Makroekonomja 1 7. vaje Igor Feketja gor.feketja@gmal.com www.stes.google.com/makroekonomja1
Lteratura Poglavja o IS-LM n v Samuelsonovem učbenku. Zbornk: Uvod v ekonomjo makroekonomka, poglavje 8 (str. 99 110). Lnea, 1992. Senjur: Makroekonomja (majhnega odprtega gospodarstva), 6. del, poglavje XVII. Založba MER, 2001. Senjur: Makroekonomja majhnega odprtega gospodarstva, 4. del, 12. poglavje, točka 4 (str. 317 343). EF, 1999. http://faculty.washngton.edu/danby/slm/slmndx.htm...
Model IS - LM Model narodnogospodarskega ravnovesja Model zaprtega gospodarstva Hkratno ravnovesje na trgu blaga n trgu denarja Eksogen vladn zdatk Investcjska funkcja I = I() Špekulatvno n transakcjsko povpraševanje po denarju John Hcks (1937): Mr. Keynes and the Classcs: A suggested nterpretaton, Econometrca John Hcks (1980-1981): "IS-LM: An Explanaton", JPKE, v. 3: 139-155
Shema modela IS-LM Dohodek TRG BLAGA Output Agregatno povpraševanje TRG DENARJA Ponudba denarja Povpraševanje po denarju Fskalna poltka Obrestna mera Monetarna poltka
Trg blaga n krvulja IS Množca parov vrednost n, pr katerh je trgu blaga v ravnovesju: AD = AS oz. I = S Investcjska funkcja I = I() Funkcja varčevanja S = S()
Grafčna zpeljava krvulje IS 1. I() IS 4. I 2. S, I S=I S 3. S() 45 I
Sosledje grafčne zpeljave 1. Denarn trg: določtev obrestne mere () 2. Obseg nvestcj je odvsen od obrestne mere ( I) 3. V ravnovesju so nvestcje enake prhrankom (S = I; I S) 4. Prhrank so odvsn od dohodka, S = S(); S kombnacje obrestne mere n dohodka (, ), pr katerh je zpolnjen ravnotežn pogoj I = S
Intutvna zpeljava krvulje IS AD 45 E 0 E 1 E 0 E 1 C + I 1 + G = AD1 C + I 0 + G = AD2 IS 1. Agregatno ravnovesje v E 0 2. Povečanje nvestcj 3. I AD 4. a) Do všjh nvestcj lahko prde le pr nžj obrestn mer b) Da b se ohranlo ravnovesje S=I, se morajo povečat prhrank, to pa se zgod le ob všjem dohodku 5. Torej: pr nžj obrestn mer je dohodek všj; IS ma negatven naklon.
Algebračna zpeljava krvulje IS = C + I + G C = C 0 + c I = I 0 d (c = MPC, mejna nagnjenost k potrošnj) (d = občutljvost/elastčnost nvestcj na obrestno mero) G = G 0 = c d + [C 0 + I 0 + G 0 ] c = [C 0 + I 0 + G 0 ] d (1-c) = [C 0 + I 0 + G 0 ] d = [1/(1-c)] [C 0 + I 0 + G 0 ] [1/(1-c)] d [1/(1-c)] = m (multplkator) [C 0 + I 0 + G 0 ] = A (eksogeno agregatno povpraševanje, menovano tud absorpcja) = ma md = [A/d] [(1-c)/d] = [A/d] [s/d]
Naklon krvulje IS Odzvnost nvestcj na obrestno mero Multplkator zdatkov (mejna nagnjenost k potrošnj) manjša elastčnost I() ~ bolj strma krvulja I() bolj strma IS všja MPC ~ položnejša krvulja S() položnejša IS
Premk krvulje IS Sprememba al gbanje vzdolž krvulje Sprememba avtonomnega dela sestavn agregatnega povpraševanja (neodvsne od n ) premk krvulje IS Ekspanzvna fskalna poltka (G, T ) premk IS v desno Restrktvna fskalna poltka (G, T ) premk IS v levo IS IS' = [1/(1-c)] G = m G
Trg denarja n krvulja LM 1. Lš() LM 4. 2. Lt Lš Lt 3. Lt() Lš
Pretežno ntutvna zpeljava (sosledje grafčne zpeljave) Špekulatvno povpraševanje po denarju (kot hranlcu vrednost): Lš = Lš() L = Lš + Lt (transakcjsko povpraševanje po denarju) Lt = Lt () par vrednost obrestne mere n dohodka, pr katerh je denarn trg v ravnovesju
Algebračna zpeljava krvulje LM M/P = L(, ) L = Lt + Lš L = k h (ravnovesje na trgu denarja) (h ma negatven predznak, saj se v prmeru všje obrestne mere Lš znža) M/P = konstanta M/P = k h = (k/h) (1/h) (M/P) : obrestna mera k: občutljvost povpraševanja po denarju na dohodek h: občutljvost povpraševanja po denarju na obrestno mero M/P: realna ponudba denarja
Še ena ntutvna zpeljava krvulje LM LM E 1 L 1 (; 1 ) E 1 E 0 E 0 M/P L 0 (; 0 ) L 0 1 Začetno ravnovesje na trgu denarja (E0) Sled povečanje dohodka ( ) Zarad povečanega transakcjskega povpraševanja po denarju (Lt) se L0 pomakne v L1 Zarad presežnega povpraševanja po denarju zraste obrestna mera ( ) ( ) upad deleža špekulatvnega povpraševanja v celotnem povpraševanju po denarju sprememba strukture povpraševanja
Premk krvulje LM LM 0 E 0 A LM1 E 1 B L 0 M 0 M 1 L 0 Povečanje ponudbe denarja (M, M 0 M 1 ) Dohodek se ne spremen ( 0 ), torej ostanemo na st L Ob stem dohodku je obrestna mera nžja Torej: Ekspanzvna monetarna poltka: premk LM v desno Restrktvna monetarna poltka: premk LM v levo
Makroekonomsko ravnovesje AS>AD Ms > Md LM Presežna ponudba na trgu blaga Presežna ponudba na trgu denarja AD>AS Presežno povpraševanje na trgu blaga IS Na trgu blaga se prlagaja dohodek Md > Ms Presežno povpraševanje na trgu denarja Na trgu denarja se prlagaja obrestna mera
Makroekonomsko ravnovesje (1) AD > AS, M > L AD < AS, M > L LM AD < AS, M < L AD > AS, M < L IS
IS-LM kot keynesansk model keynesansk vdk: navpčna krvulja IS maksmalno učnkovta fskalna n neučnkovta monetarna poltka monetarstčn vdk: navpčna LM učnkovta je le monetarna poltka Slabost modela: raven cen je eksogena (n upoštevana v modelu) tok (IS) prot fksn kolčn (LM), razlčna htrost prlagajanja oz. razlčn obrestn mer Toda: učjo se ga skoraj vs (dobro je govort jezk modela) dober uvod v bolj kompleksne modele John Hcks: IS-LM: An explanaton, 1980, JPKE.
Izptne naloge Postopek odgovarjanja: Preprčaj se, da je IS-LM res pravo orodje za analzo problema. Opredel posledce ukrepov: narš premke krvulj. Ugotov n narš skupen učnke na n. Pojasn morebtne druge posledce. Učnke ukrepov prkaž posebej na trgu blaga, na trgu denarja n v modelu IS-LM.
Izptna naloga 1 Država vod ekspanzvno fskalno poltko. Opredel posledce n pojasn logko tržnega mehanzma ter grafčno n analtčno analzraj spremembe, k nastopjo na trgu blaga, trgu denarja ter v modelu IS-LM.
Izptna naloga 2 S kakšno monetarno poltko b lahko zmanjšal nflacjo, če ma država ravnovesn proračun? Opredel nujne ukrepe, pojasn logko tržnega mehanzma ter grafčno n analtčno analzraj spremembe, k nastopjo na trgu blaga, trgu denarja ter v modelu IS-LM.
Izptna naloga 3 S kakšno kombnacjo monetarne n fskalne poltke b lahko dosegl enako vsoke obrestne mere ob všjem dohodku? Učnek zrvanja (crowdng-out)