UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo MAGISTRSKO DELO Urška Živkovič Maribor, marec 2015
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo Magistrsko delo KONCEPT ČASOVNIH PERSPEKTIV IN NJEGOVA POVEZANOST Z ZDRAVJEM POVEZANIMI VEDENJI Master s thesis THE CONCEPT OF TIME PERSPECTIVES AND HEALTH-RELATED BEHAVIOR Mentor: doc. dr. Bojan Musil Kandidatka: Urška Živkovič Maribor, marec 2015
Lektorica: Mojca Marič, diplomirana slovenistka (UN) in diplomirana sociologinja (UN) Prevajalka: Janja Žerak, profesorica geografije in angleškega jezika
Zahvala Hvala mentorju, doc. dr. Bojanu Musilu, za strokovno pomoč, nasvete in podporo pri nastajanju naloge. Hvala staršem, prijateljem in fantu za spodbudo, potrpežljivost in razumevanje.
Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija I Z J A V A Podpisana Urška Živkovič, rojena 14.7.1989, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje Psihologija, izjavljam, da sem magistrsko delo z naslovom Koncept časovnih perspektiv in njegova povezanost z zdravjem povezanimi vedenji, pri mentorju doc. dr. Bojanu Musilu, izdelala sama. Prispevki drugih so posebej označeni, uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Kraj: Maribor Datum:
Povzetek Časovna perspektiva je kot kognitivno-časovna pristranost vseprisoten konstrukt, ki usmerja naše zaznavanje, odločitve in vedenje v vsakdanjih situacijah. Izhajajoč iz tega, je namen pričujoče raziskave preveriti, ali se časovne perspektive povezujejo z zdravjem povezanimi vedenji. Pri tem smo izraženost časovne perspektive merili z vprašalnikom upoštevanja prihodnjih posledic trenutnih vedenj (ang. Consideration of Future Consequences Scale) in Zimbardovim vprašalnikom časovne perspektive (ang. Zimbardo Time Perspective Inventory). Za bolj poglobljeno razumevanje povezave omenjenih konstruktov smo dodali še večdimenzionalno lestvico mesta nadzora lastnega zdravja (ang. Multidimensional Health Locus of Control Scale), ki je osvetlila preučevano področje iz novega zornega kota. Tako smo v prvem delu preverili psihometrične lastnosti za namene raziskave prevedenih vprašalnikov, v drugem pa smo se osredotočili na vedenja, povezana z zdravjem. Med temi smo posebno pozornost posvetili zdravju tveganim vedenjem, natančneje uživanju alkohola, dodatno še kajenju, telesni aktivnosti in uživanju sadja ter zelenjave. V raziskavi je sodelovalo 528 udeležencev, starih med 15 in 64 let. Na raziskovalna vprašanja smo dobili večinoma pričakovane odgovore, časovna perspektiva se je ponovno pokazala kot statistično pomemben napovednik z zdravjem povezanega vedenja. Dodatno podporo in nov vidik predstavlja navezava na večdimenzionalno lestvico mesta nadzora lastnega zdravja, ki se pričakovano povezuje s tipi časovne orientiranosti. Ključne besede: časovna perspektiva, lokus kontrole zdravja, z zdravjem povezano vedenje, uživanje alkohola
Abstract Ubiquitous construct of time perspective as cognitive-temporal bias has been proven to control our perception, decision making, and behavior in everyday life. The current research investigates the relation between health-related behavior and time perspective, assessed with well-established inventories in this field, Consideration of Future Consequences Scale and Zimbardo Time Perspective Inventory. Additionally, Multidimensional Health Locus of Control Scale was added into analysis, which improved interpretative value of present study and contributed a new viewpoint in this research field. The first part of the research is focused on psychometric properties of translated inventories, the second is analyzing health related behaviors from time perspective and health locus of control point of view. Among the latter, special attention was dedicated to alcohol consumption, and among others also smoking, physical activity, and fruit and vegetable intake. Our sample consisted of 528 participants, between 15 and 64 years of age. The results were mostly predictable, time perspective has proved to be a significant predictor of health related behavior. Key words: Time Perspective, Health locus of control, Health-related behaviour, alcohol consumption
Kazalo vsebine 1. Teoretičen uvod... 1 1.1 Časovna perspektiva... 1 1.1.1 Zimbardov vprašalnik časovne perspektive (Zimbardo Time Perspective Inventory)... 2 1.1.2 Upoštevanje prihodnjih posledic lastnih vedenj (Consideration of Future Consequences)... 4 1.2 Z zdravjem povezano vedenje... 6 1.2.1 Telesna aktivnost... 6 1.2.2 Uživanje sadja in zelenjave... 6 1.2.3 Kajenje... 7 1.2.4 Uživanje alkohola... 7 1.2.5 Uživanje alkohola pri mladih... 8 1.3 Časovna perspektiva in z zdravjem povezano vedenje... 9 1.3.1 ZTPI in z zdravjem povezano vedenje... 9 1.3.2 CFC in z zdravjem povezano vedenje... 13 1.4 Večdimenzionalna lestvica mesta nadzora lastnega zdravja (Multidimensional Health Locus of Control)... 14 2. Empirični del... 16 2.1 Namen... 16 2.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev... 16 2.2.1 Raziskovalna vprašanja... 16 2.2.2 Raziskovalne hipoteze... 16 2.3 Metodologija... 18 2.3.1 Raziskovalne metode... 18 2.3.2 Raziskovalni vzorec... 19 2.3.3 Postopki zbiranja podatkov... 19 2.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov... 20 3. Rezultati... 28 3.1 Tipi časovne orientiranosti... 28 3.1.1 Opisna statistika... 28 i
3.1.2 Primerjava starostnih skupin glede na tip časovne perspektive in mesto nadzora lastnega zdravja... 30 3.1.3 Povezanost časovne perspektive in mesta nadzora lastnega zdravja z drugimi konstrukti... 33 3.2 Razlike med spoloma... 34 3.3 Z zdravjem povezano vedenje... 34 3.3.1 Povezava s časovno perspektivo in mestom nadzora lastnega zdravja. 34 3.3.2 Tedenska telesna aktivnost... 34 3.3.3 Dnevno uživanje zelenjave... 35 3.3.4 Dnevno uživanje sadja... 35 3.4 Zdravju tvegano vedenje... 36 3.4.1 Kajenje... 36 3.4.2 Uživanje alkohola... 38 4. Interpretacija... 43 4.1 Vprašalniki... 43 4.2 Tipi časovne orientiranosti... 44 4.3 Povezava časovnih perspektiv in mesta nadzora lastnega zdravja... 46 4.4 Razlike med spoloma... 46 4.5 Z zdravjem povezano vedenje... 47 4.6 Zdravju tvegano vedenje... 48 4.6.1 Kajenje... 48 4.6.2 Uživanje alkohola... 49 5. Zaključek... 52 6. Literatura... 54 7. Priloge... 62 ii
Kazalo tabel in grafov Kazalo tabel Tabela 1. Rotirane nasičenosti postavk Vprašalnika ZTPI... 22 Tabela 2. Rotirane nasičenosti postavk Vprašalnika CFC... 24 Tabela 3. Rotirane nasičenosti postavk vprašalnika MHLC... 25 Tabela 4. Cronbachovi koeficienti α... 26 Tabela 5. Korelacije med konstrukti vprašalnikov... 27 Tabela 6. Povprečni rezultati posameznih dimenzij vprašalnikov ZTPI, CFC in MHLC po posameznih starostnih skupinah... 29 Tabela 7. Povzetek analize variance za primerjavo preučevanih dimenzij po starostnih skupinah... 31 Tabela 8. Povzetek rezultatov Games-Howell post hoc testa... 33 Tabela 9. Model multiple linearne regresije za spremenljivko dnevno uživanja zelenjave... 35 Tabela 10. Frekvenčna porazdelitev pogostosti kajenja po starostnih skupinah.. 36 Tabela 11. Model logistične regresije za spremenljivko pogostost kajenja... 38 Tabela 12. Model logistične regresije za spremenljivko pogostost uživanja alkohola... 42 Tabela 13. Asimetrija, sploščenost in rezultati testov za preverjanje normalnosti porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov, Shapiro-Wilk)... 62 Tabela 14. Parne primerjave (kontrasti)... 64 Tabela 15. Korelacijska tabela... 65 iii
Kazalo grafov Graf 1. Izraženost tipov časovne perspektive po starostnih skupinah (ANOVA)... 29 Graf 2. Primerjava vzorčnih povprečij tipov časovnih perspektiv glede na pogostost kajenja (t test za neodvisne vzorce)... 37 Graf 3. Primerjava tipov časovnih perspektiv glede na pogostost uživanja alkohola (Mann- Whitney test)... 41 Graf 4. Primerjava tipov časovnih perspektiv glede na pogostost uživanja alkohola (Mann- Whitney test)... 51 iv
1. Teoretičen uvod 1.1 Časovna perspektiva Preučevanje dojemanja časa in njegovega vpliva na naše vedenje je vse prej kot nova tematika. O percepciji časa je pisal že William James, ki je tej temi posvetil celo poglavje v The Principles of Psychology (1950). Block (1990; v Drake, Duncan, Sutherland, Abernethy in Henry, 2008) v svojem delu piše o tem, da dojemanje časa ne obstaja neodvisno od posameznika in da je kot tako psihološki konstrukt, ki ga posameznik kontinuirano identificira in oblikuje. Suddendorf in Corballis (1997; v Drake, Duncan, Sutherland, Abernethy in Henry, 2008) sta dodala, da je upravljanje s časom podlaga kognitivnega funkcioniranja. V zadnjih dvajsetih letih se je preučevanje na tem področju še posebej razcvetelo. Teoriji preučevanja časovnih perspektiv, ki sta v tem času v ospredju, sta presojanje oziroma upoštevanje posledic trenutnih vedenj (ang. Consideration of Future Consequences) (Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards, 1994) in Zimbardova ter Boydova (1999) teorija petih časovnih perspektiv (ang. Zimbardo Time Perspective Inventory). V nalogi smo zanimanje za teorije časovnih perspektiv (osredotočamo se na obe zgoraj omenjeni teoriji) združili s področjem, ki je v tujih študijah precej močno zastopano z zdravju povezanimi vedenji. Prvi del naloge tako osvetljuje teoretično ozadje teorij časovne perspektive, stanja z zdravjem povezanega vedenja v Sloveniji in večdimenzionalnega mesta nadzora lastnega zdravja. V drugem delu so predstavljene psihometrične lastnosti prevedenih instrumentov in rezultati statističnih analiz, v zadnjem delu sledi interpretacija izsledkov. 1
1.1.1 Zimbardov vprašalnik časovne perspektive (Zimbardo Time Perspective Inventory) Teorija časovnih perspektiv, kot sta jo definirala Zimbardo in Boyd, predpostavlja, da v zgodnjih letih razvoja sociokulturni kontekst preko družinskega okolja vpliva na učenje razporejanja osebnih izkušenj v pogosto nezavedne kategorije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Tendence, ki poudarjajo enega izmed časovnih okvirjev, se utrdijo in nam preidejo v navado ter tako dobijo vlogo kognitivno-časovne pristranskosti oziroma usmerjenosti posameznika. Teorija časovnih perspektiv predpostavlja, da se dojemanje nas samih, sveta okoli nas in odnosov predeluje v kognitivnih procesih, ki temeljijo na naši percepciji časa (Zimbardo in Boyd, 1999). Tako časovna orientiranost usmerja naše zaznavanje, odločitve in vedenje v vsakdanjih situacijah, vpliva na shranjevanje, dekodiranje in priklic izkušenj, oblikovanje pričakovanj, možnosti, ciljev ter imaginarnih scenarijev (Keough, Zimbardo in Boyd, 1999). Na posameznika lahko vplivajo tudi izstopajoče senzorne, biološke ali socialne značilnosti trenutne situacije, dejanja so produkt situacijskega pritiska, intenzivnosti oziroma kvalitete dražljaja ali socialnega aspekta situacije (Zimbardo in Boyd, 1999). Izhajajoč iz te predpostavke, je časovna orientiranost definirana kot vseprisoten proces, ki se nanaša na našo interakcijo z ljudmi in dogodki (Nurmi, 1991; Zaleski, 1994; v Keough, Zimbardo in Boyd, 1990). Avtorja sta predstavila časovno orientiranost kot koncept, ki je sestavljen iz petih faktorjev. Prvi je pozitivna orientiranost v preteklost (ang. Past Positive), ki odraža topla, sentimentalna občutja do preteklosti in je povezana z dobrimi družinskimi odnosi. Njej nasprotna je negativna orientiranost v preteklost (ang. Past Negative), ki zajema negativen, odklonilen pogled na preteklost. Orientiranost v sedanjost sestavljata fatalistična (ang. Present Fatalistic) in hedonistična (ang. Present Hedonistic) orientiranost v sedanjost. Prva je zaznamovana z vdanostjo v usodo, občutki nemoči in odsotnostjo upanja; za drugo je značilno iskanje trenutnih zadovoljstev, brez ozira na dolgoročne cilje in posledice, ki bi jih to vedenje utegnilo imeti. 2
Zadnji faktor, orientiranost v prihodnost (ang. Future), zaznamuje načrtovanje dolgoročnih ciljev in vedenj za njihovo uresničitev ter posledično tudi žrtvovanje zadovoljevanja trenutnih užitkov (Holman in Zimbardo, 2009). Vprašalnik je bil do sedaj apliciran v številnih državah in jezikih, na primer v Italiji (D Allesio, Guarino, De Pascalis in Zimbardo, 2003), na Švedskem (Carelli, Wiberg in Wiberg, 2011), v Romuniji (Cretu in Negovan-Zbăganu, 2013), v Latviji in Rusiji (Kolesovs, 2009) in drugje. V zadnjih letih se je zaradi lažje aplikacije v kliničnih okoljih pojavila težnja po krajšanju izvirnega vprašalnika. Tako so D Allesio, Guarino, De Pascalis in Zimbardo (2003) na italijanskem vzorcu preverili različico z 22-imi postavkami, kjer so se osredotočili na dimenzije sedanjosti in prihodnosti. Fieulaine in Martinez (2011) sta preizkusila različico s 15-imi postavkami, enako so storili McKay, Worrell, Temple, Perry in Cole (2014) na populaciji mladostnikov ZDA, Velike Britanije in Avstralije. Sircova idr. (2014) so v članku A global look at a time (2014) v mednarodni študiji 24 držav preverili različico ZTPI s 36 postavkami. Omenjena različica je bila uporabljena tudi na populaciji mladostnikov Velike Britanije (McKay idr., 2015). Dodatno so na populaciji mladostnikov in odraslih na Kitajskem Siu, Lam, Le in Przepiorka idr. (2014) uporabili različico s 13-imi trditvami. Čeprav se je v večini študij pokazala zadovoljivo visoka zanesljivost tipov časovne orientiranosti na podlagi analize notranje skladnosti, konfirmatorna faktorska analiza kaže na slabše ujemanje (indeks GFI) v primerjavi z izvirnikom (McKay idr., 2015; Zhang, Howell in Bowerman, 2013), zaradi česar raziskovalci svetujejo nadaljnje raziskovanje psihometričnih karakteristik vprašalnika. Sircova idr. (2014) priporočajo uporabo krajše različice ZTPI za analize splošne populacije, medtem ko za individualno aplikacijo priporočajo izvirnik vprašalnika. Raziskovalci se pri preučevanju povezav časovnih perspektiv z drugimi konstrukti usmerjajo na najrazličnejša področja, eno najširših je zagotovo področje vedenja, povezanega z zdravjem. 3
1.1.2 Upoštevanje prihodnjih posledic lastnih vedenj (Consideration of Future Consequences) Koncept upoštevanja prihodnjih posledic lastnih vedenj (ang. Consideration of Future Consequences; v nadaljevanju CFC) se nanaša na stopnjo, do katere posamezniki upoštevajo potencialne dolgoročne izide svojih trenutnih vedenj, in stopnjo, do katere so trenutna vedenja pod vplivom teh potencialnih izidov. Osredotoča se na intrapersonalni boj, ki se dogaja med sedanjim vedenjem, ki ima za posledico tako trenutne kot dolgoročne izide (Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards, 1994). Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards (1994) razlagajo koncept CFC kot relativno stabilno karakteristiko posameznika, ki deli posameznike na tiste z nizkim rezultatom na lestvici CFC, od katerih se pričakuje osredotočenost na trenutne izide, jih v vsakodnevnem vedenju motivira zadovoljevanje trenutnih potreb in ki v ekstremu ne pomislijo na posledice, ki bi jih njihovo vedenje utegnilo imeti v prihodnosti. V nasprotju z njimi so posamezniki z visokim rezultatom CFC lestvice, ki tehtajo pomen trenutnih vedenj za prihodnost, v vedenju jih usmerja doseganje dolgoročnega cilja v prihodnosti. Posamezniki na tej strani konstrukta ravnajo bolj premišljeno glede trenutnih posledic svojih vedenj. Prvotno (Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards, 1994) je bil CFC mišljen kot enodimenzionalen kontinuum, z ekstremno orientiranostjo v sedanjost na eni in ekstremno orientiranostjo v prihodnost na drugi strani. Kasneje so drugi avtorji (Petrocelli, 2003) ugotovili, da je CFC razdeljen na dva faktorja. Prvi zajema postavke orientiranosti v prihodnost, drugi postavke orientiranosti v sedanjost, ki bi po navodilih izvornega vprašalnike morale biti obratno vrednotene. 4
Petrocelli (2003) se s tem ne strinja in razlaga če se posameznik močno ne strinja s postavko, ki je usmerjena na orientiranost v sedanjost (na primer: Vedem se samo tako, da zadovoljim svoje trenutne potrebe, prihodnost se bo razrešila sama po sebi.), še ne pomeni, da se bo močno strinjal z obratno postavko (Vedem se samo tako, da zadovoljim svoje potrebe v prihodnosti, sedanjost se bo razrešila sama po sebi.). Zato predlaga uporabo lestvice z osmimi postavkami, saj ima faktor obratno vrednotenih postavk šibkejšo notranjo zanesljivost. Eksploratorna faktorska analiza v članku avtorjev Rappange, Brouwer in Van Exel (2009) je pokazala trofaktorsko rešitev: faktor, ki ga sestavljajo obratno vrednotene postavke, faktor iz postavk 6, 7, 8 in faktor iz postavk 1 in 2. Za v bodoče avtorji predlagajo razmislek o tem, ali bi bila delitev faktorjev na predlagano vrednotene postavke in obratno vrednotene postavke primernejša rešitev. Crockett, Weinman, Hankins in Marteau (2009) poročajo, da pri CFC vprašalniku ljudje pogosteje izbirajo srednje vrednosti (nevtralne vrednosti), ker so težje razumljive možno je, da je visoka zanesljivost deloma posledica tega. Adamsova (2012) je potrdila obstoj (šibkih) korelacij z ZTPI, in sicer z obema dimenzijama orientiranosti v sedanjost in orientiranostjo v prihodnost, kar je glede na teoriji obeh konstruktov smiselno in pričakovano. 5
1.2 Z zdravjem povezano vedenje Keough, Zimbardo in Boyd (1999) razlagajo, da je pri preučevanju z zdravjem povezanega vedenja časovna perspektiva pomemben dejavnik individualnih razlik. Henson, Carey, Carey in Maisto (2006) dodajajo, da je pomemben motivacijski konstrukt in kot tak napovednik zdravju tveganega vedenja ter varovalni dejavnik na področju zdravja in z zdravjem povezanega vedenja. V nadaljevanju bomo predstavili pregled raziskav na omenjenem področju, posebno pozornost pa bomo posvetili razširjenosti konzumacije alkohola v Sloveniji. Dodatno bomo raziskali še kajenje, tedensko telesno aktivnost, dnevno uživanje sadja in zelenjave. 1.2.1 Telesna aktivnost V raziskavi Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009) so ugotovili, da se polovica sodelujočih v prostem času običajno ukvarja z lažjimi telesnimi aktivnostmi, nekaj manj kot petina pa se jih športno udejstvuje. Manj kot tretjina anketirancev je vsak dan telesno dejavnih v prostem času v tolikšni meri, da se vsaj malo zadihajo in oznojijo. Nekaj več kot tretjina nekajkrat tedensko, približno 16 % enkrat tedensko, približno 17 % pa nikoli oziroma skoraj nikoli. Publikacija Promoting a healthy diet for the WHO Eastern Mediterranean Region: user-friendly gudie (WHO Regional Office for the Eastern Meditarranean, 2012) ocenjuje primerno telesno aktivnost za otroke in mladostike na 90 minut dnevno ter za odrasle 30 minut dnevno. 1.2.2 Uživanje sadja in zelenjave Redno uživanje sadja in zelenjave zmanjšuje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja (Dauchet idr., 2006; v Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009), zato WHO (2003) priporoča uživanje 400 g oziroma štiri enote sadja in/ali zelenjave dnevno. 6
Raziskava Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009) z vidika varovanja zdravja poroča, da je povprečno uživanje sadja med odraslimi prebivalci Slovenije zadovoljivo (32,3 % vprašanih uživa jabolka enkrat do dvakrat na dan). Enako velja za uživanje zelenjave. Najpogosteje uživana zelenjava je zelena solata, ki jo 33,9 % uživa štiri- do šestkrat na teden. 1.2.3 Kajenje Raziskava Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (2009) je pokazala, da dobra polovica anketiranih ni nikoli kadila, dobra četrtina je kadilcev, med temi jih 3 % kadi občasno. Prav tako je med moškimi več kadilcev kot med ženskami. 1.2.4 Uživanje alkohola Publikacija Alkohol v Sloveniji (Zorko idr., 2013) pojasnjuje, da je v Sloveniji kot vinorodni deželi s tradicijo pridelovanja piva in žganih pijač alkohol del slovenske kulture. Neformalna naklonjenost družbe uživanju alkohola in (cenovna) dostopnost omenjenih pijač se odražata v petem mestu Slovenije med državami Evropske unije po (ne)registrirani porabi alkohola na prebivalca. Letna registrirana poraba se giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca. Povprečen čezmerni pivec v Sloveniji je moški, star med 40 in 54 let, s poklicno izobrazbo iz srednjega in najnižjega socialno-ekonomskega sloja ter vaškega okolja iz vzhodnega dela Slovenije. V zadnjih letih je opazen naraščajoč trend umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (večinoma alkoholne ciroze jeter). Sicer se število hospitalizacij v zadnjem času zmanjšuje, a so hospitalizirani zdravstveno huje prizadeti (na prvem mestu hospitalizacij so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola). 7
V okolju Evropske unije je med leti 2003 in 2009 opazen blag upad v pogostosti pitja, obratno je pri vsakodnevnem pitju. Podatki za Slovenijo (med leti 2006 in 2009) kažejo porast iz 9 na 13 % državljanov. Raziskava Eurobarometer (European commision, 2009) je pokazala, da je 88 % udeležencev v raziskavi iz Evropske unije pilo alkohol v zadnjih 30 dneh (v Sloveniji 89 %). Med temi je 72 % uživalo alkohol vsaj enkrat tedensko (v Sloveniji 65 %), 14 % vsakodnevno. 49 % državljanov Evropske unije je leta 2009 1- do 3-krat tedensko uživalo alkoholne pijače (v Sloveniji 46 %). 1.2.5 Uživanje alkohola pri mladih Čeprav je prodaja alkohola osebam, mlajšim od 18 let, v Sloveniji zakonsko prepovedana (Uradni list, 2003), je bilo v raziskavi Mladina 2010 ugotovljeno, da je uživanje alkohola v Sloveniji še vedno področje neformalno dopustnega in dovoljenega. Raziskava ESPAD (European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs; Hibell idr., 2011) je pokazala, da se slovenski mladostniki nahajajo nad evropskim povprečjem pri uživanju alkohola v zadnjih 30-ih dneh, ekstremnem popivanju (ang. heavy episodic drinking) v zadnjih 30-ih dneh in količini popitega alkohola na zadnji dan uživanja alkohola (od leta 2007 se je ta povečala za 5,4 %). Po podatkih statističnega urada Slovenije 90 % mladih med 15. in 29. letom vsaj občasno uživa alkohol. Hkrati se je znižal delež mladostnikov starih 15 16 let, ki nikoli ne pijejo alkohola, in sicer od leta 1993 do leta 2010 z 28,6 % na 10,1 (Musil, 2011; v Lavrič, 2011). Slovenski 15-letnikih pri pitju piva, vina in žganih pijač odstopajo od mednarodnega povprečja, saj so v prvi tretjini držav z najvišjimi odstotki tedenskega pitja tovrstnih pijač (Koprivnikar, Drev, Bajt, Jeriček Klanšček, Bajt in Seljak, 2012). 8
Nekoliko drugačno sliko kažejo nedavne raziskave. Kirbiš (2013; v Flere idr., 2014) poroča o upadu odstotka mladih v Sloveniji, ki dnevno uživajo alkohol, ki je leta 2010 znašal 4 %, leta 2013 pa 2 %. Prav tako se je v istem obdobju povečal odstotek mladih, ki alkohola ne uživajo. Še vedno pa je zaskrbljujoč podatek, da 10 % mladih uživa alkohol nekajkrat tedensko in da 51 % mladih v Sloveniji uživa alkohola vsaj enkrat tedensko. 1.3 Časovna perspektiva in z zdravjem povezano vedenje 1.3.1 ZTPI in z zdravjem povezano vedenje Časovna orientiranost je dokazano neodvisen napovednik zdravju tveganega vedenja in uživanju zdravju tveganih substanc, tudi po izključitvi učinkov številnih drugih osebnostnih dejavnikov, za katere je bilo ugotovljeno, da korelirajo z omenjenim vedenjem (Zimbardo in Boyd, 1999). V raziskovanju povezave tipov časovne orientiranosti in zdravju tveganega vedenja so se raziskovalci (Willis, Wallston in Johnson, 2001; Rothspan in Read, 1996; Zimbardo, Keough in Boyd, 1997) večinoma osredotočali na orientiranost v prihodnost in orientiranost v sedanjost. Ugotovili so, da se orientirani v prihodnost bolj poslužujejo načrtovanja in nadzorovanja vedenja za določen cilj v prihodnosti (npr. telovadba, zdrava prehrana), medtem ko je druga skupina bolj dovzetna za trenutne situacijske faktorje (npr. odobravanje sovrstnikov). Pri preučevanju povezanosti omenjenih dimenzij z zdravju tveganim vedenjem so ugotovili, da orientiranost v sedanjost pozitivno korelira z uživanjem zdravju tveganih substanc (Willis, Wallston in Johnson, 2001; Keough, Zimbardo in Boyd, 1999; Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Keough, Zimbardo in Boyd (1999) so dokazali, da ljudje, ki dosegajo višje rezultate na lestvicah časovne orientiranosti v sedanjost, pogosteje uživajo zdravju tvegane substance, vendar pri omenjenih podtipih prihaja do določenih razlik. 9
Nadaljno so v raziskavah (Wills, Wallston in Johnson, 2001; Keough, Zimbardo in Boyd, 1999; Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006) ugotovili, da je hedonistična orientiranost napovedovala veliko zdravju rizičnih vedenj, medtem ko fatalistična ni tako dober napovednik omenjenega vedenja, a je povezana z rednim kajenjem (Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Neodvisno od drugih tipov časovnih orientiranosti je hedonistična orientiranost v sedanjost povezana z več uživanja alkohola in uporabe drog, ni pa povezana z rednim kajenjem ali telovadbo (Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Dokazano je, da je hedonistična orientiranost enako dober napovednik z zdravjem povezanim vedenjem kot orientiranost v prihodnost (Keough, Zimbardo in Boyd, 1999; Zimbardo, Keough in Boyd, 1997; Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Do omenjenih razlik v podtipih orientiranosti v sedanjost prihaja zaradi (ne)zavedanja posledic zdravju tveganega vedenja. Tako je za hedonistični tip orientiranosti značilno, da se ljudje poslužujejo zdravju tveganih navad zaradi takojšnjega zadovoljstva/užitka (ang: pleasurable health risk behaviors), vendar se ob tem zavedajo potencialnih negativnih posledic (Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Ljudje z bolj izraženim tipom fatalistične orientiranosti v sedanjost pa se pri posluževanju zdravju tveganih navad ne ozirajo na negativne posledice, ki bi jih vedenje utegnilo imeti (ang. health-damaging risk behaviors) (Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006). Keough, Zimbardo in Boyd (1999) so ugotovili, da ni nujno, da oseba, ki ima visoko izraženo dimenzijo hedonizma, ne bo skrbela za lastno zdravje. Izkazalo se je, da se osebe, ki imajo visoko izraženo orientiranost v prihodnost in hedonizem, poslužujejo zdravju tveganega vedenja, a hkrati vpeljujejo tudi vedenja, ki ščitijo zdravje (ang. health protective behaviors) (npr. več spolnih partnerjev, a uporabljajo zaščito). 10
Nasprotno pa so posamezniki z močneje izraženo orientiranostjo v prihodnost redkeje poročajo o zdravju tveganim vedenju (Willis, Wallston in Johnson, 2001), pogosteje so fizično aktivni in se zdravo prehranjujejo (Mahon, Yarcheski in Yarcheski, 1997) kar se sklada s teorijo, da ti posamezniki ravnajo v skladu z načrtovanjem prihodnosti. Močna pozitivna korelacija med orientiranostjo v sedanjost in vsakim izmed tveganih vedenj ima za kontrast šibko negativno korelacijo z orientiranostjo v prihodnost, kar je dokaz za neodvisnost časovnih perspektiv. To je pomembno predvsem za interpretacijo, saj visoka vrednost na eni lestvici še ne pomeni nizke na drugi (Zimbardo in Boyd, 1999). Paradoksno omenjenim raziskavam, so Apostolidis, Fieulaine, Simon in Rolland (2006) ugotovili, da je lahko orientiranost v prihodnost vse prej kot varovalni dejavnik zdravju tveganega vedenja. Sicer so prav tako potrdili povezavo med hedonistično orientiranostjo v sedanjost in zdravju tveganim vedenjem, natančneje kajenjem marihuane, a ko upoštevamo stopnjo konzumacije, z njo povezano percepcijo tveganja in časovno perspektivo, je model kompleksnejši. Avtorji so to predstavili skozi teorijo kognitivne disonance (Festinger, 1957; v Apostolidis, Fieulaine, Simon in Rolland, 2006) in Beckerjevim konceptom kognitivne adaptacije za soočanje s stigmatiziranim vedenjem (1963; v Apostolidis, Fieulaine, Simon in Rolland, 2006). Osredotočanje na prihodnost lahko spodbudi manj problematično videnje tveganja, ki je povezano s konzumacijo zdravju tveganih substanc. Če osredotočanje na prihodnost predstavlja zavoro v iniciaciji konzumacije (kot je nasploh razumljeno), rezultat te študije nakazuje, da lahko kasneje facilitira rednejšo konzumacijo s podpiranjem kognitivnih prilagoditev, ki jih predstavljajo nevtralizacijske kognitivne strategije. 11
Gledano iz vidika Festingerjeve teorije lahko sklepamo, da se posamezniki, orientirani v prihodnost, soočajo z večjo stopnjo neugodja ob uživanju zdravju tveganih substanc, saj so obremenjeni z znanimi predstavami posledic posluževanja takšnega vedenja in to vedenje zaznavajo kot ogrožajoče ter obtoževalno. Posledično posamezniki oblikujejo (zanje) manj ogrožajočo podobo o substanci (ang. self-protective image of the substance) in se s tem poslužijo samopristrane kognitivne strategije (ang. self-serving cognitive strategy) (Apostolidis, Fieulaine, Simonin in Rolland, 2006). Prav tako so zanimivi izsledki Klingenmannove študije (2001), ki je pri odvisnikih (tako od alkohola kot tudi od drog) opazil visoko izraženo negativno orientiranost v preteklost; orientiranost v prihodnost in hedonistična orientiranost v sedanjost pa sta bili nižji v primerjavi s splošno populacijo. Tej študiji lahko dodamo izsledke raziskave, opravljene na Severnem Irskem (McKay, Andretta, Magee in Woreell, 2014), v kateri so v primerjavi odvisnikov od alkohola, dodiplomskih študentov in adolescentov ugotovili, da so vsem, ki so dosegli visok rezultat na lestvici konzumacije alkohola, skupne šibkeje izražena orientiranost v prihodnost in pozitivna usmerjenost v preteklost ter močneje izražene negativne orientiranosti v preteklost in obe dimenziji orientiranosti v sedanjost. Fieulaine in Martinez (2010) sta v raziskovanju konzumacije zdravju škodljivih substanc preizkusila kombinacijo koncepta časovne perspektive in želje po nadzoru (ang. desire for control; Burger in Cooper, 1979; v Fieulaine in Martinez, 2010). Ugotovila sta, da je časovna perspektiva kot napovednik zdravju tveganega vedenja pogojena z željo po nadzoru. Posamezniki z močno izraženim tipom hedonisitčne orientiranosti v sedanjost niso poročali o pogosti konzumaciji omenjenih substanc, če so željo po nadzoru usmerili na druge. Nasprotno se je tip usmerjenosti v prihodnost izkazal kot dober napovednik omenjenega vedenja pri posameznikih z močno izraženo željo po nadzoru. Tako avtorja menita, da časovna perspektiva in želja po nadzoru skozi osebne izkušnje, vrednote in življenjske pogoje, ustvarjata socialno-psihološko ranljiv profil za visoko konzumacijo zdravju tveganih substanc. 12
1.3.1.1 Razlike med spoloma V raznih raziskavah (Ahluwalia idr., 2003; Liang idr., 1999; v Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006) so ugotovili, da ženske uživajo manj alkohola. V enaki raziskavi (Henson, Carey, Carey in Maisto, 2006) so ugotovili, da je pri ženskah opaznejša korelacija med hedonističnim tipom časovne orientiranosti v sedanjost in uporabo drog ter tobaka kot pri moških. To predpostavlja, da je omenjen tip časovne orientiranosti pomemben napovednik rizičnega vedenja pri ženskah. Keough, Zimbardo in Boyd (1999) so v svoji raziskavi ugotovili, da dosegajo moški višje rezultate pri tipu orientiranosti v sedanjost in da se ti moški poslužujejo več zdravju tveganih vedenj (uživanje alkohola, tobaka in drog). 1.3.2 CFC in z zdravjem povezano vedenje Rezultati raziskav povezanosti konstrukta CFC in uporabe zdravju tveganih substanc so pogosto kontradiktorni. V raziskavi, ki so jo opravili Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards (1994), so ugotovili, da lestvica CFC ni dober napovednik uporabe alkohola. To avtorji razlagajo z nepoznavanjem dolgoročnih zdravstvenih težav, povezanih s prekomernim pitjem, pri čemer je lestvica CFC boljši prediktor vedenja, katerega povezava z dolgoročnimi posledicami je zelo jasna. Številne druge raziskave so ugotovile, da se posamezniki z visoko izraženo CFC manj pogosto poslužujejo uporabe alkohola in tobaka (Adams in Nettle, 2009; Daugherty in Brase, 2010; Rappange, Brouwer in Van Exel, 2009; Strathman, Gleicher, Boninger in Edwards, 1994; Joireman, Shaffer, Balliet in Strathman, 2012). Prav tako je dokazano, da ljudje, ki dosegajo na lestvici CFC visoke rezultate, bolj verjetno telovadijo in se zdravo prehranjujejo (Joireman, Shaffer, Balliet in Strathman, 2012). 13
Joireman, Shaffer, Balliet in Strathman (2012) so ugotovili, da imajo posamezniki z višjimi rezultati na lestvici CFC bolj ugoden odnos do zdravju ugodnega vedenja, prav tako imajo močnejše namere za participacijo v njem (telovadba, zdrava prehrana). Ugotovili so tudi, da orientiranost v takojšnje učinke ni povezana s telovadbo in zdravim načinom prehranjevanja. Rappange, Brouwer in Van Exel (2009) so ugotovili, da je CFC pomembno povezan z mladostnikovim odnosom do zdravega načina življenja, sreče in statusa zdravja, ne pa do indeksa telesne teže. Dokazali so tudi, da je CFC uporaben, ko so posledice vedenja povezane z zdravjem, čeprav je ta povezava šibka. 1.4 Večdimenzionalna lestvica mesta nadzora lastnega zdravja (Multidimensional Health Locus of Control) Preučevanju povezav vedenj, povezanih z zdravjem s časovno perspektivo, dodajamo lokus kontrole (mesto nadzora) lastnega zdravja, ki ga bomo preverjali z Večdimenzionalno lestvico mesta nadzora lastnega zdravja (ang. Multidimensional Health Locus of Control Scale, v nadaljevanju MHLC). Avtorji Wallston, Strudler Wallston in DeVellis (1978) so lestvico oblikovali na podlagi lestvice lokusa kontrole zdravja (ang. Health locus of control scale), ki temelji na Rotterjevi teoriji socialnega učenja. Ta različica je sestavljena iz treh podlestvic: notranjega mesta nadzora lastnega zdravja (ang. internal health locus of control, v nadaljevanju IHLC), mesta nadzora lastnega zdravja, ki je pod vplivom pomembnih drugih (ang. powerful others health locus of control, v nadaljevanju PHLC) in mesta nadzora lastnega zdravja, ki je pod vplivom naključja (ang. chance health locus of control; v nadaljevanju CHLC). Obstaja v različicah A, B in C, za namene pričujoče raziskave je bila prevedena in uporabljena različica A, namenjena relativno zdravim posameznikom. 14
IHLC predstavlja mero posameznikovega prepričanja, da lahko sam/a nadzoruje svoje zdravje; CHLC združuje prepričanja posameznikov, da usoda ali sreča vpliva na njihovo zdravje; zadnja, PHLC temelji na prepričanju posameznikov, da je njihovo zdravje pod nadzorom/vplivom pomembnih drugih (zdravstveni delavci, družinski člani, prijatelji) (Wallston, Strudler Wallston in DeVellis, 1978). V navezavi na vedenje, povezano z zdravjem, je bilo ugotovljeno, da se ljudje, ki dosegajo višje rezultate na dimenziji IHLC, pogosteje poslužujejo vedenj ugodnih zdravju (Wallston, 1991; Wallston, 2005). Podobno se ljudje, ki dosegajo višje rezultate na dimenziji CHLC, manj pogosto poslužujejo za zdravje priporočenega vedenja (Wallston, 2005). Številni raziskovalci (Casey, Kingery, Bowden in Corbett, 1993; Malcarne, 2005) so potrdili prvotno trifaktorsko strukturo, a obstajajo raziskave, ki zagovarjajo dvofaktorsko strukturo vprašalnika, ki združuje faktorja CHLC in PHLC (Menzione idr., 2003; v Luszczynska in Schwarzer, 2005; Astrøm in Blay, 2002). O Looney in Barrett (1983) sta dokazala dvofaktorsko strukturo pri moškem delu britanskega vzorca, medtem ko je na ženskem delu obveljala trofaktorska. Winefield (1982) je potrdil koncepta IHLC in PHLC, medtem ko je bila CHLC manj jasna. 15
2. Empirični del 2.1 Namen Namen magistrske naloge je razširiti raziskavo v okviru diplomsko seminarske naloge na večjem, slovenskem vzorcu. Preveriti želimo, ali sta različna vprašalnika časovne perspektive povezana in kako se (če se) povezujeta z večdimenzionalno lestvico mesta nadzora lastnega zdravja (ang. Multidimensional Health Locus of Control). Prav tako želimo preučiti povezavo omenjenih konstruktov z vedenjem, povezanim z zdravjem, pri čemer bo posebna pozornost namenjena zdravju tveganim vedenjem, konkretneje, uživanju alkohola. 2.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev 2.2.1 Raziskovalna vprašanja Kakšne so psihometrične značilnosti vprašalnikov ZTPI, CFC in MHLC na slovenskem vzorcu? Kako se preučevano z zdravjem povezano vedenje povezuje s časovno perspektivo in mestom nadzora lastnega zdravja? Ali in kako se med sabo povezujeta vprašalnike časovne perspektive ZTPI in CFC? Ali se časovna perspektiva povezuje z mestom nadzora lastnega zdravja? 2.2.2 Raziskovalne hipoteze H0: Časovna orientacija in z zdravjem povezano vedenje nista povezana. H1: Slovenski prevod vprašalnika ima v skladu s teorijo Zimbarda in Boyda (1999) petfaktorsko strukturo. H2: Slovenski prevod vprašalnika CFC ima dvofaktorsko strukturo. H3: Slovenski prevod vprašalnika MHLC ima trofaktorsko strukturo. H4: Med starostnimi skupinami obstaja razlika v najmočneje izraženem tipu časovne orientiranosti. 16
H5: Najmočneje izražena dimenzija časovne orientiranosti na celotnem vzorcu je orientiranost v prihodnost. H6: V starostni skupini 15 19 let je najmočneje izražena dimenzija hedonistična orientiranost v sedanjost. H7: V starostni skupini 20 24 let je najmočneje izražena dimenzija orientiranost v prihodnost. H8: V starostnih skupinah 25 29 let in 30+ let je najmočneje izražena dimenzija orientiranost v prihodnost. H9: Med spoloma obstajajo razlike v izraženosti časovnih perspektiv in mestom nadzora lastnega zdravja. H10: Hedonistična orientiranost v sedanjost je povezana s kajenjem in uživanjem alkohola. H11: Hedonistična orientiranost v sedanjost je napovednik kajenja in uživanja alkohola. H12: Orientiranost v prihodnost je povezana s kajenjem in uživanjem alkohola. H13: Orientiranost v prihodnost je napovednik kajenja in uživanja alkohola. H14: CFC je povezan s kajenjem in uživanjem alkohola. H15: CHLC se povezuje s kajenjem in uživanjem alkohola. H16: IHLC se povezuje s tedensko telesno aktivnostjo, uživanjem sadja in zelenjave. 17
2.3 Metodologija 2.3.1 Raziskovalne metode Zaradi zanimanja za časovno perspektivo in posledičnega izbora merskih instrumentov smo se odločili za kvantitativno metodo zbiranja podatkov s strukturiranim vprašalnikom, saj smo želeli preveriti tudi psihometrične lastnosti prevedenih vprašalnikov. Uporabljeni vprašalniki so prosto dostopni na spletu, zato dodatnega dovoljenja avtorjev nismo pridobili. ZTPI je bil preveden v okviru diplomsko seminarske naloge. Vzvratni prevod v angleščino je opravila anglistka. Po enakem postopku sta bila prevedena CFC in MHLC. Za preverjanje ustreznosti prevoda, obnašanje vprašalnikov na slovenskem vzorcu v primerjavi z drugimi študijami smo izvedli eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer prva išče latentne faktorje, v katere se povezujejo opazovane spremenljivke, druga pa preverja, ali teoretična predpostavka faktorjev ustreza preučevanemu vzorcu (DeVellis, 2003). Nadalje smo uporabljene vprašalnike preverjali po kriterijih dobrega testa, ki so objektivnost, občutljivost, zanesljivost in veljavnost (Bucik, 1997). Objektivnosti smo zadostili z anonimnostjo reševanja vprašalnika, zagotovljeno s spletnim posredovanjem. Zanesljivost kot interno konsistentnost smo preverjali s koeficientom Cronbach α, ki izračuna povprečno razmerje varianc posameznih nalog in varianc skupnih rezultatov (DeVellis, 2003). Veljavnost testa se deli na vsebinsko oziroma konstruktno veljavnost (ali je test veljavna mera konstrukta, ki ga želimo izmeriti) in kriterijsko veljavnost (preverja ustreznost odločitev, temelječih na rezultatih testiranja) (Bucik, 1997). 18
Konstruktno veljavnost smo preverjali s pomočjo Kaiser-Meyer-Olkinove mere, ki preverja razpršenost korelacije na preučevanem vzorcu (Field 2009), z Bartlettovim testom sferičnosti, ki preverja, ali so korelacije med postavkami zadovoljivo različne od nič (Field, 2009) in s konfirmatorno faktorsko analizo. Kriterijsko veljavnost smo preverjali s korelacijami med dimenzijami vprašalnikov. 2.3.2 Raziskovalni vzorec Vzorec raziskave je priložnosten, zajema 528 udeležencev med 15. in 64. letom starosti. Povprečna starost je 23,8 let (SD = 8,5). V najmlajši starostni skupini (15 19 let) je 29,4 % udeležencev, v drugi (20 24let) 38,6 %, 19,1 % udeležencev je starih med 25 in 29 let ter 12,9 % nad 30 let. 70,3 % celotnega vzorca (oziroma 371 udeležencev) je ženskega spola. 38,4 % sodelujočih ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, 32 % ima končano srednjo in 22,9 % osnovno šolo. 67,6 % udeležencev ocenjuje svoj materialni položaj (družine) glede na slovensko povprečje kot povprečno, 18,4 % kot nadpovprečno in 10,8 % kot podpovprečno. 2.3.3 Postopki zbiranja podatkov Podatki so bili zbrani preko spletnega vprašalnika, ki je bil udeležencem posredovan preko elektronske pošte ali socialnih omrežij. V procesu zbiranja udeležencev so nam pomagali študentje tretjega letnika dodiplomskega študija Psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v okviru predmeta Psihometrija pod mentorstvom doc. dr. Sare Tement. Za reševanje vprašalnika so udeleženci v povprečju potrebovali 20 25 minut. Urejanju podatkov so sledile statistične analize, ki smo jih opravili v programih IBM SPSS 21 in AMOS 20. 19
2.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi je zajemal demografska vprašanja in vprašanja, vezana na z zdravjem povezano vedenje. Vprašanja, vezana na konzumacijo alkohola, so bila pridobljena iz raziskave Zloraba alkohola med slovensko mladino (Zalta idr., 2007). V drugem delu je sledil Zimbardov vprašalnik časovne perspektive (ang. Zimbardo Time Perspective Inventory, v nadaljevanju ZTPI), v tretjem Večdimenzionalna lestvica mesta nadzora lastnega zdravja (ang. Multidimensional Health Locus of Control Scale, v nadaljevanju MHLC) in v četrtem Vprašalnik upoštevanja prihodnjih posledic (ang. Consideration of Future Consequences Scale; v nadaljevanju CFC). Za analize vprašalnikov smo uporabili analizo glavnih komponent (ang. principal components analysis ali PCA), ki definira komponente kot linearne transformacije izvirnih spremenljivk (obteži vsote izvirnih spremenljivk) (DeVellis, 2003). Za lažjo interpretacijo faktorjev smo uporabili rotacijo faktorjev. V primeru vprašalnikov ZTPI in CFC bi bila poševnokotna rotacija (ki dovoljuje, da faktorji med sabo niso nekorelirani (Field, 2009)) iz teoretičnih predpostavk ustrezna izbira, a zaradi nizkih korelacij med posameznimi faktorji Pedhazur in Schmelkin (1991; v Field, 2009) predlagata uporabo pravokotne rotacije. Omenjena rotacija je bila uporabljena tudi pri vprašalniku MHLC. 2.3.4.1 Zimbardov vprašalnik časovnih perspektiv Vprašalnik zajema 56 postavk, ki so jih udeleženci ocenjevali na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1 = zelo neznačilno zame, 5 = zelo značilno zame), v kolikšni meri drži zanje. Prvotno je analiza pokazala 13 faktorjev, Cattellov graf drobirja je priporočal pet faktorjev, v katere so se postavke nasičile v skladu s predpostavljeno teorijo. Težave so povzročale le obratno vrednotene postavke (9, 24, 25, 41 in 56), ki bodisi niso zadostile minimalnemu kriteriju nasičenosti (ki je bil 0,40), bodisi so se razvrščale pod druge faktorje. 20
Petrocelli (2003), Rorer (1965; v Schaufeli in Salanova, 2007), Schaufeli in Salanova (2007) opisujejo težave, ki jih lahko povzročijo obratno vrednotene postavke. Kot razlaga Petrocelli (2003) na primeru vprašalnika CFC, postavke iste lestvice ne merijo nujno predpostavljenega. To je možno v primeru, ko se določene postavke vrednotijo obratno in so kot take tudi ubesedene (npr. postavka, ubesedena kot orientiranost v sedanjost bi naj kot obratno vrednotena merila orientiranost v prihodnost). Iz tega razloga smo se odločili omenjene postavke izločiti iz analiz. Ponovna analiza glavnih komponent s pravokotno Varimax rotacijo na 51 postavkah je izločila 12 faktorjev, Hornova (1965) vzporedna analiza je predlagala šest faktorjev (PH se je razdelil na dva dela: postavke, ki so se neposredno nanašale na tveganje in vznemirjenje, so se nasičile v svoj faktor), Cattellov graf drobirja ponovno pet. Kot predlaga Sočan (2004), smo se zaradi predpostavljene teorije in izvirnega vprašalnika odločili za zadnjo možnost. Nasičene vrednosti so predstavljene v Tabeli 1. Kriterij nasičenosti je bil po priporočilih Fielda (2009) 0,40. Prvi faktor (PN, lastna vrednost 7,89) pojasnjuje 15,47 % variance, drugi (PP, lastna vrednost 5,19) 10,17 %, tretji (F, lastna vrednost 3,60) pojasnjuje 7,05 % variance, četrti (PH, lastna vrednost 2,03) 7,05 % in peti (PF, lastna vrednost 1,77) 3,47 %. Skupno tako pojasnjujejo 40,13 % variance. Opozoriti želimo na postavke 11, 17, 20, 38 in 46, ki se nasičijo v dva faktorja. 21
Tabela 1. Rotirane nasičenosti postavk Vprašalnika ZTPI 1 2 3 4 5 ZTPI_50,804 ZTPI_34,759 ZTPI_16,721 ZTPI_27,661 ZTPI_54,617 ZTPI_4,592 ZTPI_36,588 ZTPI_22,544 ZTPI_33,529 ZTPI_35,488 ZTPI_5,484 ZTPI_47,383 ZTPI_37,353 ZTPI_31,656 ZTPI_42,645 ZTPI_26,580 ZTPI_32,564 ZTPI_55,537 ZTPI_19,533 ZTPI_48,516 ZTPI_28,499 ZTPI_44,458 ZTPI_23,457 ZTPI_17,448,377 ZTPI_46,367,442 ZTPI_52,435 ZTPI_12,413 ZTPI_8,406 ZTPI_1,404 ZTPI_40,639 ZTPI_30,624 ZTPI_10,619 ZTPI_43,606 ZTPI_13,602 ZTPI_21,584 ZTPI_45,554 ZTPI_51,552 ZTPI_6,488 ZTPI_18,443 ZTPI_15,643 ZTPI_7,628 ZTPI_29,602 ZTPI_2,597 ZTPI_11 -,471,519 ZTPI_20,376,453 ZTPI_49,436 ZTPI_14,707 ZTPI_39,648 ZTPI_38,368,640 ZTPI_3,560 ZTPI_53,445 Opomba: Uporabljena je bila metoda glavnih komponent in Varimax rotacija. Rešitev je konvergirala v sedmih korakih. 22
Ustreznost vzorca za analizo je potrdila Kaiser-Meyer-Olkin mera, KMO = 0,86, vrednost, ki jo Field (2009) ocenjuje kot dobro. Bartlettov test sferičnosti je potrdil, da so korelacije med postavkami zadostno velike, χ² (1275) = 9050,72, p < 0,01. Pri preverjanju zanesljivosti kot notranje skladnosti smo uporabili priporočila, ki jih je zapisal DeVellis (2003) vrednosti pod 0,60 niso sprejemljive, med 0,65 in 0,70 minimalno sprejemljive, vrednosti med 0,70 in 0,80 so dobre, med 0,80 in 0,90 zelo dobre. V primeru dimenzij prevoda ZTPI so se Cronbach α koeficienti izkazali kot dobri in zelo dobri (predstavljeni so v tabeli 4). Veljavnost vprašalnika smo preverjali tudi s konfirmatorno faktorsko analizo, ki je pokazala neustrezno prileganje modelu (χ² (1264) = 4004,74, p < 0,01). Ker je ena izmed slabosti χ² statistike občutljivost na velikost vzorca, smo upoštevali tudi druge parametre prileganja. Kljub temu so bile vrednosti slabe (GFI = 0,76; CFI = 0,67; za dobro prileganje bi te vrednosti morale biti vsaj nad 0,90 (Byrne, 2010)). Le vrednost RMSEA je pokazala mejno vrednost dobrega prileganje (RMSEA = 0,06) (Hu in Bentler, 1999; v Byrne, 2010). 2.3.4.2 Vprašalnik upoštevanja prihodnjih posledic Vprašalnik je sestavljen iz 12 postavk, značilnost, katerih so zase udeleženci označevali na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1 = povsem neznačilno, 5 = povsem značilno). Analiza glavnih komponent s pomočjo pravokotne rotacije je izločila dva faktorja (glej Tabelo 2). V prvega so se nasičile obratno vrednotene postavke oziroma postavke, ki se nanašajo na osredotočanje na trenutne posledic dejanj (CFC Immediate), kar pojasni 29,31 % skupne variance (lastna vrednost 3,52). Drugi faktor predstavljajo postavke osredotočanja na posledice dejanj v prihodnosti (CFC Future), kar pojasni 21,28 % variance (lastna vrednost 2,55). Skupaj pojasnita 50,59 % variance. Kaiser-Meyer-Olkin mera je ponovno potrdila ustreznost vzorca, KMO = 0,82. Bartlettov test sferičnosti je tudi tukaj potrdil, da so korelacije med postavkami zadostno velike, χ² (66) = 1826,56, p < 0,01. Koeficienti notranje skladnosti faktorjev so tudi v tem primeru dobri (tabela 4). 23
Tabela 2. Rotirane nasičenosti postavk Vprašalnika CFC 1 2 CFC_11,769 CFC_10,728 CFC_9,694 CFC_4,689 CFC_3,680 CFC_12,636 CFC_5,553 CFC_2,770 CFC_8,755 CFC_1,742 CFC_7,740 CFC_6,662 Opomba: Uporabljena je bila metoda glavnih osi in Varimax rotacija. Rešitev je konvergirala v treh korakih. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala mešane rezultate prileganja modelu. Glede na statistiko χ² (53) = 168,96, p < 0,01 bi zaradi statistične pomembnosti lahko sklepali, da se postavke modelu ne prilegajo. Vendar so drugi parametri pokazali dobre vrednosti (GFI = 0,95; CFI = 0,91, RMSEA = 0,06), iz česar sklepamo, da je prileganje dvofaktorskemu modelu sprejemljivo, a ne idealno. 2.3.4.3 Večdimenzionalna lestvica mesta nadzora lastnega zdravja Vprašalnik sestavlja 18 postavk, strinjanje, s katerimi so udeleženci ocenjevali na 6-stopenjski Likertovi lestvici (1 = močno se ne strinjam, 6 = povsem se strinjam). Analiza glavnih komponent s pravokotno Varimax rotacijo je pokazala trofaktorsko strukturo kot v angleški različici vprašalnika (glej Tabelo 3). Pri tem prvi faktor (IHLC) pojasni 23,00 % skupne variance (lastna vrednost 4,14), drugi (CHLC, lastna vrednost 3,00) 16,65 % in tretji (PHLC, lastna vrednost 1,32) 7,34 %. Skupaj faktorji pojasnijo 46,99 % variance. Mera ustreznosti vzorca je zadovoljiva, KMO = 0,82, korelacije med postavkami so prav tako zadostno velike (χ² (153) = 2592,93, p < 0,01). Cronbach α koeficienti so pokazali dobro notranjo konsistentnost (glej tabelo 4). 24
Tabela 3. Rotirane nasičenosti postavk vprašalnika MHLC 1 2 3 MHLCS_13,782 MHLCS_12,739 MHLCS_17,727 MHLCS_6,658 MHLCS_1,648 MHLCS_8,503 MHLCS_11,761 MHLCS_9,667 MHLCS_16,657 MHLCS_15,553 MHLCS_2,452 MHLCS_4,438 MHLCS_7,434 MHLCS_5,733 MHLCS_14,694 MHLCS_10,657 MHLCS_18,363,643 MHLCS_3,640 Opomba: Uporabljena je bila metoda glavnih osi in Varimax rotacija. Rešitev je konvergirala v štirih korakih. Rezultati konfirmatorne faktorske analize niso idealni, χ² (132) = 587,26, p < 0,01, GFI = 0,88, CFI = 0,82 in RMSEA = 0,08. Povzamemo lahko, da je analiza pokazala slabo prileganje predlaganemu modelu. 25
Tabela 4. Cronbachovi koeficienti α ZTPI PP 0,74 PN 0,86 PH 0,82 PF 0,74 F 0,78 CFC CFC I 0,81 CFC F 0,79 MHLC IHLC 0,77 CHLC 0,71 PHLC 0,74 Cronbach α Opomba: PP = pozitivna orientiranost v preteklost, PN = negativna orientiranost v preteklost, PH = hedonistična orientiranost v sedanjost, PF = fatalistična orientiranost v sedanjost, F = orientiranost v prihodnost, CFC I = osredotočenost na kratkoročne/takojšnje posledice trenutnih vedenj, CFC F = osredotočenost na dolgoročne/prihodnje posledice trenutnih vedenj, MHLC = večdimenzionalna lestvica mesta nadzora lastnega zdravja, IHLC = notranje mesto nadzora lastnega zdravja, CHLC = mesto nadzora lastnega zdravja, izhajajoč iz naključij, PHLC = mesto nadzora lastnega zdravja, izhajajoč iz pomembnih drugih 2.3.4.4 Preverjanje kriterijske veljavnosti vprašalnikov korelacije med konstrukti vprašalnikov Preverjanje kriterijske veljavnosti vprašalnikov smo se lotili s pregledovanjem korelacij med posameznimi dimenzijami vprašalnikov. S Kolmogorov-Smirnov testom smo preverili normalno porazdelitev spremenljivk in ugotovili, da se vse porazdelitve (z izjemo PN***) statistično pomembno razlikujejo od normalne (p < 0,05). Ker Field (2009) pri vzorcih velikosti nad 200 udeležencev svetuje preverjanje grafičnih prikazov normalnosti porazdelitve, smo upoštevali normalni verjetnostni graf (ang. P-P plot), ki ni pokazal večjih odstopanj med dejansko in normalno porazdelitvijo. Izhajajoč iz tega, smo korelacije preverjali s Pearsonovim koeficientom. Predstavljene so v spodnji tabeli (Tabela 5). *** Opomba: korelacije s PN sem dodatno preverila s Spearmanovim koeficientom, vendar so razlike minimalne: korelira s PH (r = 0,30; p < 0,01), PF (r = 0,55; p < 0,01), IHLC (r = 0,10; p < 0,05), CHLC (r = 0,28; p < 0,01). Korelacije s CFC I in PHLC so enake. 26