredeljen kot oblika boksanja, značilna po uporabi udarcev z nogami, kakor tudi z orokavičenimi pestmi (Sitar, 2001). V današnjem času se discipline kikboksa delijo na discipline v ringu in discipline na tatami borišču (odprto borišče). Ring discipline se delijo na (Šercer, 2014): full kontakt: polnokontaktna disciplina, kjer se lahko nasprotnika premaga z ročnimi in nožnimi udarci dovoljenimi od pasu navzgor; low kick: prav tako polnokontaktna disciplina, kjer so poleg ročnih in nožnih udarcev po sprednjem delu telesa dovoljeni še nožni udarci po sprednjem zunanjem in notranjem delu noge; K-1: je najbolj zahtevna disciplina kikboksa, kjer so dovoljene vse tehnike polnega kontakta kot v low kicku, dodatno je dovoljeno še udarjati s kolenom po celotnem sprednjem delu telesa. Tatami discipline so naslednje (Šercer, 2014): Semi kontakt in light kontakt: disciplini, kjer so udarci strogo kontrolirani, nasprotnika se želita premagati s hitrostjo in tehniko, zmaga tisti, ki doseže več točk. Kick light: vmesna disciplina med semi kontaktom in full kontaktom, kjer so dovoljene vse tehnike iz full kontakta ter udarci z nogo (golenjo) iz zunanje na notranjo stran (t. i. low kick udarec). Glasbene forme: disciplina, v kateri se tekmovalec bori z namišljenim nasprotnikom, tekmovalec mora biti med izvajanjem usklajen z glasbo ter ob tem izvajati pravilne tehnike ročnih in nožnih udarcev. 1.1.1 Udarci z roko in z nogo v kikboksu 1.1.1.1 Udarci z roko V kikboksu imajo udarci z roko izvor v različnih borilnih športih ali veščinah. Uporabljajo se udarci, ki so najučinkovitejši v osnovnih disciplinah kikboksa (semi kontakt, light kontakt, full kontakt, low kick in K-1) (Sitar, 2014). Ročni udarci se razlikujejo predvsem med disciplinami semi kontakt in light kontakt ter ostalimi disciplinami kikboksa. V full kontaktu, low kicku in 9

tajskem boksu se uporabljajo udarci s polno močjo, medtem ko v light kontaktu in semi kontaktu le s»polovično«oz.»rahlo močjo«(sitar, 2004). Udarci z roko so (Sitar, 2004): direktni udarec s prednjo in zadnjo roko, polkrožni udarec s strani (kroše) s prednjo in zadnjo roko, polkrožni udarec od spodaj navzgor (aperkat). 1.1.1.2 Udarci z nogo Nožni udarci v kikboksu imajo izvor predvsem v karateju, taekwondoju in sorodnih disciplinah. Izvajajo se lahko na več različnih načinov (kolena višje ali nižje, večja ali manjša rotacija bokov itd.). Tekmovalci in trenerji poznajo še različne variante teh udarcev, ki jih prilagajajo načinu borbe (Sitar, 2004). Udarci z nogo so naslednji (Sitar, 2004): direktni udarec s prednjo in zadnjo nogo naprej, polkrožni udarec z zadnjo nogo, bočni udarec s prvo nogo, polkrožni udarec s prvo nogo, bočni udarec s peto v obratu, krožni udarec, udarec od zgoraj navzdol, bočni udarec v skoku. V disciplinah low kick, K-1 in tajski boks se poleg naštetih udarcev uporablja tudi t. i. tajski udarec z golenjo od strani (muay thai roundhouse kick). Moč tega udarca izhaja iz rotacije bokov (krožnega gibanja celega telesa). Moč in hitrost udarca lahko povečamo tudi z gibanjem rok, kjer roko udarjajoče noge potegnemo dol in na stran (Stevens, b. d.). Ta udarec bi znal biti zanimiv tudi iz vidika asimetrij, in sicer zaradi verjetno manjše aktivacije zadnje lože pri zaviranju ter vračanju noge v začetni položaj napram»klasičnemu«polkrožnemu nožnemu udarcu, ki ima izvor v karateju in taekwondoju. 10

Slika 1. Tajski udarec z golenjo od strani (Stevens, 2016). Na Sliki 1 vidimo končni položaj tajskega udarca z golenjo od strani, kjer prihaja do krožnega gibanja celega telesa. 1.1.2 Razvoj kikboksa v Sloveniji V Sloveniji se konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja pojavijo klubi organizirani v Budokai šolo, ki so nastopali na tedanjih medrepubliških tekmovanjih, ki so štela za rang lestvico SFRJ (Šercer, 2014). V letu 1982 so se ti klubi povezali v iniciativni odbor za ustanovitev Zveze Slovenije za kontaktni šport. Njihovi člani so nastopali na medrepubliških tekmovanjih v semi in full kontaktu (Šercer, 2014). Kasneje, leta 1985, so ta društva ustanovila iniciativni odbor za ustanovitev Budokai zveze Slovenije, vendar zaradi nesoglasij nekaterih vodij klubov do te ustanovitve ni prišlo. V okviru te zveze je bilo predvideno tudi ukvarjanje in tekmovanja v kikboksu. Po osamosvojitvi, 14. 3. 1992, pa je sedem društev, ki je gojilo kikboks ustanovilo Zvezo za kontaktni borilni šport, ki se je kasneje leta 1993 preimenovala v Kickboxing zvezo Slovenije (Šercer, 2014). Nekaj največjih uspehov po osamosvojitvi Slovenije (Sitar 2001): Mladen Pavlin, 3. mesto (+84 kg), light kontakt, svetovno prvenstvo (Atlantic City, 1993). Tomaž Barada, 1. mesto (-67 kg), light kontakt, evropsko prvenstvo (Rimini, 1994). Tomaž Barada, 1. mesto (-63 kg), light kontakt, svetovno prvenstvo (Stuttgart, 1995). Nadja Šibila, 1. mesto (+70 kg), light kontakt, evropsko prvenstvo (Italija, 2000). Tomaž Barada, 1. mesto (-63 kg), light kontakt, Gala prireditev za naslov svetovnega prvaka WAKO PRO (Maribor, 2000). Poleg omenjenih so trenutno v zadnjih letih najbolj aktualni kikbokserji, ki uspešno zastopajo Slovenijo na evropskih in svetovnih tekmovanjih še: Samo Petje (K-1), Jasmin Bečirović (K-1), 11

Redžo Ljutić (kick light), Jani Lorber (kick light), Miran Fabjan (K-1), Gregor Stračanek (full contact), Isabela Kovačič (kick light) in Nina Gorišek (kick light). Po podatkih iz najaktualnejšenga seznama kategoriziranih športnikov OKS (2016) je trenutno v Sloveniji kategoriziranih 57 športnikov Kickboxing zveze Slovenije (WAKO), kar uvršča kikboks na 3. mesto po številu kategoriziranih športnikov med borilnimi športi. Več kategoriziranih športnikov imata le Judo zveza Slovenije (135) ter Karate zveza Slovenije (78). Po zadnjih dostopnih podatkih je v Sloveniji registriranih 32 kickboxing klubov, kar uvršča kikboks na 3. mesto po številu klubov. Več klubov imata le karate (158) in judo (80) (Šimenko, 2014). 1.2 Predmet, problem in namen dela Za primerjavo mišične jakosti štiriglave stegenske mišice (kvadriceps) in zadnje lože stegna pri kikbokserjih smo se odločili zaradi pomembnosti teh dveh mišic pri generiranju sil pri nožnih udarcih (pospeševanje in zaviranje), ter podatka kako lahko njuno nesorazmerje predstavlja povečano tveganje za poškodbe spodnjih udov. Skozi izokinetične meritve smo ugotavljali ali prihaja do asimetrij v mišični jakosti med levo in desno nogo in če prihaja do razlik v medmišičnih (HQR=Hc/Qc, DFR=He/Qc) in znotrajmišičnih razmerjih (He/Hc) mišične jakosti zadnje lože stegna in štiriglave stegenske mišice (kvadriceps) med tekmovalci in rekreativci v kikboksu. Devan idr. (2004) so pri igralkah košarke, nogometa in hokeja na travi ugotovili, da kadar prihaja do razlik večjih od 10 % pri bilateralni (obojestranski) primerjavi največjega navora zadnje lože stegna in/ali štiriglave stegenske mišice ter razlik izven okvira 50 %-80 % (HQR) med ipsilateralno (na isti strani) primerjavo razmerja zadnje lože stegna in štiriglave stegenske mišice, se ta kaže v povečani možnosti poškodb kolena. Machado idr. (2009) so pri bilateralni primerjavi največjega navora kvadricepsa in zadnje lože pri tekmovalcih v kikboksu ugotovili največjo razliko 4.3 %. Razlika znotraj okvira 10 % pri bilateralni primerjavi kvadricepsa in zadnje lože nakazuje na manjše tveganje za poškodbe kolena (Safran, Seaber in Garrett, 1989). Iz tega so raziskovalci sklepali, da imajo izmerjeni športniki ustrezno medmišično razmerje levega in desnega kvadricepsa ter leve in desne zadnje lože. 12

Tabela 1 Največji navori levega in desnega kvadricepsa ter leve in desne zadnje lože pri kikbokserjih (debela črna obroba) (Machado idr., 2009). V Tabeli 1 vidimo največje navore kvadricepsa in zadnje lože. Rezultati kažejo na majhne razlike med levo in desno stranjo, torej so asimetrije, gledano iz vidika posamezne mišice, minimalne. Slika 2. HQR desne in leve noge pri kikbokserjih (debela črna obroba) (Machado idr., 2009). Slika 2 prikazuje ipsilateralno primerjavo HQR pri kikbokserjih. Vidimo lahko, da je HQR leve in desne noge približno 50 %, kar še spada v okvir 50 %-80 %, ki nakazuje manjšo možnost poškodb spodnjih udov. Salci (2015) je v svoji raziskavi primerjal medmišično razmerje zadnje lože in kvadricepsa (HQR) udarjalne noge pri kikbokserjih pred borbo in potem po vsaki 2 minutni rundi (skupaj 3 runde). Pri primerjavi največjih relativnih navorov (Nm/kg) zadnje lože in kvadricepsa je bilo ugotovljeno, da je upad mišične jakosti zadnje lože 2-krat večji kot pri kvadricepsu v primerjavi pred začetkom borbe in po borbi. Vzdrževanje optimalnega medmišičnega razmerja med borbo je zelo pomembno iz vidika telesne učinkovitosti (gibanje in udarci) ter seveda tudi iz vidika tveganja poškodb. Zmanjšana relativna mišična jakost zadnje lože v 13

primerjavi s kvadricepsom lahko onemogoči normalno delovanje kolenskega sklepa pri udarcih, kar se potem lahko pokaže v večjih možnostih poškodb spodnjih udov (Hewett, Myer in Zazulak, 2008). Slika 3. HQR udarjalne noge pred borbo, po 1. rundi, po 2. rundi in po 3. rundi (Salci, 2015). Na Sliki 3 je prikazan HQR pri kikbokserjih pred borbo, po 1. rundi, po 2. rundi in po 3. rundi. Vidimo lahko, da pride do statistično značilnih razlik pri primerjavi HQR po 1. in 3. rundi. Iz tega lahko sklepamo, da večje kot je število rund, večji je upad HQR, kar pomeni tudi večje tveganje za poškodbe spodnjih udov. Slika 4. Največji navori (Nm) kvadricepsa in zadnje lože pred borbo in po vsaki 2 minutni rundi (Salci, 2015). Na Sliki 4 vidimo, da je prišlo do statistično značilnih razlik pri primerjavi maksimalnih navorov kvadricepsa pred borbo in po 2. rundi (#), kvadricepsa in zadnje lože pred borbo in po 3. rundi ( ) ter zadnje lože po 1. in po 3. rundi (*). To nakazuje, da z večanjem števila rund upada mišična jakost, opazimo lahko tudi večji upad mišične jakosti zadnje lože napram kvadricepsu. 14

Namen diplomskega dela je primerjati razmerja mišične jakosti kvadricepsa in zadnje lože ter z analizo podatkov ugotoviti, če je katera izmed obeh skupin (tekmovalci, rekreativci) zaradi morebitnega medmišičnega nesorazmerja bolj nagnjena k poškodbam spodnjih udov. Na podlagi teh rezultatov bomo predlagali ustrezen teoretični model športne vadbe, katerega cilj bo odpravljanje asimetrij. 1.2.1 Izokinetika Mišična jakost je pomemben dejavnik športne uspešnosti. Mišična jakost upogibalk (fleksorjev) in iztegovalk (ekstenzorjev) kolena pomembno vpliva na dinamično stabilizacijo kolena pri večini športnih aktivnosti. Za ocenjevanje in spremljanje mišične jakosti se v svetu najpogosteje uporabljajo izokinetične meritve (Bračič, Hadžić in Erčulj, 2009). Največkrat izračunavamo konvencionalno razmerje med mišicami, to je razmerje med največjim navorom (Nm) zadnje lože stegna in kvadricepsom v koncentričnem načinu (HQR=Hc/Qc). Tabela 2 Idealna medmišična razmerja mišičnih jakosti v posameznem sklepu v koncentričnem načinu (Baechle in Earle, 2000). Sklep Agonist/antagonoist Gibanje Razmerje kolenski kvadriceps/hamstrings ekstenzija/fleksija 3:2 skočni gastrocnemius, plantarna 3:1 soleus/tibialis anterior fleksija/dorzalna fleksija skočni tibialis anterior/peroneals inverzija/everzija 1:1 kolčni spinal erector, gluteus ekstenzija/fleksija 1:1 maksimus, hamstring/iliopsoas, rectus abdominus, tensor fascia lata ramenski trapezius, posterior ekstenzija/fleksija 3:2 deltoids/anterior deltoids ramenski subscapularis/supraspinatus, notranja rotacija/zunanja 3:2 infraspinatus, teres minor rotacija komolčni biceps/triceps fleksija/ekstenzija 1:1 trup iliopsoas, abdominalis/erector spinae fleksija/ekstenzija 1:1 V Tabeli 2 vidimo, kakšna so idealna koncentrična medmišična razmerja za posamezen sklep. Bolj je dejansko razmerje, ki ga lahko ugotovimo z izokinetičnimi meritvami, bližje idealnim, manjša je možnost poškodb zaradi medmišičnih asimetrij. 15

Vse več se v zadnjih letih uporablja tudi funkcionalno (dinamično) razmerje, ki predstavlja razmerje med največjim navorom zadnje lože v ekscentričnem in kvadricepsa v koncentričnem načinu (DFR=He/Qc). To razmerje tudi bolje odraža odnose med temi mišičnimi skupinami, ki pomembno vplivajo na dinamično stabilizacijo kolenskega sklepa. Poleg medmišičnih razmerij lahko z izokinetičnimi meritvami izračunamo tudi znotrajmišično razmerje. To pomeni npr. razmerje med kvadricepsom ali zadnjo ložo v ekscentričnem in koncentričnem načinu (Qe/Qc ali He/Hc) (Dervišević in Hadžić, 2009). Pri izokinetičnih meritvah moramo biti pozorni na pravilno izbiro kotne hitrosti testiranja. Pri meritvah koncentrične mišične jakosti z večanjem kotne hitrosti največji navor pada. Ravno nasprotno se dogaja pri testiranju ekscentrične mišične jakosti, kjer navor z večanjem kotne hitrosti narašča ali pa naraste do te točke, kjer pride do inhibicije ekscentrične kontrakcije (aktivacija Golgijevega kitnega organa) ali do mišične poškodbe. Testne hitrosti se delijo na nizke (30, 45, 60, 90, 120 /s), srednje (180-240 /s) in visoke (>240 /s) in so odvisne od sklepa, ki ga merimo. Pri kolenu se največkrat uporabljajo hitrosti 60 /s, 180 /s in 240 /s (Dervišević in Hadžić, 2009). Pozorni moramo biti tudi na izbiro amplitude giba, ki za merjenca ne sme biti boleča, prav tako pa mora biti sposoben opraviti aktivno mišično kontrakcijo med celotno amplitudo giba. Amplituda giba mora zajemati takšne kote gibanja v sklepu, pri katerih se v teoriji pričakuje najvišji navor mišice oz. mišične skupine. Meritve se najbolj pogosto opravljajo v obsegu 0-90 (polni ROM) in 30-90 (kratki ROM) (Dervišević in Hadžić, 2009). 1.3 Cilji Cilj diplomskega dela bo s pomočjo izokinetičnih parametrov ugotoviti razlike med razmerji mišične jakosti štiriglave stegenske mišice in zadnje lože stegna pri tekmovalcih in rekreativcih v kikboksu. Ugotavljali bomo asimetrije med maksimalno močjo leve in desne sprednje in zadnje stegenske mišice (maksimalni navor), ter razlike v medmišičnih razmerjih HQR, DFR in HE/HC. 1.4 Hipoteze Skladno s cilji so postavljene naslednje hipoteze: H1: Tekmovalci imajo optimalnejše razmerje mišične jakosti med kvadricepsom in zadnjo ložo stegna v primerjavi z rekreativci (ipsilateralna primerjava HQR). H2: Tekmovalci dosegajo višje relativne vrednosti mišične jakosti kvadricepsa in zadnje lože stegna kot rekreatici (Nm/kg). H3: Asimetrije med levo in desno nogo so manjše pri tekmovalcih kot pri rekreativcih (bilateralna primerjava HQR, DFR in He/Hc). 16

2 METODE DELA 2.1 Preizkušanci V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 10 kikbokserjev iz dveh različnih kikboks klubov v Sloveniji, vsi moškega spola (starost: 26.6±5.9 leta, telesna višina: 177.8±8.9 cm, telesna teža: 81.7±8.3 kg). Delili so se na tekmovalce (n=5) in rekreativce (n=5), tekmovalci v povprečju naredijo 7.6±3.7 treninga na teden, rekreativci pa 2.8±1.3 treninga na teden. 2.2 Pripomočki Meritve smo izvedli v Laboratoriju za izokinetične meritve na Fakulteti za šport v Ljubljani. Temperatura laboratorija je bila konstantna med 22-24 C. Testiranje se je začelo z ogrevanjem na kolesarskem ergometru, 6 minut kolesarjenja z obremenitvijo 50-100 W. Kolesarjenju je sledilo 15 sekundno pasivno raztezanje zadnje lože stegna in štiriglave stegenske mišice (kvadricepsa). Vsi merjenci so bili nato natančno seznanjeni s testno proceduro. Izokinetično testiranje je bilo izvedeno za zadnjo ložo in kvadriceps v koncetričnem ter za zadnjo ložo tudi v ekscentričnem načinu z uporabo naprave imoment, SMM izokinetični dinamometer (SMM, Maribor, Slovenija). Ta dinamometer so za izokinetično testiranje uporabili že Hadžić, Širok, Malnerašič in Čoh (2015). Test smo izvedli v sedečem položaju. Drsenje na sedežu v smeri naprej je bilo onemogočeno z uporabo štiritočkovnega pasu, ki je potiskal kolk v smeri navzdol in nazaj. Pasovi so onemogočali tudi gibanje trupa v vse smeri (Šimenko, Rauter in Hadžić, 2016). Gibanje stegna gor in dol je bilo onemogočeno z uporabo posebnega pasu, pritrjenega čez sprednjo stran stegna. Uravnana je bila tudi anatomska os merjenčevega sklepa z osjo dinamometra z referenčno točko zunanjega femoralnega kondila (Šimenko, Rauter in Hadžić, 2016). Merjencem je bilo naročeno, da se med meritvijo držijo za stranske ročke naprave. Amplituda gibov je bila nastavljena na 60, od 90-30 fleksije kolena (popolna fleksija kolena se smatra kot 0 ). Testiranje je bilo izvedeno pri kotni hitrosti 60 /s, tako za zadnjo ložo in kvadriceps v koncentričnem načinu kot tudi za zadnjo ložo v ekscentričnem načinu (Šimenko, Rauter in Hadžić, 2016). Zabeležena je bila tudi napaka gravitacijskega navora (gravity torque error). Pred meritvijo je vsak merjenec naredil 20 submaksimalnih poskusnih ponovitev pri izbrani testni hitrosti (60 /s). Po poskusnih ponovitvah je vsak izmed merjencev naredil 5 maksimalnih kontrakcij v naslednjem vrstnem redu: (1) 5 zaporednih koncentričnih kontrakcij zadnje lože in kvadricepsa, temu je sledilo 60 s odmora, nato pa (2) 5 ekscentričnih kontrakcij zadnje lože. Po testiranju ene strani je sledilo 3 minute odmora, med katerim se je naprava ustrezno nastavila še za testiranje nasprotne noge. Noga, ki smo jo prvo testirali, je bila izbrana naključno, med samim testom ni bilo verbalnih napotkov merjencem (Šimenko, Rauter in Hadžić, 2016). 17

Slika 5. Naprava imoment, SMM izokinetični dinamometer (SMM, Maribor, Slovenija). Na Sliki 5 vidimo napravo imoment, ki je bila uporabljena za izokinetično testiranje kolenskega sklepa. 2.3 Postopek Podatke smo obdelali s programom SPSS 22.0 (IBM Corporation, New York, ZDA). Za vsako spremenljivko smo izračunali povprečne vrednosti za obe skupini merjencev (tekmovalci, rekreativci) in jih nato primerjali. Za primerjavo razmerja mišične jakosti med kvadricepsom in zadnjo ložo ter za ugotavljanje asimetrij smo izbrali naslednje spremenljivke: Maksimalni navor (Nm). Relativni maksimalni navor (Nm/kg). Razmerje med maksimalnim koncentričnim navorom zadnje lože (Hc) in kvadricepsa (Qc) x 100%=HQR (%). Razmerje med maksimalnim ekscentričnim navorom zadnje lože (He) in maksimalnim koncentričnim navorom kvadricepsa (Qc) x 100%=DFR (%). Razmerje med maksimalnim ekscentričnim navorom zadnje lože (He) in maksimalnim koncentričnim navorom zadnje lože (Hc) x 100%=He/Hc (%). Bilateralne asimetrije med HQR, DFR, He/Hc, Hc in He ter Qc. Za izračun statistične pomembnosti razlik in variabilnosti spremenljivk med tekmovalci in rekreativci v kikboksu smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Kriterij statistične pomembnosti je bil sprejet z alfa napako 5 % pri dvosmernem testiranju. 18

3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Predstavitev rezultatov Glede na zastavljene cilje in hipoteze smo obravnavali in primerjali biomehanske spremenljivke, ki smo jih dobili z izokinetičnimi meritvami. Na podlagi teh spremenljivk smo hoteli ugotoviti asimetrije spodnjih udov pri kikbokserjih. Tabela 3 Maksimalni navori (Nm) zadnje lože in kvadricepsa pri tekmovalcih in rekreativcih. Zadnja loža L Zadnja loža D Kvadriceps L Kvadriceps D tekmovalci 149.2±19.0 151.0±20.7 280.7±49.0 238.1±56.7 rekreativci 145.6±28.8 153.2±25.7 265.7±41.7 265.8±55.9 Legenda. L levo; D desno V Tabeli 3 imamo prikazane maksimalne navore zadnje lože in kvadricepsa v koncentričnem načinu pri tekmovalcih in rekreativcih v kikboksu. Rezulatati kažejo višje maksimalne navore tekmovalcev napram rekreativcem pri levi zadnji loži in levem kvadricepsu. Med rezultati ni bilo statistično značilnih razlik. Slika 6. Ipsilateralna primerjava razmerja mišične jakosti zadnje lože stegna in kvadricepsa (HQR). Na Sliki 6 vidimo ipsilateralno primerjavo HQR med tekmovalci in rekreativci v kikboksu. Vidimo lahko, da imajo na levi rekreativci (54.52±3.69 %) boljše razmerje kot pa tekmovalci (53.65±4.37 %). Na desni strani je ravno obratno, saj imajo tekmovalci (65.59±14.69 %) boljše razmerje kot rekreativci (58.10±3.68 %). Razlike na levi in na desni strani niso statistično značilne (L: p=0.745, D: p=0.301). 19

Slika 7. Relativni maksimalni navori (Nm/kg) v koncentričnem načinu. Slika 7 prikazuje največje relativne navore kvadricepsa in zadnje lože v koncentričnem načinu pri tekmovalcih in rekreativcih v kikboksu. Iz slike je razvidno, da tekmovalci dosegajo višje maksimalne relativne navore pri treh rezultatih, samo pri kvadricepsu na desni strani so višje vrednosti dosegli rekreativci. Razlike niso bile statistično značilne (Kvadriceps L: p=0.098, Kvadriceps D: p=0.549, Zadnja loža L: p=0.291, Zadnja loža D: p=0.569). Slika 8. Bilateralna razlika HQR pri tekmovalcih in rekreativcih. Na Sliki 8 vidimo, da je bilateralna razlika HQR večja pri tekmovalcih (21.68±20.33 %) napram rekreativcem (8.9±12.59 %), vendar razlike niso statistično značilne (p=0.266). 20

Slika 9. Bilateralna razlika DFR (He/Qc) pri tekmovalcih in rekreativcih. Na Sliki 9 vidimo, da ja bilateralna razlika DFR precej večja pri tekmovalcih (53.78±42.66 %) kot pri rekreativcih (17.73±17.6 %), vendar vseeno med njima ni statistično značilnih razlik (p=0.119). Slika 10. Bilateralna razlika He/Hc pri tekmovalcih in rekreativcih. Slika 10 prikazuje bilateralno razliko He/Hc, ki je pri tekmovalcih znašala 25.68±23.25 %, pri rekreativcih pa 11.48±8.94 %. Razlike niso bile statistično značilne (p=0.257). 21

Slika 11. Bilateralna razlika maksimalnih koncentričnih navorov pri tekmovalcih in rekreativcih. Na Sliki 11 vidimo, da imajo tekmovalci (15.13±15.08 %) večjo bilateralno asimetrijo kvadricepsa kot pa rekreativci (4.88±4.11 %). Pri zadnji loži imajo malce večjo bilateralno asimetrijo rekreativci, vendar pri obeh primerjavah ni prišlo do statistično značilnih razlik (Kvadriceps: p=0.208, Zadnja loža: p=0.660). Slika 12. Bilateralna razlika zadnje lože v ekscentričnem načinu pri tekmovalcih in rekreativcih. Na Sliki 12 vidimo, da je bilateralna razlika zadnje lože v ekscentričnem načinu večja pri tekmovalcih (29.50±30.40 %) kot pri rekreativcih (15.51±15.13 %), vendar med njima ni statistično značilnih razlik (p=0.384). 22

3.2 Razprava Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšne so razlike v maksimalnih navorih in katera izmed obeh skupin merjencev (tekmovalci in rekreativci) je bolj nagnjena k asimetriji mišic (zadnja loža in kvadriceps) spodnjih udov. Na podlagi teh podatkov smo želeli ugotoviti, če izmerjena razmerja mišičnih jakosti sodijo v okvir priporočenih vrednosti za zmanjšanje tveganja poškodb kolenskega sklepa. Za ugotavljanje razlik je bilo izbranih 6 spremenljivk, za katere je bilo predpostavljeno, da bodo kar najbolje preverile zastavljene hipoteze. Pri primerjavi povprečnih maksimalnih koncentričnih navorov so rezultati pokazali višje vrednosti tekmovalcev pri levi zadnji loži in pri levem kvadricepsu. Na desni strani je bilo ravno obratno, vendar pa razlike niso bile nikjer statistično značilne (Tabela 3). Pričakovali bi tudi, da bodo tekmovalci dosegali višje navore kvadricepsa na njihovi dominantni desni (v borilnem gardu zadnji nogi) kot na levi nogi (v borilnem gardu sprednji nogi) (Tabela 3). Pri primerjavi relativnih maksimalnih navorov pa lahko vidimo, da so tekmovalci dosegali višje vrednosti pri levi in desni zadnji loži ter levem kvadricepsu (Slika 7). Našo drugo hipotezo lahko ovržemo, saj so tekmovalci dosegli višje relativne maksimalne navore le pri treh od štirih rezultatov, razlike pa tudi niso bile statistično značilne (Kvadriceps L: p=0.098, Kvadriceps D: p=0.549, Zadnja loža L: p=0.291, Zadnja loža D: p=0.569). Ipsilateralna primerjava HQR (Slika 6) kaže, da imajo na levi strani malenkost boljše razmerje rekreativci, na desni strani pa imajo kar precej boljše razmerje tekmovalci, vendar med obema skupinama ni prišlo do statistično značilnih razlik (L: p=0.745, D: p=0.301). Tako lahko našo prvo hipotezo ovržemo. Lahko pa opazimo, da so povprečne vrednosti HQR pri tekmovalcih in rekreativcih med 50 %-80 %, za kar Devan idr. (2004) navajajo, da razlike znotraj tega okvira pomenijo manjše možnosti za tveganje poškodb kolenskega sklepa. Primerjava bilateralnih asimetrij med HQR (Slika 8), DFR (Slika 9), He/Hc (Slika 10), Qc ter Hc (Slika 11) in He (Slika 12) kažejo, da imajo pri vseh rezultatih tekmovalci večji bilateralni deficit kot rekreativci, razen pri zadnji loži v koncentričnem načinu (Slika 9). Med obema skupinama sicer ni bilo statistično značilnih razlik pri primerjavi bilateralnih asimetrij. Lahko pa pri teh rezultatih opazimo izrazito bilateralno asimetrijo (bilateralni deficit) HQR, DFR, He/Hc in He pri tekmovalcih, ki pri teh parametrih dosegajo vrednosti deficita več kot 15 %. Knapik, Bauman, Jones, Harris in Vaughan (1991) navajajo, da kadar pride do bilateralnega deficita mišične jakosti večjega kot 15 %, se to označi kot velika asimetrija in pomeni večje tveganje za poškodbe. Na podlagi teh rezultatov lahko ovržemo tudi tretjo hipotezo. Pričakovali bi, da bodo tekmovalci imeli slabša razmerja oz. večje asimetrije na desni (dominantni) strani kot na levi strani. Chin, So, Yuan, Li in Wong (1994) so pri elitnih mladih azijskih nogometaših ugotovili (nogomet je opredeljen kot unilateralen šport), da so imeli večje medmišične asimetrije na dominantni nogi. To bi lahko potem pričakovali tudi v kikboksu, saj je kikboks tudi t. i. unilateralen šport, kjer z dominantno stranjo telesa ponavadi izvajamo udarce maksimalno močno. Udarci z nasprotno nedominantno stranjo pa služijo ponavadi le kot priprava za maksimalno efektiven udarec z dominantno stranjo. Vendar moramo pri tem vedeti, da pri kikboksu obstaja več vrst nožnih udarcev. Polkrožno brco lahko izvedemo na način, ki se uporablja v taekwondoju ali karateju, kjer se ob impaktu 23

golen in celotna noga aktivno potegneta nazaj v začetni položaj s pomočjo zadnje lože. Tak udarec se ne izvede z rotacijo oz. krožnim gibanjem celotnega telesa, kot pri tajski izvedbi polkrožnega udarca od strani z golenjo, kjer pride do veliko manjše vključenosti zadnje lože pri zaviranju udarca in vračanju noge v začetni položaj. Ravno zaradi tega bi bilo smiselno narediti še raziskavo med osebami, ki se ukvarjajo s kikboksom, kjer bi opazovali, katere vrste udarcev uporabljajo. Na podlagi tega bi lahko potem ugotavljali, ali že samo različne vrste udarcev lahko vplivajo na medmišično razmerje. To bi lahko pomagalo trenerjem v procesu treninga, predvsem v disciplinah kot so low kick, K-1 in tajski boks, kjer večinoma uporabljajo polkrožne brce s krožnim gibanjem celotnega telesa. Tako bi lahko trenerji v procesu treninga namenili večjo pozornost treningu zadnje lože, ki je ponavadi prešibka v primerjavi s kvadricepsom in tako zmanjšali možnost poškodb zaradi asimetrij. Obstajajo pa tudi raziskave, ki primerjajo mišično jakost, razmerja mišičnih jakosti in asimetrije med tekmovalci (profesionalci) in rekreativci. Zakas, Galazoulas, Doganis in Zakas (2005) so primerjali največje navore in medmišična razmerja ter ugotavljali asimetrije (ipsilateralno in bilateralno) med elitnimi in rekreativnimi grškimi nogometaši. Ugotovili so, da ni bilo statistično značilnih razlik pri največjih navorih kvadricepsa in zadnje lože, tako znotraj obeh skupin kot tudi med skupinama. Tudi bilateralna primerjava HQR znotraj obeh skupin in med skupinama ni pokazala statistično značilnih razlik. Maly, Zahalka in Mala (2014) so izokinetično testirali kvadriceps in zadnjo ložo pri elitnih in polprofesionalnih čeških nogometaših. Rezultati so pokazali statistično večje bilateralne deficite kvadricepsa in zadnje lože pri polprofesionalnih v primerjavi s profesionalnimi nogometaši. Te raziskave imajo nasprotujče si rezultate (tudi zaradi neenotnih testnih protokolov), ki so enkrat v korist manjših asimetrij pri tekmovalcih, drugič pa v korist manjših asimetrij pri rekreativcih. Ravno zaradi tega bi bilo dobro narediti še dodatne raziskave na tem področju. 24

4 SKLEP Kikboks je borilni šport, sestavljen iz več disciplin in ki je v zadnjih treh desetletjih doživel zelo velik razmah po celem svetu. Med samo borbo prihaja do velikega števila nožnih udarcev, ki so velikokrat izvedeni s polno močjo. Ravno zaradi tega je še posebej pomembno ustrezno medmišično razmerje zadnje lože, ki zavira udarec ter varuje kolenski sklep pred hiperekstenzijo (še posebej ob zgrešenih udarcih), in kvadricepsa, ki je poleg fleksorjev kolka glavni generator sile pri nožnih udarcih. Za analizo smo si izbrali izokinetično testiranje kolena, ki smo ga izvedli na 10 kikbokserjih (5 tekmovalcev, 5 rekreativcev). Na podlagi izokinetičnih meritev smo izračunali parametere, ki smo jih nato uporabili za primerjave asimetrij, tako med tekmovalci in rekreativci, kot tudi znotraj obeh skupin. Izračunane razlike niso pokazale statistično značilnih razlik, zato smo vse zastavljene hipoteze zavrnili. Primerjava bilateralnih asimetrij med tekmovalci in rekreativci pa vseeno kaže v smer večjih asimetrij pri tekmovalcih, vendar zaradi majhnega vzorca merjencev nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Omejitev študije je tudi dejstvo, da v Sloveniji praktično ni profesionalnih in vrhunskih kikbokserjev, ki bi lahko služili za primerjavo z rekreativno populacijo. Potrebno pa je tudi poudariti, da je takšnih raziskav v svetu kikboksa malo, sploh v slovenskem prostoru, zato naj ta raziskava služi kot nekakšna referenčna točka za nadaljnje raziskovanje na tem področju. Izokinetične meritve so področje, ki imajo velik potencial za nadaljnje raziskovanje medmišičnih in znotrajmišičnih asimetrij (ipsilateralne in bilateralne razlike) na področju borilnih veščin. Na podlagi rezultatov teh meritev lahko potem trenerjem damo priporočila za odpravljanje asimetrij v sklopu trenažnega procesa. 25

5 VIRI Baechle, T. R. in Earle, R. W. (2000). Essentials of strength training and conditioning (2. izdaja). Champaign, IL: Human Kinetics. Bračič, M., Hadžić, V. in Erčulj, F. (2008). Koncentrična in ekscentrična jakost upogibalk in iztegovalk kolena pri mladih košarkarjih. Šport, 58(3-4), 84-89. Chin, M., So, R., Yuan, Y., Li, R. in Wong, A. (1994). Cardiorespiratory fitness and isokinetic muscle strength of elite Asian junior soccer players. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness 34, 250-257. Devan, M. R., Pescatello, L. S., Faghri, P. in Anderson, J. (2004). A prospective study of overuse knee injuries among female athletes with muscle imbalances and structural abnormalities. Journal of Athletic Training, 39(3), 263-267. Dervišević, E. in Hadžić, V. (2009). Izokinetično ocenjevanje kolena. Rehabilitacija, 8(1), 48-56. Hadžić, V., Širok, B., Malneršič, A., in Čoh, M. (2015). Can infrared thermography be used to monitor fatigue during exercise? A case study. Journal of Sport and Health Science. Hewett, T. E., Myer, G. D. in Zazulak B. T. (2008). Hamstring to quadriceps peak torque ratios diverge between sexes with increasing isokinetic angular velocity. Journal of Science & Medicine in Sport, 11(5), 452-459. Machado, S. M., de Souza, R. A., Simao, A. P., Jeronimo, D. P., da Silva, N. S., Osorio, R. A. L., in Magini, M. (2009). Comparative study of isokinetic variables of the knee in taekwondo and kickboxing athletes. Fitness Performance Journal, 8(6), 407-411. Maly T., Zahalka F. in Mala L. (2014). Muscular strength and strength asymmetries in elite and sub-elite professional soccer players. Sports Science 7(1), 26-33. Safran, M. R., Seaber, A. W. in Garrett, W. E. (1989). Warm-up and muscular injury prevention. Sports Medicine 8(4), 239-249. Salci, Y. (2015). The metabolic demands and ability to sustain work outputs during kickboxing competitions. International Journal of Performance Analysis in Sport, 15, 39-52. Seznam kategoriziranih športnikov. (1. 2. 2016). Olimpijski komite Slovenije. Pridobljeno iz http://www.olympic.si/sportna-kariera/registracija-in-kategorizacija/aktualniseznam/seznam-kategoriziranih-sportnikov/ Sitar, V. (2001). Kikboks: nastanek in razvoj v svetu in pri nas. Ptuj: samozaložba. Sitar, V. (2004). Kikboks = Kickboxing: tehnike in taktike borbe. Ptuj: samozaložba. 26

Šercer, M. (2014). Primerjava med borilnima veščinama kikboks in tajski boks (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Stevens, E. C. (b. d.). Swinging the Bat: How to Do the Muay Thai Roundhouse Kick. Pridobljeno iz http://breakingmuscle.com/kickboxing-boxing/swinging-the-bat-how-todo-the-muay-thai-roundhouse-kick Šimenko, J. (2014). Borilni športi in borilne veščine v Sloveniji. Šport, 62(1-2), 98-103. Šimenko, J., Rauter, S. in Hadžić, V. (2015). Under 73 kg category isokinetic quadriceps and hamstring strenght profile of youth judokas. V H. Sertić, S. Čorak in I. Segedi (Ur.), 3rd European Science of Judo Reasearch Symposium and 2nd Scientific and professional conference on Judo: Applicable research in judo: Proceedings book, Poreč, 20th - 21th of June 2016 (p. 65-69). Zakas, A., Galazoulas, C., Doganis, G. in Zakas, N. (2005). Bilateral Peak Torque of the Knee extensor and Flexor Muscles in Elite and Amateur Male Soccer Players. Physical Training, 1-10. Pridobljeno iz http://ejmas.com/pt/2005pt/ptart_zakas_0805.html 27