Dr. Peter Kobe I Gospodarska kazniva dejanja v veljavnem kazenskem pravu _.. UDK 343.7 :343.353(497.1) Gospodarska kazniva dejanja v veljavnem kazenskem pravu in potrebe po reformi glede na razvoj gospodarskega sistema Dr. Peter Kobe, redni profesor pravne fakultete, Ljubljana 1. Uvod Letos poteka 20 Let, klan:' islo,na prvem k!oldg.resu pi'lavll1iikov Jugoslavije na določeni,stddlkovtn:i ravni obi'la'v1ll1ajv.ailii i}jlolslsbno tolrišče ~riininajla v po VOd,DIl j ug.asllorv:anskii diružjhi, kii je ~e dolbil ime gospodanski k!rimiirual. Re;; jle billa ina tem.komgre SUi v OIspredju p.ra:vlno-it1icjtitiljatllivll1a,sitr.an tega poj'aj~a (6epr.a:v.tudi pratk1li!čmla, str;aln boja zoper gospoda,nski krimijrual nji hilla porza'bljena.), to pa je bilo pnedvoom zalr:a,dfi. že precej razvi!dmle nem...qk}ajiemooti velj1amne pnavlnro--irljoirmatiivj1ie urredii,... tve z žew!čletimi prem:ijki v druižbelilfo-gooplqloorski umernrtvi, ()d\prrav ' tijsjt:ih UikIr:epCJIV v zviezi s pr'o'izvadnj!o iin deljitv,ujio, ki so hild ali. SlO se zdjeli n:ujrui v prvih povojlruih Letih, iin- seveda in ll1je 'nazadnje tudi.zalr.add. p~em:i:kov v IstroklDMDJi. obdelavi vsega ~e11jsktqptravinega:botriš6a :Ln [1jegovih de1o,v. Rremiki v karzemslropmvnji dokltrilni <lo se tudi v zak>oii1jodajlllji: pl1'iam irzmajžja1i ~e z uvielj:avitvijo k=etn~kega zako[]jik,a v Letu 1951, pome[1ijo pa proedv1&em OISvohajrn1je izpod bolj aji manj dogmatič!nte iin poz.itivijslt~č1i1je UJSUIlieiI"itve kazensk.opmv;ne Z1l1JainOSti g1ede vloge :ka0enskega prava kot pnedvsem,,če re il1je Slarrtl!O,SlI'OOstvadlržavne ob1alstd. za 1lltrjJeVarr1ije,družbene dtscipliline ID varstvo rt. i. diruržibe:ruih koli'istd., kli pa po,tlim':avi stvari ~am.e OIhsiegajo imt i:zjražajo tudi koristi posameznika. Na takšnem dogma,tirzrnu ZaJS01lO'VainO kazensko pr1a:v1o nujiilo izhaja tudi iz ei1jaiko djogmati'one in pozi.rl:ivi,stiči1ie raz1iičiioe tecju'iijje' JO ir~ni naravi kjrimijnala sploh, posebej pa ijols;pooc1amskega krimilruala; po rej tekllflij6. je klniu:nidal poskus d.ek1asi,r,a;nih sk:upim., da hi zav!rle []jadaj1j;n.je ifevolucionali1i11o spn~!itllirnjiam6e drutžbetruih itia;zm rij; take skup;tne dohijvajo tudi podparo od ZUIl:1<linjih so<vražnij«:n.aji pa se v krr1hmillllalu llzmažaj.o os<tanki člcneške IIJ..i&eltnosti" ki se jte -nazvi1a v buržo!a.zdji drwbil. TakŠInemu dogm01tizmu je bila ID ostaja tuja in ll1iesprejlemwjiivta VlSak.iršna mdjsiel o temo, da hi. lahko tudi inoora dtružba san>a ustvarjala oziroma poiirj.ala '11J8Jsprortja, j;z katerih se oojleva tud~ kjrimijnal. Nalsprx;tino, za. tak;;en dogm01~em je nova družba tako popoma, da je v ;I\jej ŽJe dooe ŽJEma POlpolina sk1adnolslt med koir1strni polslamezm.1ka in družbe. ' Pri J1aJS ;s:mo.se siioelr diols-m zgodaj v eli1dan::-le začeli lf'ie:ševati takroega dogmatiizii1ia, s proučevanjem poj'01v;a (očepnav zlla"ti g1edje gospodarskega ~rimijna1a še premal!o olr.glamaz,iir6itllsga) smo tudi za,6el1i Sp01ZiI1JaiVlarti :D8srndJČlntolSlt, troda ob vseh dosledainjj,h poskusih pdl:agodjirti karzeinsoo pnavo s spo ZDIainjern o' pojlavu, "e je kat inekiakšina objl lktivna zakoit1litost pokamllo vztir:ajjla!tllje ~i že utečenih poteh ID moer iz. bojla:zni, dia [lje hi pr","e1ik ali kar I101dJiklaLEm odmik <od teh poti oslabil družbene akcij,e zolper kirimiinlaj., [lja lje-tegla pa deloval celo pospeševajno. Zato mko kljiujb kiar pog,ostnim spr '!DJembarrn v karziell1lsiki ro.kofl1joodaju_, v zadnjih 15 1etih prav v zv;ezi.z go"]j'cdams1kjlmi kazlthivimi dej;a;nji (od pwe inamele.k.a=1:illega zakonika leta 1959,nap['ej) Uig!OUaorljiarrno, da V1elj,aV1I1O kazensko pravo ni U1suneznlo ZlalSIl1tOiV.a1I110, ker ne izraža UiSlt0eZlI110' TIiaJI''ave swairu" zaroisltlajia 'za ri1azvoj:ern dirv2ihenld-golspc,djar:sikih =merij :im tudi po svoq~ j1em ktoli1ikretm.bm" il1ia -gotsipoid:alfisikjo torišče.narav ThaJl1lBffi prri1agaj.anjiu [Li v sk1adu z že zbiialdi-rni spozidj3.ithji temeljrittejsegia pmooo2tvanjla goopodarskte:ga krimiilliaj1a.. To jle tudi izhodiščna 'beza plt'ouaev:althjla" 'Dia ug.o-to;y1tve k.ajbe!i'1egra se opiira ta sestavek kot PoQIs:kUJS. nlj-ihove si!r1l~e. T'a i 1 zhodiš6rua tez:a jle Siiaelr.pr1eaej ISplOLŠfna in poivišal!nja, sl iv1eda pa ni ruj'v'a, 6eprtafV je sicer v jugoslovalrllilk:i. dotktcinri ine [1ajderno ozi:roma "e ()QThej:uje J!1Ia potslamezme dlol1očbe v!e1ja'lt1lega prava. ID takšdja je tudi največkjmt OIDEmjleina kot "",zlog w- po5<1xylte2jl1je spremret11ibe v kjaz;enskie..--n pravu. Teza pa se ponajv1jla, klali" se jle začelq govor1ti o gospodamk.em kaajeit1jstkem pdavu kot posebili veji, ki Zia.rr.adi poisleb!tllols!ui poj:av:a terja druga,čne rešttve, mt so sp['ejete v kja~1. pro3jvu sploh. lin,ro zadeva tajko inelmilera. splošlr>a ka.zell1skopo:;aw1ja načela kot rudi vpnašlajnjle.i!n.klriminacij in penalizac:ij. Bri pro1ujoevajnju tega so dobila takšna vprašlarnja mzlillčlnlo težio, OdV:ilSIlIO P<liČ oo tega" Irol:itko spoznanj re je že nahralo v doktrim.i, od OSte!bne ii13ir'avli1lali1losrti i.slodelaivcev pri tlem prouče "",!tlj.u ID njihovih 7lmOŽJI1.<l\Sti. V tem sel9tavku gre za posikus li1iat p'()idjlagli DazmeIiQa:na ob~ležnjega gra- div1a podati looi1ičklaj zaoikij:x>žjeltht> podobo ugotovirtlev,raziskolvlalujta" visla!komulr;, kli bi 'želel.na.,ta:nčnejšio im.f,ctrmacijo, pa j.e na vmjo oelotna študija. * Sestavek je posebej za objavo prirejen delni povzete raziskovalne naloge, ki je bila pod enakim naslovom izdelana pri Inštitutu za kriminologijo. Pri nalogi so sodelovali pisec tega sestavka, dr. Milan Lampret in Boris Uderman ter Ivan Bele. 1 Takšna miselnost drži še danes ne samo v doktrini, temveč je dobila svojo zakonodajno potrditev, npr. v predgovoru k kazenskemu zakoniku Nemške demokratične republike, ki velja od 1. julija 1968. Glej tudi 1. odst. 2. člena prvega poglavja tega kazenskega zakonika. Priznati je treba, da je ta zakonik v konkretni izpeljavi precej odda~jen od takega dogmatičnega gledanja. 247