(UL L 203, , str. 28)

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 1 Ta dkument je mišljen zglj kt dkumentacijsk rdje in institucije za njegv vsebin ne prevzemaj nbene dgvrnsti B UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1726/1999 z dne 27. julija 1999 izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 strukturni statistiki plačil in strškv dela na pdrčju predelitve in psredvanja infrmacij strških dela (UL L 203, 3.8.1999, str. 28) spremenjena z: Uradni list št. stran datum M1 Uredba Kmisije (ES) št. 1737/2005 z dne 21. ktbra 2005 L 279 11 22.10.2005 M2 Uredba Kmisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 L 216 10 21.8.2007

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 2 B UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1726/1999 z dne 27. julija 1999 izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 strukturni statistiki plačil in strškv dela na pdrčju predelitve in psredvanja infrmacij strških dela KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE b upštevanju Pgdbe ustanvitvi Evrpske skupnsti, b upštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 ( 1 ) z dne 9. marca 1999 strukturni statistiki plačil in strškv dela in zlasti člena 11 Uredbe, (1) ker s ptrebni, v skladu s členm 11 Uredbe (ES) št. 530/99, izvedbeni ukrepi glede predelitve in razčlenitve infrmacij, ki jih je treba zagtviti, in primernem tehničnem načinu za psredvanje rezultatv; (2) ker s ukrepi, predvideni s t uredb, v skladu z mnenjem Odbra za statistični prgram, ustanvljenega s Sklepm Sveta 89/382/EGS, Euratm ( 2 ), SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Opredelitev in razčlenitev infrmacij V skladu s členm 6 Uredbe (ES) št. 530/1999 države članice zagtvij infrmacije spremenljivkah, navedenih v Prilgi I te uredbe. V ta namen s v Prilgi II te uredbe navedene predelitve spremenljivk. M2 B Člen 2 Tehnični način za psredvanje rezultatv Primeren tehnični način, ki se uprabi za psredvanje rezultatv, je dlčen v Prilgi III te uredbe. Člen 2a Prehdni ukrepi za izvajanje NACE Rev. 2 Države članice Kmisiji (Eurstat) psredujej rezultate raziskave strških dela za kledarsk let 2008 na pdlagi NACE Rev. 2 in NACE Rev. 1.1, kjer je slednja bvezna zglj za razpredelnic A in zglj na ravni pdrčja NACE Rev. 1.1. Člen 3 Začetek veljavnsti Ta uredba začne veljati 20. dan p bjavi v Uradnem listu Evrpskih skupnsti Ta uredba je v celti zavezujča in se nepsredn uprablja v vseh državah članicah. ( 1 ) UL L 63, 12.3.1999, str. 6. ( 2 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 3 PRILOGA I SEZNAM SPREMENLJIVK Strukturna statistika strških dela Razpredelnica A Nacinalni pdatki Razpredelnica B Nacinalni pdatki p velikstnih razredih pdjetja Razpredelnica C Reginalni pdatki Za spdaj navedene spremenljivke je treba izdelati bdisi sam razpredelnic A bdisi vse tri razpredelnice. Pdatki, ki jih je treba bvezn pslati, s značeni z, nebvezni pa z n. Šifre za psredvanje, ki pripadaj različnim kategrijam kakvstnim spremenljivkam ali velikstnim razredm kličinskih spremenljivk, je dlčil Eurstat v izvedbenem dkumentu. Spremenljivka Sam A A C ( 1 ) A. Števil zapslenih A.1 Skupaj števil zapslenih A.11 Zapsleni za plni delvni čas (razen vajencev) A.12 Zapsleni za skrajšani delvni čas (razen vajencev) A.121 Zapsleni za skrajšani delvni čas, preračunani na plni delvni čas (razen vajencev) A.13 Vajenci A.131 Vajenci, preračunani na plni delvni čas B. Dejansk pravljene delvne ure B.1 Skupaj dejansk pravljene ure B.11 Dejansk pravljene ure zapslenih za plni delvni čas (razen vajencev) B.12 Dejansk pravljene ure zapslenih za skrajšani delvni čas (razen vajencev) B.13 Dejansk pravljene ure vajencev C. Plačane ure C.1 Skupaj števil plačanih ur C.11 Števil plačanih ur zapslenim za plni delvni čas (razen vajencev) C.12 Števil plačanih ur zapslenim za skrajšani delvni čas (razen vajencev) C.13 Števil plačanih ur vajencem D. Strški dela (za pdrbnsti glej slik 1 spdaj) D.1 Sredstva za zapslene D.11 Plače (za pdrbnsti glej slik 2 spdaj) D.111 Plače (razen vajencev) D.1111 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila D.11111 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se izplačujej b vsaki plači D.11112 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se ne izplačujej b vsaki plači( 2 ) D.1112 Plačila v varčevalne sheme zapslenih D.1113 Plačila za nepravljene dneve

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 4 Spremenljivka Sam A A C ( 1 ) D.1114 Plače v naravi D.11141 Izdelki pdjetja (nebvezn) n D.11142 Stanvanja za zapslene ( 3 )(nebvezn) n D.11143 Službeni avtmbili (nebvezn) n D.11144 Sheme delniških pcij in prgrami za nakup delnic (nebvezn) n D.11145 Drug (nebvezn) n D.112 Plače vajencev D.12 Scialni prispevki deldajalcev (za pdrbnsti glej slik 3 spdaj) D.121 Dejanski scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) D.1211 Zaknsk dlčeni prispevki za scialn varnst D.1212 S klektivn pgdb dlčeni, pgdbeni in prstvljni prispevki za scialn varnst D.122 Pripisani scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) D.1221 Zajamčena plačila v primeru blezni (nebvezn) D.1222 Pripisani scialni prispevki deldajalcev za pkjnine in zdravstven varstv (nebvezn) D.1223 Plačila za zapslene, ki dhajaj iz pdjetja (nebvezn) D.1224 Drugi pripisani scialni prispevki deldajalca (nebvezn) n n n n D.123 Scialni prispevki deldajalcev za vajence D.2 Strški pklicnega izbraževanja in uspsabljanja D.3 Drugi izdatki, ki jih plača deldajalec D.4 Davki D.5 Subvencije, ki jih prejme deldajalec E. Pdatki entah E.1 Lkalne ente, ppulacija E.2 Lkalne ente, vzrec ( 1 ) Razpredelnice C s ustrezne sam za države z regijami NUTS 1. ( 2 ) Razen plačil v varčevalne sheme zapslenih. ( 3 ) Razen nadmestil za selitev. Nebvezn lahk države članice izkazujej natančnejše pdatke za naslednje spremenljivke (pšiljanje Eurstatu sam na pdlagi zahteve): A.11 Zapsleni za plni delvni čas A.12 Zapsleni za skrajšani delvni čas D.11112 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se ne plačujej b vsaki plači D.1113 Plačila za nepravljene dneve D.1211 Zaknsk dlčeni prispevki za scialn varnst D.1212 S klektivn pgdb dlčeni, pgdbeni in prstvljni prispevki za scialn varnst D.1223 Plačila za zapslene, ki dhajaj iz pdjetja

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 5 Slika 1 Strški dela in njihve glavne sestavine Slika 2 Razčlenitev dela Plače (D.11)

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 6 Slika 3 Razčlenitev dela Scialni prispevki deldajalcev (D.12)

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 7 PRILOGA II OPREDELITVE SPREMENLJIVK A. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Zapsleni s vse sebe, ne glede na nardnst ali dlžin delvne dbe v državi, ki imaj sklenjen nepsredn pgdb zapslitvi (frmaln ali nefrmaln) s pdjetjem ali lkaln ent in prejemaj plačil, ne glede na vrst pravljenega dela, števil pravljenih delvnih ur (del za plni ali skrajšani delvni čas) in trajanje pgdbe (za dlčen ali nedlčen čas). Plačil zapslenih je lahk v bliki plače, vključn z ddatki, plačili za del na akrd in izmensk del, nadmestili, hnrarji, napitninami, premijami, prvizijami in plačili v naravi. Ta predelitev zapslenih zajema fizične in umske delavce, vdstven sebje v zasebnem in javnem sektrju gspdarskih dejavnsti, uvrščenih v M2 Pdrčja B N inp S NACE Rev. 2 v pdjetjih z najmanj 10 zapslenimi ( 1 ). Naslednji seznam pnazarja zajete kategrije zapslenih: trgvski zastpniki, pd pgjem, da s na plačilni listi in pleg prvizij prejemaj tudi druge blike plačila, lastniki, ki delaj za plačil, vajenci, študentje in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskvalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v kviru frmalnega dgvra prispevaj k prizvdnemu prcesu ente in zat prejemaj plačil, začasni delavci (npr. tajnišk sebje), ki jih agencije za zapslvanje zapslij in plačujej za del drugje, pgst za dlčen čas ( 2 ); seznski in prilžnstni delavci, če imaj frmaln ali nefrmaln pgdb s pdjetjem ali lkaln ent in vnaprej dlčen delvni čas, zapsleni, katerih strški dela s nastali v referenčnem letu, vendar začasn nis delali zaradi blezni ali pškdbe, dpusta ali pčitnic, stavke ali izprtja, dpusta zaradi izbraževanja ali uspsabljanja, prdniškega ali starševskega dpusta, zmanjšane gspdarske dejavnsti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih kvar, pmanjkanja materiala, griva ali elektrike, ali kake druge dvljene ali nedvljene začasne dstnsti, zapsleni, ki delaj v tujini, če jih še naprej plačuje statistična enta, zunanji sdelavci ( 3 ), vključn s tistimi, ki delaj na dmu in na daljav, če bstaja izrecna pgdba, da s taki delavci plačani na pdlagi pravljenega dela: t je kličina dela, ki se prispeva kt vlžek v del prizvdnega prcesa. Izvzete s naslednje kategrije: trgvski zastpniki in druge sebe, ki s v celti plačane s hnrarji ali prvizijami, nis na plačilnem seznamu ali s samzapsleni, lastniki, direktrji ali vdilni delavci, ki s v celti plačani v bliki udeležbe pri dbičku, družinski delavci, ki ne spadaj med zapslene (kakr predeljen zgraj) v pdjetju ali lkalni enti, ( 1 ) Pdatki v M2 Pdrčje O NACE Rev. 2 s nebvezni. Prav tak je nebvezn izkazvanje pdatkv zapslenih v pdjetjih z manj kt 10 zapslenimi. Šifre za psredvanje gspdarskih dejavnsti M2 NACE Rev. 2, držav ali regij v skladu z veljavn klasifikacij NUTS in velikstne razrede pdjetij je dlčil Eurstat v izvedbenem dkumentu. ( 2 ) Da bi se izgnili dvjnemu štetju, je treba delvne ure seb, ki jih zapslujej agencije za začasn zapslvanje, vključiti v pdrčje agencije, ki jih zapsluje ( M2 NACE Rev. 2, 78.20 ), in ne v pdrčje pdjetja, za katerega dejansk delaj. ( 3 ) Zunanji sdelavec je seba, ki se strinja, da b delala za dlčen pdjetje ali dbavljala dlčen kličin blaga ali stritev za dlčen pdjetje p predhdnem dgvru ali pgdbi s tem pdjetjem, tda v njem nima delvnega mesta (naptil na ESA 95: 11.13 (g)). Dejansk pravljene ure se lahk cenij.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 8 samstjni delavci, neplačani prstvljni delavci (ki npr. delaj za neprfitne ustanve, kt s dbrdelne rganizacije). Naptil na ESA 95: 11.12 d 11.14 A.1 Skupaj števil zapslenih Ta spremenljivka zajema zapslene za plni delvni čas (A.11), zapslene za skrajšani delvni čas (A.12) in vajence (A.13). Naptil SBS: šifra 16130 (števil zapslenih) A.11 Zapsleni za plni delvni čas (razen vajencev) Sem spadaj zapsleni (razen vajencev), katerih redni delvni čas je enak delvnemu času p klektivni pgdbi ali bičajnemu delvnemu času v pdjetju ali lkalni enti, četudi imaj sklenjen pgdb za manj kt en let. Zahtevan števil zapslenih je pvprečn mesečn števil seb, ki s v referenčnem letu v enti prčanja zapslene za plni delvni čas. A.12 Zapsleni za skrajšani delvni čas (razen vajencev) Sem spadaj zapsleni (razen vajencev), katerih redni delvni čas je dnevn, tedensk ali mesečn krajši d delvnega časa p klektivni pgdbi ali d bičajnih delvnih ur v pdjetju ali lkalni enti (pl dneva, tri četrtine, štiri petine delvnega časa itd.). Zahtevan števil zapslenih je pvprečn mesečn števil seb, ki s v referenčnem letu v enti prčanja zapslene za skrajšani delvni čas. A.121 Zapsleni za skrajšani delvni čas, preračunani na plni delvni čas Ta preračun mra izvesti bdisi nepsredn pdjetje ali lkalna enta, ki daje pdatke, bdisi agencija, ki zbira pdatke/nacinalni statistični urad na pdlagi rednega delvnega časa zapslenih za plni delvni čas v tem pdjetju/lkalni enti, p metdi, ki se jim zdi najustreznejša. Zahtevan števil zapslenih je pvprečn mesečn števil seb, ki s v referenčnem letu v enti prčanja zapslene za skrajšani delvni čas (preračunan na plni delvni čas). Naptil na ESA 95: 11.32 d 11.34 A.13 Vajenci Sem spadaj vsi zapsleni za plni ali skrajšani delvni čas, ki še ne sdelujej pln v prizvdnem prcesu in delaj na pdlagi vajenske pgdbe ali s v plžaju, v katerem ima pklicn izbraževanje prednst pred strilnstj. Zahtevan števil vajencev je pvprečn mesečn števil zapslenih v enti prčanja v referenčnem letu. A.131 Vajenci s skrajšanim delvnim časm, preračunani na plni delvni čas Ta preračun mra izvesti bdisi nepsredn pdjetje ali lkalna enta, ki daje pdatke, bdisi agencija, ki zbira pdatke/nacinalni statistični urad p metdi, ki se jim zdi najustreznejša. Ure za izbraževanje in uspsabljanje v pdjetju/lkalni enti ali izbraževalnih ustanvah mraj biti izvzete. Zahtevan števil vajencev je pvprečn mesečn števil vajencev, ki s v referenčnem letu v enti prčanja zapsleni za skrajšani delvni čas (preračuni na plni delvni čas) ( 1 ). Naptil na ESA 95: 11.32 d 11.34; SBS: šifra 16140 (A.11 + A.121 + A.131 ustreza spremenljivki SBS števil zapslenih v entah plnega delvnega časa ) B. DEJANSKO OPRAVLJENE URE Statistika zajema skupn števil pravljenih delvnih ur vseh zapslenih v letu. Skupn števil dejansk pravljenih ur se izkazuje lčen za zapslene za plni delvni čas (B.11), za skrajšani delvni čas (B.12) in za vajence (B.13). ( 1 ) Pvprečje lahk temelji tudi na tedenskem (ali dnevnem) števil zapslenih v referenčnem letu. Za snv pri izračunu pvprečja pa se lahk uprabij tudi četrtletni pdatki.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 9 Dejansk pravljene ure s predeljene kt vsta vseh bdbij pravljanja nepsredne ali pmžne dejavnsti za prizvdnj blaga in stritev. Dejansk pravljene ure vključujej: pravljene ure v rednem delvnem času, plačane nadure, tj. pravljene ure pleg rednega delvnega časa, ne glede na uprabljen urn plačiln pstavk (npr. ena pravljena ura p dvakratni nrmalni plačilni pstavki se mra vpisati kt ena ura), neplačane nadure ( 1 ), čas, prabljen za nalge kt: priprava dela in delvišča; priprava, vzdrževanje, ppravila ter čiščenje rdja in strjev; izdelava ptrdil in računv; vpisvanje v delvne kartice in izdelava prčil itd., čas na delvnem mestu, k zapsleni ne dela, na primer zaradi zaustavitve strjev, nesreče ali bčasnega pmanjkanja dela, vendar se ga plačuje v skladu s pgdb zapslitvi. kratke dmre na delvnem mestu, vključn z dmri za čaj ali kav. ure za izbraževanje in uspsabljanje v pdjetju/lkalni enti ali izbraževalnih ustanvah (ta pstavka je izvzeta za vajence). Vendar dejansk pravljene ure ne vključujej: plačanih, vendar nepravljenih ur, na primer v času plačanega dpusta/ pčitnic, državnih praznikv, dstnsti zaradi blezni, prdniškega dpusta itd., nepravljenih in neplačanih ur, na primer med bleznij in prdniškim dpustm itd., nepravljenih ur (plačanih ali ne) med izrednim dpustm zaradi zdravniškega pregleda, prke, pgreba, selitve, p nesreči itd., glavnih dmrv za bed (tj. bdbij, ki nis kratki dmri). nepravljenih ur (plačanih ali ne) med skrajšanim delvnikm, delvnimi spri, izprtji itd., časa, ki ga zapsleni prabi na pti med dmm in delvnim mestm. ure, ki jih vajenci prabij za izbraževanje in uspsabljanje v pdjetju/ lkalni enti ali izbraževalnih ustanvah. Naptil na ESA 95: 11.26 d 11.29; SBS: šifra 16150 (števil pravljenih ur zapslenih) C. PLAČANE URE Ta spremenljivka zajema skupn števil plačanih ur v letu. Skupn števil plačanih ur (C.1) se izkazuje lčen za zapslene za plni delvni čas (C.11), skrajšani delvni čas (C.12) in za vajence (C.13). Letn števil plačanih ur je predeljen kt: redne ure in nadure, plačane v letu, vse ure, za katere je bil zapsleni plačan p znižani urni pstavki, tudi če je bila razlika pkrita s plačili iz sredstev za scialn varnst, nepravljene ure v referenčnem bdbju, ki s bile vseen plačane (letni dpust/pčitnice, dstnst zaradi blezni, državni prazniki in druge plačane ure, vključn z dstnstj zaradi zdravniškega pregleda, rjstva, prke, pgreba, selitve itd.). Izračun letnih dejansk pravljenih ur in letnih plačanih ur Ta izračun mraj izvesti bdisi nepsredn pdjetja ali lkalne ente, ki dajej pdatke, bdisi agencije, ki zbiraj pdatke/nacinalni statistični uradi p metdi, ki se jim zdi najustreznejša. Naslednji mdel pnazarja, kak se lahk z uprab razplžljivih pdatkv cenij dejansk pravljene ure in plačane ure. ( 1 ) Neplačane pravljene ure kt sestavni del dejansk pravljenih ur je treba pgst ceniti, na primer iz pdatkv raziskvanj gspdinjstvih.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 10 Števil letnih dejansk pravljenih ur zapslenih za plni delvni čas (B.11) S predpstavk da s na vlj pdatki za spdaj navedene spremenljivke: (A.11) Pvprečn mesečn števil zapslenih za plni delvni čas. (a) Pvprečn letn števil rednih, s pgdb dlčenih delvnih ur zapslenega za plni delvni čas, brez nadur in dmrv za ksil. (b) Pvprečn letn števil nadur (plačanih in neplačanih) zapslenega za plni delvni čas. (c) Pvprečn dnevn števil s pgdb dlčenih in pravljenih nadur zapslenega za plni delvni čas, brez dmrv za ksil. (d) Pvprečn letn števil dni dpusta/pčitnic na zapslenega za plni delvni čas, ki jih dbri deldajalec. (e) Pvprečn letn števil dni državnih praznikv na zapslenega za plni delvni čas. (f) Pvprečn letn števil dni blniškega in prdniškega dpusta na zapslenega za plni delvni čas. (g) Pvprečn letn števil dni skrajšanega delvnika in delvnih sprv na zapslenega za plni delvni čas. (h) Pvprečn letn števil drugih dejansk nepravljenih dni na zapslenega za plni delvni čas (npr. izredni dpust zaradi zdravniškega pregleda, rjstva, prke, pgreba, selitve, p nesreči itd.). Skupn letn števil pravljenih ur zapslenih za plni delvni čas (pred ppravki za dneve brez dejansk pravljenega dela) znaša (A.11) (a + b). Če dštejem skupn letn števil dejansk nepravljenih ur, ki je dlčen z (A.11) c (d + e + f + g + h), dbim (B.11), skupn letn števil dejansk pravljenih ur zapslenih za plni delvni čas: (B.11) = (A.11) [(a+b) c (d + e + f + g + h)]. Letn števil dejansk pravljenih ur zapslenih za skrajšani delvni čas (B.12) in vajencev (B.13) Za izračun pravljenih ur zapslenih za skrajšani delvni čas in vajencev se lahk uprabij pdbni mdeli. Letn števil plačanih ur zapslenih za plni delvni čas (C.11) Kadar s na vlj pdatki za spdaj navedene spremenljivke: (A.11) Pvprečn mesečn števil zapslenih za plni delvni čas (a1) Pvprečn letn števil plačanih s pgdb dlčenih ur zapslenega za plni delvni čas brez nadur in dmrv za ksil. (b1) Pvprečn letn števil nadur zapslenega za plni delvni čas. skupn letn števil plačanih ur zapslenim za plni delvni čas je izražen z enačb (C.11) = (A.11) (a1 + b1). Letn števil plačanih ur zapslenih za skrajšani delvni čas (C.12) in vajencem (C.13) Pdbni mdeli se lahk uprabij za izračun plačanih ur zapslenim za skrajšani delvni čas in vajencem. D. STROŠKI DELA Strški dela pmenij prikaz celtnih strškv, ki jih nsij deldajalci za zapslvanje sebja, kar je kncept, sprejet v kviru Skupnsti in skladen z mednardn predelitvij Mednardne knference statistikv dela (Ženeva, 1966). Strški dela vključujej sredstva za zapslene (D.1) s plačami v gtvini in v naravi, prispevke deldajalcev za scialn varnst, strške pklicnega izbraževanja in uspsabljanja (D.2), druge dhdke (D.3), davke, ki se nanašaj na zapslitev in se štejej kt strški dela (D.4), d česar se dštejej vse prejete subvencije (D.5). Strške za sebe, ki jih zapslujej agencije za začasn zapslvanje, je treba vključiti v dejavnst agencije, ki jih zapsluje ( M2 NACE Rev. 2, 78.20 ), in ne v dejavnst pdjetja, za katerega dejansk delaj.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 11 Razčlenitev skupnih strškv dela p sestavnih delih je prikazana v slikah 1 in 3 Prilge I. D.1 Sredstva za zapslene Sredstva za zapslene s predeljena kt vsa plačila v gtvini ali v naravi, ki jih plača deldajalec zapslenemu za del, ki ga je slednji pravil v referenčnem bdbju. Razčlenjena s na: plače (D.11), ki jih sestavljaj predvsem plače (razen za vajence) (D.111) in plače vajencev (D.112). scialne prispevke deldajalcev (D.12), ki jih sestavljaj v glavnem dejanski scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) (D.121), pripisani scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) (D.122) in scialni prispevki deldajalcev za vajence (D.123). Naptila na ESA 95: 4.02 (šifra D.1), SBS: šifra 13310 (strški sebja) D.11 Plače Plače, vključn z ddatki, plačilm za del na akrd in izmensk del, nadmestili, hnrarji, napitninami, premijami, prvizijami in plačilm v naravi. Izkazujej se v bdbju, v katerem je bil del pravljen. Prilžnstni ddatki ali druga izredna plačila (13. plača, izplačila za nazaj itd.) pa se zabeležij na dan, k zapadej v plačil. Pplna razčlenitev plač p sestavnih delih je prikazana v sliki 2 Prilge I. Naptila na ESA 95 : 4.03 d 4.07 in 4.12(a) (šifra D.11); SBS: šifra 13320 (plače) D.111 Plače (razen vajencev) D.1111 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila vključujej zneske vseh prispevkv za scialn varnst, dhdnine itd., ki jih plača zapsleni, čeprav jih dejansk zadrži deldajalec in jih v imenu zapslenega plača nepsredn v sheme scialnega zavarvanja, davčnim rganm itd. Ddatek je blika nagrade ali priznanja, ki ga ddeli deldajalec. Kadar se zapslenemu izplača ddatek, se ne pričakuje ali predvideva, da se b z njim pkril kakršen kli pseben izdatek. Znesek in čas plačila ddatka lahk dlči deldajalec, lahk pa sta dlčena v sprazumih delvnem mestu. Nadmestil je pravica, ki j deldajalec ddeli zapslenemu, namenjena pa je pkritju psebnih izdatkv, ki nis pvezani z delm, ki jih pvzrči zapsleni. Pgst je dlčen v sprazumih delvnem mestu in se bičajn plača v času upravičensti, k je zapsleni upravičen d njega. D.11111 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se izplačujej b vsaki plači Sem spadaj plačila v bliki rednih denarnih izplačil, ki se plačujej redn b vsaki plači v letu. Večine zapslenih se plača izplačuje na teden ali mesec. Zat tu ne smej biti zajeta izplačila, ki jih zapsleni prejema manj pgst (mesečn v primeru rednih tedenskih izplačil, kvartaln, dvletn, letn) ali enkratna izplačila. Izvzeti je treba vplačila v varčevalne sheme zapslenih in jih vpisati pd D.1112. Spremenljivka se psebn nanaša na: snvne plače, nepsredna plačila, izračunana na pdlagi delvnih ur, učinka ali dela na akrd in plačana zapslenim za pravljene delvne ure, plačila in ddatna izplačila za nadure, nčn del, nedeljsk del in del b državnih praznikih ter izmensk del, ddatke in nadmestila, ki se plačujej redn b vsaki plači, kt s: ddatki za hrupn delvn klje, nevarnst, težk del, izmensk ali neprekinjen del, nčn del ter nedeljsk del in del b državnih praznikih, ddatki za individualn uspešnst, ddatki za učinek, prizvdnj, strilnst, dgvrnst, prizadevnst, tčnst; ddatki za služben db; kvalifikacije in psebn znanje.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 12 Nadaljnji primeri plačil, ki jih je treba vključiti, s navedeni v Ddatku k Prilgi II. Spremenljivka D.11111 se nanaša na brut zneske pred dbitkm davkv in prispevkv za scialn varnst, ki jih plačujej zapsleni. D.11112 Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se ne izplačujej b vsaki plači Vsa plačila zapslenim, ki se ne izplačujej redn b vsaki plači (tedenski ali mesečni). Vključujej ddatke in nadmestila, ki se izplačujej v dlčenih bdbjih (npr. mesečn v primeru rednih tedenskih izplačil, ali kvartaln, dvletn ali letn) in ddatke, vezane na individualn ali klektivn uspešnst. Zajeta s izredna izplačila zapslenim, ki dhajaj iz pdjetja, če taka izplačila nis vezana na klektivn pgdb. Če ni na vlj pdatkv mžni pvezavi s klektivn pgdb ali če je znan, da taka pvezava bstaja, se izredna plačila b dhdu zapslenega ne zajamej tukaj, ampak pd tčk D.1223. Sem prav tak ne spadaj vplačila v varčevalne sheme zapslenih, ki s zajeta v D.1112. Primeri plačil, ki spadaj pd D.11112, s navedeni v Ddatku k Prilgi II. Spremenljivka D.11112 se prav tak nanaša na brut zneske pred dbitkm davkv in prispevkv za scialn varnst, ki jih plačujej zapsleni. D.1112 Plačila v varčevalne sheme zapslenih Sem spadaj zneski, vplačani v varčevalne sheme zapslenih (kt s varčevalne sheme pdjetij). Naptil na ESA 95: 4.03(i) D.1113 Plačila za nepravljene dneve Plačila, izplačana za dpust, dbren p zaknu, pgdbi ali prstvljn, in državne praznike ali druge plačane dneve, k zapsleni ne dela. V Ddatku k Prilgi II s navedeni primeri. D.1114 Plače v naravi Ta spremenljivka se nanaša na cen vrednsti vsega blaga in stritev, ki jih pdjetje ali lkalna enta da na razplag zapslenim. Vključuje izdelke pdjetja, stanvanja za zapslene, službene avtmbile, delniške pcije in prgrame za nakup delnic. Če s na vlj pdatki dhdnini na plače v naravi, se lahk uprabij kt približek. Ddatek k Prilgi II vsebuje primere plač v naravi. Naptil na ESA 95: 4.04, 4.05, 4.06 (šifra D.11) D.11141 Izdelki pdjetja Osebju se izdaj za zasebn uprab brezplačn ali prdaj p ceni, ki je nižja d njihvih strškv za pdjetje. Na primer hrana in pijača (razen izdatkv za menze in bnv za prehran), premg, plin, elektrika, griv, grevanje, butev in blačila (razen delvnih blek), mikrračunalniki itd. Vpiše se net cena za pdjetje, t je stršek brezplačn dbavljenih izdelkv ali razlika med strškm in cen, p kateri se izdelke prda sebju. Vpisati je treba tudi neizkriščena nadmestna plačila ali prejemke v naravi. D.11142 Stanvanja za zapslene T se nanaša se na izdatke pdjetja za pmč zapslenim pri nastanitvi, vključn z: izdatki za stanvanja, ki s v lasti pdjetja (izdatki za vzdrževanje in upravljanje stanvanj ter davek in zavarvanje v zvezi s takimi stanvanji), psjili zapslenim p znižanih brestih merah za gradnj ali nakup stanvanj (razlika med plačilm bresti p tržnih brestnih merah in dbren brestn mer), ddatki in subvencijami, ddeljenimi zapslenim v zvezi z njihvimi stanvanji in nastanitvij, vendar brez ddatkv za preselitev. D.11143 Službeni avtmbili Službeni avtmbili ali stršek, ki ga ima pdjetje s službenimi avtmbili, ki s zapslenim na vlj za zasebn uprab. Vključuje net tekče bratvalne strške, ki jih prevzame pdjetje (stršek lizinga in plačila bresti na let amrtizacija, zavarvanje, vzdrževanje ter ppravila in parkiranje). Ne vključuje nalžb v snvna sredstva, pvezanih z nakupm vzil, ali kakršnega kli dhdka, ki izhaja iz njihve preprdaje.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 13 Ocene se izračuna na pdlagi infrmacij, ki s na vlj v pdjetjih, kt s evidence takšnem vznem parku, cena pvprečnega strška na vzil in cena deleža, ki ga je mgče pripisati zasebni uprabi vzila s strani zapslenega. D.11144 Sheme delniških pcij in prgrami za nakup delnic Ta nebvezna spremenljivka se nanaša na vse blike plačil v naravi, ki s pvezana s plačili na pdlagi deleža pdjetja. V t kategrij spadaj delniške pcije, sheme za nakup delnic in drugi lastniški instrumenti, ki se v prihdnsti lahk spremenij. Značilnst takih instrumentv je, da se pravnavaj iz lastniškega kapitala, tj. pmenij prens lastniških instrumentv s pdjetja/lkalne ente na zapslenega. Oblike plačil, ki jih zajema D11144, s enake tistim iz pstavke Plačilne transakcije z delnicami kapitala, ki se pravnavaj iz lastniškega kapitala Mednardnih standardv računvdskega prčanja 2 Izplačila na pdlagi deleža pdjetja. Za prgrame za nakup delnic je značiln, da se delnice prenesej z zapslujčega pdjetja na zapslene. D tega prensa pride v sedanjsti (dan pdelitve) na pdlagi cene, ki je nižja d današnje tržne cene ( izvršna cena ). Strški za pdjetje s rezultat števila delnic in razlike med tržn cen in izvršn cen. Za sheme delniških pcij je značiln, da se prenese pravica d nakupa delnic zapslujčega pdjetja, vendar šele p tčn dlčenem dnevu v prihdnsti (datum prensa pravic) p ugdni izvršni ceni, ki je že dlčena v sedanjsti (datum pdelitve). Zapsleni bd izkristili te pravice sam v primeru, da tržna cena delnice na datum prensa pravic ali kasneje preseže izvršn cen. Strški za pdjetje s tudi v tem primeru enaki rezultatu števila delnic ter razlike med tržn cen in izvršn cen. V statistiki strškv dela in računvdskih izkazih se strški razpredij p bdbju med datumm pdelitve pravic in datumm prensa pravic. Te vrednsti s v bdbju d prensa pravic negtve, zat jih je treba ceniti. Spremenljivka D.11144 bi se za referenčn let v idealnem primeru lahk cenila na pdlagi smernic Mednardnih standardv računvdskega prčanja 2, Izplačila na pdlagi deleža pdjetja. Če taka cena ni na vlj, se lahk vzamej vrednsti v skladu z računvdskimi standardi ali davčn zakndaj države članice, pd pgjem da zajemaj lastniške instrumente spremenljivke D.11144 in se nanašaj na referenčn bdbje statističnega raziskvanja strškv dela. Plačila za vzpstavitev psebnega sklada za nakup delnic pdjetja za zapslene, čeprav nimaj nepsrednega dstpa d takega premženja, je treba zmanjšati za znesek vseh davčnih lajšav, ki bi se jih lahk uveljavil. Denarna izplačila na pdlagi deleža pdjetja, kt s pravice d denarnega izplačila na pdlagi zvišanja vrednsti delnic, nis zajeta v spremenljivki D.11144, ampak spadaj pd D.11112. D.11145 Drug Ta tčka zajema nepsredne ugdnsti, ki se zaračunaj deldajalcu: menze in bni za prehran, zmgljivsti in stritve s pdrčja kulture, šprta in prstega časa, trški vrtci in dnevn varstv, trgvine za zapslene, prevzni strški za pt med dmm in bičajnim delvnim mestm, plačila v sindikalne sklade in strški delvnih dbrv. Vsi taki dhdki vključujej majhna ppravila in redn vzdrževanje bjektv in naprav, namenjenih stritvam s pdrčja sciale, kulture ali prstega časa, kakr s navedene zgraj. Plače, ki jih pdjetje izplača nepsredn sebju, ki pravlja te stritve in zmgljivsti, se ne vpišej pd naslv spremenljivke D.11145. D.112 Plače vajencev Glej D.11. D.12 Scialni prispevki deldajalcev Ta spremenljivka se nanaša na znesek, enak vrednsti scialnih prispevkv, ki jih prevzamej deldajalci, da bi svjim zapslenim zagtvili pravic d

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 14 scialnih prejemkv. Scialni prispevki deldajalcev s lahk dejanski ali pripisani. Pplna razčlenitev scialnih prispevkv deldajalca p delih je navedena v sliki 3 Prilge I. Naptila na ESA 95: 4.08 (šifra D.12); SBS: šifra 13330 (strški za scialn varnst) D.121 Dejanski scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) Sestavljeni s iz plačil, ki jih zavarvateljem (skladm scialne varnsti in zasebn financiranim shemam, kt s pklicni sistemi scialne varnsti) nakažej deldajalci v krist svjih zapslenih. Ta plačila zajemaj zaknsk dlčene, dgvrjene, pgdbene in prstvljne prispevke za zavarvanje pred scialnimi tveganji ali pmanjkanji. Dejanski prispevki deldajalcev za scialn zavarvanje se izkažej za bdbje, v katerem se del pravi. Primeri s navedeni v Ddatku k Prilgi II. Naptil na ESA 95: 4.09 (šifra D.121) in 4.12(b) D.1211 Zaknsk dlčeni prispevki za scialn varnst T s prispevki, ki jih deldajalec plačuje nsilcem scialne varnsti in s bvezni p zaknu. Vnesti je treba net zneske takih prispevkv, brez subvencij. Vključujej: prispevke v sisteme pkjninskega, zdravstvenega in invalidskega zavarvanja ter za prdnišk varstv, zaknsk predpisane prispevke v zavarvalne sheme za primer brezpselnsti, zaknsk predpisane prispevke v zavarvalne sheme za nesreče pri delu in pklicne blezni, zaknsk predpisane prispevke v sheme za družinske ddatke, vse druge zaknsk predpisane prispevke, ki drugje nis menjeni. D.1212 S klektivn pgdb dlčeni, pgdbeni in prstvljni prispevki za scialn varnst, ki jih plača deldajalec T s vsi prispevki, ki jih plača deldajalec v sheme scialnega zavarvanja, ki dplnjujej zaknsk bvezne sheme. Upštevati je treba vse mžne veljavne davčne prstitve. Vključujej: dplnilne pkjninske sheme, pklicne pkjninske sisteme (pkjninsk zavarvanje na pdlagi življenjske zavarvalne plice, samupravni skladi, knjigvdske rezervacije, vsi drugi izdatki za financiranje dplnilnih pkjninskih shem), dplnilne sheme zdravstvenega zavarvanja, dplnilne sheme zavarvanja za primer brezpselnsti, vse druge nebvezne dplnilne sheme scialnega zavarvanja, ki drugje nis menjene. D.122 Pripisani scialni prispevki deldajalcev (razen za vajence) Pripisani scialni prispevki deldajalcev s ptrebni zat, da bi dbili ppln pdatek bsegu strškv dela v času, k se del pravlja. Pmenij prtipstavk vidnim plačanim scialnim prejemkm, financiranim brez skladv. Scialne prejemke, financirane brez sklada, plačujej deldajalci nepsredn zapslenim ali nekdanjim zapslenim in drugim upravičenim sebam, ne da bi vključevali sklad scialne varnsti, zavarvaln pdjetje ali nedvisen pkjninski sklad in ne da bi za ta namen ustvarili pseben sklad ali lčen rezervacij. Namest tega se prejemki plačujej iz lastnih virv deldajalcev, ki upravljaj sheme brez skladv. Dejstv, da nekatere scialne prejemke plačaj deldajalci nepsredn, brez psredvanja skladv scialne varnsti ali drugih zavarvateljev, prejemkm ne dvzema značilnsti prejemkv za scialn varnst. Spremenljivka D.122 je lahk zlasti pmembna, kadar je deldajalec netržni prizvajalec (sektr država). Znesek pd D.122 se dlča glede na prihdnje bveznsti deldajalcev za zagtavljanje scialnih prejemkv. Idealen vir za izračun D.122 za delda-

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 15 jalce, ki upravljaj sheme scialnega zavarvanja, financirane brez skladv, s cene, ki temeljij na aktuarskih izračunih. Če take aktuarske cene nis na vlj, je treba uprabiti druge metde izračuna cen. Nekatere države na primer za cen spremenljivke D.122 uprabljaj vidne plačane scialne prejemke, financirane brez sklada, zmanjšane za mrebitne scialne prispevke zapslenih. Spremenljivka D.122 vključuje zlasti pripisane scialne prispevke deldajalcev za pkjnine in zdravstven varstv. Vključuje tudi znesek, p vrednsti enak plačam, ki ga deldajalci začasn še naprej izplačujej v primeru blezni, prdniškega dpusta, pškdbe pri delu, invalidnsti, presežkv delvne sile itd. svjih zapslenih, če je navedeni znesek mgče lčiti. Primeri s navedeni v Ddatku k Prilgi II. Naptil na ESA 95: 4.10 (šifra D.122) in 4.12(c) D.1221 Zajamčena plačila v primeru blezni Ta spremenljivka zajema zneske, ki jih deldajalec nepsredn plača zapslenim, da bi s plačili v primeru blezni, prdniškega dpusta ali nesreče pri delu nadmestil izgub zaslužka, brez nadmestil, ki jih plačaj nsilci scialne varnsti. D.1222 Pripisani scialni prispevki deldajalcev za pkjnine in zdravstven varstv Ta del tčke D.122 zajema pripisana vplačila v sisteme pkjninskega in zdravstvenega varstva, financirane brez skladv, zlasti v državnem sektrju. V nekaterih evrpskih državah deldajalci v sektrju država upravljaj pkjninske sheme, financirane brez skladv, za vse zapslene ali za dlčene skupine ( uradniki ). V teh primerih deldajalec ne ustvari psebnih rezerv ali akumulira sredstev za plačevanje prihdnjih pkjnin. Pri teh zapslenih je treba upštevati pripisana vplačila deldajalcev v sisteme pkjninskega in zdravstvenega varstva. D.1223 Izplačila za zapslene, ki dhajaj iz pdjetja Ta del se nanaša na zneske, dejansk izplačane dpuščenim delavcem (dpravnina in nadmestil namest dpvednega rka), če s ta plačila vezana na klektivn pgdb ali če taka pvezava ni znana. Izplačila, ki nis vezana na klektivn pgdb, s vključena v D.11112. Izplačila zapslenim b upkjitvi, npr. kt del njihve pravice d pkjnine, ne spadaj pd tčk D.1223. D.1224 Drugi pripisani scialni prispevki Ta pstavka se nanaša na druge pripisane scialne prispevke deldajalca, ki drugje nis navedeni, kt s štipendije za zapslene in njihve družine ali zajamčen plačil v primeru skrajšanega delvnika. Slednje je predeljen kt nepsredn plačil, ki ga deldajalec izplača zapslenim za hranjanje plačila v primeru skrajšanega delvnika, zmanjšan za vsa nadmestila, ki jih deldajalcu izplačaj nsilci scialne varnsti. D.123 Scialni prispevki deldajalcev za vajence Ta spremenljivka je vsta vseh dejansk plačanih prispevkv in pripisanih prispevkv za vajence. Pripisani prispevki za vajence s bičajn zel nizki, če že s. Naptil na ESA 95: 4.09 (šifra D.121), 4.10 (šifra D.122) in 4.12(b) D.2 Strški pklicnega izbraževanja in uspsabljanja, ki jih plača deldajalec Sem spadaj: izdatki za stritve in zmgljivsti pklicnega izbraževanja in uspsabljanja (tudi tisti za vajence, vendar ne njihve plače), majhna ppravila in vzdrževanje bjektv in naprav, brez strškv za sebje; izdatki za udeležb na tečajih; hnrarji zunanjih predavateljev; izdatki za učne pripmčke in rdja, ki se uprabljaj za izbraževanje in uspsabljanje; zneski, ki jih pdjetje plača rganizacijam za pklicn izbraževanje in uspsabljanje itd. Odbijej se subvencije v zvezi s pklicnim izbraževanjem in uspsabljanjem. Naptil na ESA 95: Vmesna ptršnja D.3 Drugi izdatki, ki jih plača deldajalec Sem spadaj predvsem:

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 16 strški zapslvanja (t s zneski, plačani agencijam za zapslvanje, strški glaševanja delvnih mest v tisku, ptni strški kandidatv, vabljenih na razgvr za služb, ddatki za namestitev nvzapslenih itd. Mednje ne spadaj tekči administrativni strški (pisarniški izdatki, plače sebja itd.), delvne bleke, ki jih zagtvi deldajalec. Primeri s navedeni v Ddatku k Prilgi II. Naptil na ESA 95: Vmesna praba D.4 Davki, ki jih plača deldajalec Ta spremenljivka zajema vse davke na pdlagi plačilnega seznama ali zapslitve. Ti davki veljaj za strške dela. Spremenljivka D4 zajema tudi kazenske davke, ki jih mraj v nekaterih evrpskih državah plačati deldajalci, ki zapslujej premajhn števil invalidv, ter pdbne davke ali pristjbine. Naptil na ESA 95: 4.23(c) (šifra D.29) D.5 Subvencije, ki jih prejme deldajalec T s vsi zneski, prejeti v bliki subvencij splšne narave, namenjeni za deln ali celtn pvračil strškv nepsrednega plačila, vendar nis namenjeni pkritju strškv scialnega zavarvanja ali pklicnega izbraževanja in uspsabljanja. Ne vključujej nadmestil, ki s jih deldajalcu izplačale ustanve-nsilci scialne varnsti ali skladi dplnilnega zavarvanja. Naptil na ESA 95: 4.37(a) (šifra D.39)

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 17 Ddatek k Prilgi II Primeri za uvrščanje nekaterih pstavk strškv dela D.11111: Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se izplačujej b vsaki plači (glej tudi ESA 95, 4.03 (a c, e, g, k), šifra D.11) Značilnsti izplačil, ki spadaj pd pstavk strški dela D.11111: T s denarne transakcije d deldajalca na zapslenega. T nis: enkratna izplačila ali izplačila, izplačana manj pgst kt redna plačila (ta spadaj pd D.11112), plačila v naravi (spadaj pd D.1114), vplačila v varčevaln shem zapslenega (spadaj pd D.1112), plačila, namenjena pkritju dlčenega bdbja, k zapsleni ni delal (spadaj pd D.1113 ali v primeru blezni pd D.1221). Lahk s: ddatki, izplačani za nevarnst pri delu ali izmensk del, izplačani tedensk ali mesečn, dvisn d bdbja prejemanja redne plače, draz učinkvitsti zapslenega ali skupine zapslenih. Primeri: izplačila, ki spadaj pd spremenljivk D.11111 Pstavka Ddatek za bivanje v tuji državi/ ddatek za pkritje življenskih strškv Ddatek na gspdinjstv Plačila za dežurstv ali pripravljenst Ddatek za tveganja in nevarnsti Nadmestil za skrajšani delvnik Prdajne prvizije Plačil nadurnega dela Stimulacija za hranjanje zapslenih Ddatek za delvn/pslvn uspešnst Ddatek za izmensk del Opis Izplačil zapslenim, ki delaj zunaj bičajne matične države ali države stalnega prebivališča/bičajnega dmicila, zaradi izravnave razlike v življenjskih strških Ddatek za strške gspdinjstva Plačila za zapslene, ki mraj biti na razplag za del zunaj rednega delvnega časa Ddatek, plačan zapslenim, kadar je njihv del pvezan z dlčenimi nevarnstmi, npr. nevarnimi kemikalijami Izredn izplačil (nezajamčen) zapslenim za ppln ali deln nadmestil v primeru skrajšanega nrmalnega delvnika (zajamčena plačila spadaj pd D.1224) Ddatki, pvezani s številm prdanih izdelkv Plačil ddatkv za ure, pravljene p rednem delvnem času Staln plačil, ki naj spdbudi ali zaveže bstječe zapslene, da stanej pri deldajalcu Ddatn plačil, dvisn d števila izdelkv, ki jih izdela zapsleni, npr. števil izdelanih blačil Ddatn izplačil za del zunaj nrmalnega delvnega časa, npr. pnči D.11112: Nepsredna plačila, ddatki in nadmestila, ki se ne plačujej b vsaki plači (glej tudi ESA 95, 4.03 (f, h, j), šifra D.11) Značilnsti izplačil, ki spadaj pd pstavk strški dela D.11112, s: T s: denarne transakcije d deldajalca na zapslenega.

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 18 T nis: izplačila, plačana b vsaki plači (ta lahk spadaj pd D.11111), plačila v naravi (spadaj pd D.1114), vplačila v varčevaln shem zapslenega (spadaj pd D.1112), izplačila, namenjena pkritju dlčenega bdbja, k zapsleni ni delal (spadaj pd D.1113 ali v primeru blezni pd D.1221). Lahk s: nadmestil za psebne izdatke ali strške, draz učinkvitst zapslenega ali skupine zapslenih, bvezn izplačil, dlčen s pgdb zapslitvi ali klektivn pgdb, izplačil p presji deldajalca, izplačana b spremenljivih ali tčn dlčenih datumih v letu. Primeri: Izplačila, ki spadaj pd spremenljivk D.11112 Pstavka Izredna nagrada za dlgletn pripadnst pdjetju Odpravnina b dhdu iz pdjetja ali upkjitvi Nagrada vdilnemu delavcu b dhdu iz pdjetja Enkratn izplačil b sklenitvi delvnega razmerja Izplačila za nazaj Ddatek b spjitvi pdjetja Priznanja Ddatki za prduktivnst/nagrada za dsežene cilje Pseben ddatek b praznikih Sudeležba zapslenih pri dbičku pdjetja in pravice d denarnega izplačila na pdlagi zvišanja vrednsti delnice (stck-appreciatin rights) Četrtletne premije Trinajsta in štirinajsta plača Letne premije Opis Enkratn izplačil, k zapsleni dseže dlčen števil let dela za deldajalca Izplačila b dhdu iz pdjetja ali upkjitvi, ki nis pvezana s pkjninskimi pravicami, če navedena izplačila nis pvezana s klektivn pgdb. (V nasprtnem primeru ali če ni pdatkv mžni pvezavi s klektivn pgdb, spadaj ta plačila pd D.1223) Izredna izplačila zapslenim, ki dhajaj iz pdjetja, če taka izplačila nis vezana na klektivn pgdb. (V nasprtnem primeru ali če ni pdatkv mžni pvezavi, spadaj ta plačila pd D.1223) Enkratn izplačil nvzapslenim na začetku zapslitve Izplačila, izplačana za nazaj, ki predstavljaj pvišanje nepsrednih plačil Enkratni znesek, izplačan zapslenim zaradi spjitve pdjetja Izredn izplačil, ki ga deldajalec izplača kt dlikvanje psameznikm ali skupinam zapslenih Izplačila za zapslene ali skupin zapslenih na pdlagi dseženih zastavljenih ciljev, ki se nanašaj npr. na prdaj, del s strankami ali finančne načrte Izplačuje se b dlčenih praznikih, npr. b bžiču Denarn izplačil, dvisn d dbička pdjetja. Pravice d denarnega izplačila razlike v vrednsti delnice s blika delitve dbička pdjetja, k zapsleni dbi pravic d denarnega izplačila v prihdnsti, ki temelji na zvišanju dlčene vrednsti delnic pdjetja v dlčenem časvnem bdbju. Pravice d denarnega izplačila razlike v vrednsti delnic je treba vredntiti v času denarnega izplačila, na katerega se tudi nanašaj, ne glede na vrednst delnic na dan pdelitve pravic ali dlžin bdbja d datuma prensa pravic Izplačujej se b vsakem četrtletju na pdlagi dbička ali uspešnsti deldajalca (b dmnevi, da plačiln bdbje ni četrtletje) Izredna letna izplačila Plačujej se enkrat na let glede na dbiček ali uspešnst deldajalca

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 19 D.1113: Plačila za nepravljene delvne dni Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.1113 Pstavka Plačil letnega dpusta in dela prstih dni Plačana dstnst z dela (zaradi sebnih kliščin) Opis Izplačila zapslenim za pkritje nepravljenih delvnih dni zaradi letnega dpusta, državnih ali lkalnih praznikv. (Plačila deldajalca za pkritje dstnsti z dela zaradi blezni ali prdniškega dpusta se štejej kt scialni prispevki deldajalca in spadaj pd D.1221) Izplačila zapslenim za pkritje nepravljenih delvnih dni zaradi psebnih sebnih razlgv, npr. prke, smrti družinskih članv, dela predstavnika sindikata, vjaške službe ali dela sdnika prtnika. (Plačila deldajalca za pkritje dstnsti z dela zaradi blezni ali prdniškega dpusta se štejej kt scialni prispevki deldajalca in spadaj pd D.1221) D.1114: Plače v naravi in njihva sestava (glej ESA 95, 4.04, 4.05, 4.06 (šifra D.11)) Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.1114 Pstavka Opis Nadaljnja členitev Ppust na izdelke Deldajalec prdaja zapslenim izdelke p znižanih cenah. Dhdek v naravi je enak razliki med tržn cen in znižan cen D.11141 Brezplačn ali subvenciniran stanvanje Upraba avtmbila v lasti pdjetja Brezplačn ali subvenciniran griv Prgrami za nakup delnic Delniške pcije Brezplačn ali subvenciniran parkiranje na delu Deldajalec plačuje zapslenemu strške nastanitve v celti ali deln. Dhdek v naravi se zpet izračuna na pdlagi primerjave s tržn cen Deldajalec nsi tekče strške svjega avtmbila, ki ga daje zapslenemu na uprab v službene in zasebne namene. (Dhdek v naravi se nanaša na vrednst uprabe zasebnega avtmbila) Deldajalec zapslenemu v celti ali deln plačuje njegve zasebne strške za bencin, pvezane z uprab avtmbila, katerega lastnik je deldajalec. Dhdek v naravi je enak denarni vrednsti te ugdnsti Plačila v naravi v delnicah, ki se zapslenim zagtvij kt del plačila. Zapsleni takj prejme delnice p ceni, ki je nižja d tržne. (Pravice d denarnega izplačila razlike v vrednsti delnice (stck-appreciatin rights) s blika denarnega izplačila na pdlagi deleža pdjetja in spadaj pd D.11112) Plačila v naravi na pdlagi deleža, k se zapslenim kt del plačila pdelij delnice. Zapsleni dbi pravic d nakupa delnic na dlčen dan v prihdnsti p ceni, ki je že dlčena v sedanjsti. (Pravice d denarnega izplačila razlike v vrednsti delnice (stck-appreciatin rights) s blika denarnega izplačila na pdlagi deleža pdjetja in spadaj pd D.11112) Deldajalec zagtavlja zapslenim parkiranje p znižani ceni ali brezplačn. Dhdek v naravi je enak denarni vrednsti te ugdnsti D.11142 D.11143 D.11143 D.11144 D.11144 D.11145

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 20 Pstavka Brezplačna ali subvencinirana upraba mbilnega telefna Brezplačna ali subvencinirana vžnja v služb in dmv Brezplačna ali subvencinirana prehrana Opis Deldajalec daje zapslenim na razplag mbilni telefn za služben in zasebn uprab in plačuje vse s tem pvezane strške. Dhdek v naravi ustreza denarni vrednsti te ugdnsti Strški zapslenih za vžnj na del in dmv se plačaj v celti ali deln. Dhdek v naravi je kt zgraj enak denarni vrednsti Deldajalec zagtavlja zapslenemu prehran p znižani ceni ali brezplačn. Dhdek v naravi je kt zgraj enak denarni vrednsti Nadaljnja členitev D.11145 D.11145 D.11145 D.121: Dejanski scialni prispevki deldajalcev (glej ESA 95, 4,08 (šifra D.121) in 4.12(b)) Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.121 Pstavka Opis Nadaljnja členitev Plačila deldajalcev v zavarvaln shem za primer invalidnsti Zaknsk dlčena vplačila deldajalcev v pkjninske sklade Ddatni prispevki deldajalca za pkjninsk zavarvanje Redna nalžbena vplačila deldajalca v zavarvaln shem Deldajalec med zapslitvij plačuje v pkjninski sistem v kviru sklada scialne varnsti, zavarvalnice, ali samstjnega pkjninskega sklada Deldajalec plačuje ddatni prispevek v pkjninsk shem zapslenega D.1211 D.1211 D.1212 D.122: Pripisani scialni prispevki deldajalcev (glej ESA 95, 4.10 (šifra D.122) in 4.12(c)) Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.112 Pstavka Opis Nadaljnja členitev Plačila med prdniškim dpustm Pripisani scialni prispevki deldajalcev za pkjnine javnih uslužbencev Plačila v sheme predčasnega upkjevanja zapslenih za skrajšani delvni čas Odpravnine na pdlagi klektivne pgdbe Deldajalec jih nepsredn izplačuje zapsleni sebi v času prdniškega dpusta kt nadmestil za izpad zaslužka Deldajalec med zapslitvij seb ne vplačuje v pkjninski sistem. Pkjnine se plačaj kasneje iz lastnih virv deldajalca Ddatna vplačila deldajalca v sheme predčasnega upkjevanja Deldajalec jih nepsredn plača zapslenim, ki dhajaj iz pdjetja D.1221 D.1222 D.1222 D.1223 Štipendije Deldajalec pkrije delne ali celtne strške uspsabljanja, ki ni pvezan z delm, ki ga zapsleni pravi zunaj pdjetja D.1224 Nagrada b prki ali rjstvu trka Izplačila deldajalca b dgdku D.1224

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 21 Pstavka Brezplačn ali subvenciniran šlanje trka Nadmestil za skrajšani delvnik Opis Šlnine za trke zapslenih se plačaj v celti ali deln Zajamčen plačil za ppln ali deln nadmestil v primeru skrajšanega delvnika. (Ddatna plačila, ki se plačujej v vsakem plačilnem bdbju, spadaj pd D.11111) Nadaljnja členitev D.1224 D.1224 D.2: Pklicn izbraževanje in uspsabljanje, ki ju plača deldajalec (glej na ESA 95, vmesna ptršnja) Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.2 Pstavka Hnrarji za zunanje predavatelje Izdatki za učne pripmčke Opis Strški v zvezi z izbraževanjem zapslenih, npr. seminarji, rganizirani v pdjetju (subvencije, če bstajaj, spadaj pd D.5. in jih je treba izvzeti) Strški v zvezi z izbraževanjem, npr. e-seminarji prek interneta, ki jih razvijaj specializirana pdjetja (subvencije, če bstajaj, spadaj pd D.5. in jih je treba izvzeti) D.3: Drugi izdatki deldajalca (glej na ESA 95, vmesna ptršnja) Primeri: Plačila, ki spadaj pd spremenljivk D.3 Pstavka Ddatek za blek Strški zapslvanja Ddatek za namestitev ali selitev Opis Plačuje se pri pklicih, ki zahtevaj psebn blek, npr. za zaščit ali predstavitve in ni namenjena sebni uprabi Strški agencij za zapslvanje ali glasv za delvna mesta Plača se, kadar mra zapsleni zamenjati kraj stalnega prebivališča

1999R1726 SL 01.01.2008 002.001 22 PRILOGA III Psredvanje pdatkv, vključn s členitvij p gspdarski dejavnsti, velikstnih razredih pdjetij ter državah ali regijah Izdelati je treba tri datteke, ustrezn s preglednicami A, B in C: Preglednica A vsebuje nacinalne pdatke (en zapis za vsak gspdarsk dejavnst na ravni pdrčij in ddelkv M2 NACE Rev. 2 ) Preglednica B vsebuje nacinalne pdatke p velikstnih razredih (en zapis za vsak gspdarsk dejavnst na ravni pdrčij ddelkv M2 NACE Rev. 2, za vsak velikstni razred) Preglednica C vsebuje reginalne pdatke na ravni NUTS 1 (en zapis za vsak gspdarsk dejavnst na ravni pdrčij in ddelkv M2 NACE Rev. 2, za vsak d regij) Preglednica C ni ptrebna za države, v katerih NUTS 1 ustreza nacinalni ravni. Za pdente spremenljivk, navedenih v Prilgi I, je ptrebna sam preglednica A. Te spremenljivke s značene v Prilgi I. Identifikacija zapisa Zapisi s urejeni p identifikacijskem zapredju, ki vsebuje naslednje pstavke: let statističnega raziskvanja, vrst preglednice, šifr države ali regije, gspdarsk dejavnst in velikstni razred. Šifre psredvanja za: gspdarske dejavnsti M2 NACE Rev. 2, velikstne razrede pdjetij in države ali regije dlči Eurstat v izvedbenem dkumentu. Oznaka zaupnsti Psamezni zapisi, psredvani za preglednice A, B in C, s sestavljeni iz agregatnih pdatkv, tj. cen ppulacije. Če je nujn ptrebn, se psamezni zapisi značij kt zaupni. V preglednicah A, B ali C lahk pride d kršitve zaupnsti če ještevil pdjetij ali lkalnih ent v ppulaciji pri psameznem zapisu v zvezi z naveden gspdarsk dejavnstj, velikstnim razredm ali regij zel majhn. Seveda je tveganje večje, kadar se psamezen zapis nanaša na en ali dve veliki enti. Prav tak je tveganje glede zaupnsti lahk večje pri preglednicah B in C zaradi ddatne členitve p velikstnem razredu zirma regiji. Za prepznavanje zaupnih zapisv je treba uprabljati šifri: 1 : če s pdatki za psamezen zapis v preglednici A, B ali C zaupni ( 1 ); : če pdatki nis zaupni, vnesite presledek (ne ničle ali pmišljaja ). Spremenljivke Zahtevane spremenljivke s dlčene v Prilgi I. Številke je treba vnesti brez presledkv, pik ali vejic (praviln je na primer 13967; nepraviln pa: 13 967 ali 13.967 ali 13,967). Manjkajče spremenljivke (ali enake nič) se šifriraj p naslednjih pravilih: NA kadar spremenljivka ni na vlj (čeprav nedvmn bstaja in je višja d nič). OPT kadar je spremenljivka nebvezna in nepplna. ( 1 ) Če je psamezen zapis značen kt zaupen, Eusrstat ustrezn zaščiti zaupnst pdatkv, psredvanih za razpredelnice A, B in C.