Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cener *M4111* JESENSKI IZPITNI ROK FIZIK Izpina pola 1 Soboa, 9. avgus / 9 minu ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo in geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje izpine pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore). Izpina pola vsebuje 35 nalog izbirnega ipa. Vsak pravilen odgovor je vreden 1 očko. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er s konsanami in enačbami v prilogi. Rešive pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom v izpino polo ako, da obkrožie črko pred pravilnim odgovorom. Sproi izpolnie še lis za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri kaerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z očkami. Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 1 srani, od ega 1 prazno. ržavni izpini cener Vse pravice pridržane.
/1 *M4111* PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII 1,1 4, H He vodik helij, 1 II III IV V VI VII 6,94 9,1 1,8 1, 14, 16, 19, Li e N O F Ne neon 1 39,9 fluor 9 35,5 kisik 8 3,1 dušik 7 31, ogljik 6 8,1 bor 5 7, relaivna aomska masa simbol ime elemena vrsno ševilo berilij 4 4,3 liij 3 3, Na Mg l Si P S l r argon 18 83,8 klor 17 79,9 žveplo 16 79, fosfor 15 74,9 silicij 14 7,6 aluminij 13 69,7 65,4 63,5 58,7 58,9 55,8 54,9 5, 5,9 47,9 45, magnezij 1 4,1 narij 11 39,1 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kripon 36 131 brom 35 17 selen 34 18 arzen 33 1 germanij 3 119 galij 31 115 baker cink 9 3 18 11 nikelj 8 16 kobal 7 13 železo 6 11 mangan 5 (98) krom 4 96, vanadij 3 9,9 ian 91, skandij 1 88,9 kalcij 87,6 kalij 19 85,5 Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe ksenon 54 () jod 53 (1) elur 5 (9) animon 51 9 kosier 5 7 indij 49 4 kadmij 48 1 paladij 46 195 P plaina 78 (81) rodij 45 19 ruenij 44 19 ehnecij 43 186 molibden 4 184 niobij 41 181 cirkonij 4 178 irij 39 139 sroncij 38 137 rubidij 37 133 s a La Hf Ta W Re Os Ir Hg Tl Pb i Po Rn radon 86 asa 85 polonij 84 bizmu 83 svinec 8 alij 81 živo srebro 8 srebro 47 197 u zlao 79 (7) iridij 77 (76) M meinerij 19 osmij 76 (77) renij 75 (7) volfram 74 (71) anal 73 (68) hafnij 7 (67) lanan 57 (7) barij 56 (6) cezij 55 (3) Fr Ra c Rf b Sg h Hs hassij 18 bohrij 17 seaborgij 16 dubnij 15 ruherfordij 14 akinij 89 radij 88 francij 87 175 173 169 167 165 163 159 157 15 15 (145) 144 141 14 Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu luecij 71 (6) ierbij 7 (59) ulij 69 (58) erbij 68 (57) holmij 67 (5) disprozij 66 (51) erbij 65 (47) gadolinij 64 (47) evropij 63 (43) samarij 6 (44) promeij 61 (37) neodim 6 38 prazeodim 59 31 cerij 58 3 kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr lavrencij 13 nobelij 1 mendelevij 11 fermij 1 einseinij 99 kalifornij 98 berkelij 97 curij 96 americij 95 pluonij 94 nepunij 93 uran 9 proakinij 91 orij 9 1.. 3. 4. 5. 6. 7. Rg rengenij 111 s darmsadij 11
Konsane in enačbe *M41113* 3/1 srednji polmer Zemlje rz 637 km ežni pospešek g 9,81 m s 8 1 hiros svelobe c 3, 1 m s 19 osnovni naboj e 1,6 1 s 6 1 vogadrovo ševilo N 6, 1 kmol 3 1 1 splošna plinska konsana R 8,31 1 J kmol K 11 graviacijska konsana G 6,67 1 N m kg 1 1 1 elekrična (influenčna) konsana 8,85 1 s V m 7 1 1 magnena (indukcijska) konsana 4 1 V s m 3 1 olzmannova konsana k 1,38 1 J K 34 15 Planckova konsana h 6,631 J s 4,14 1 ev s 8 4 Sefanova konsana 5,67 1 W m K 7 poenoena aomska masna enoa mu 1 u 1,66541 kg 931,494 MeV/ c lasna energija aomske enoe mase mc u 931,494 MeV 31 masa elekrona me 9,191 kg 1 u/183,511 MeV/ c masa proona mp = 1,676 1 kg = 1,78 u = 938,7 MeV/ c masa nevrona mn = 1,67493 1 kg = 1,866 u = 939,566 MeV/ c Gibanje x x v s v xx a v v v a v v ax 1 v o = r o v ar r Sila z r g( r) g r mm F G r 3 r 1 kons. F kx F ps F kf F G n gv F ma mv F G M rf sin p gh 7 7 Energija Fs Fs cos W mv k Wp mgh W kx pr P Wk Wp Wpr p V P perforiran lis
4/1 *M41114* Elekrika I e ee F 4 F ee 1 r e U Es e E e S e U l S We U e U RI R S l U P ef U I ; Ief UI Toploa n m M pv N N nrt l l T V VT Q W Q cmt Q qm W 3 kt Q P P S T l j P S j T 4 Magneizem F Il F Il sin F ev I r NI l M NIS sin Φ S cos Ui i lv U S sin U i L I W LI m U U N N 1 1 Opika c n c sin c sin c 1 1 1 f a b s b p a n n 1 1 Nihanje in valovanje x x sin v x cos a x sin c dsin j m k l g L N P 4 r 1 v c 1 v c c Fl m sin c v Moderna fizika Wf h Wf i Wk W f W n W mc 1/ NN Ne ln 1/ N
*M41115* 5/1 1. S slike odčiaje premer evrskega kovanca in določie relaivno napako merive. Kolikšna je relaivna napaka ako izmerjenega premera? 4 %,1 cm,8 % 13 mm 1. Na vznožje ekočih sopnic, ki se gibljejo navzgor s hirosjo 1, m s, sopi pešec. V isem 1 renuku prične eči po isih sopnicah drugi pešec od zgoraj navzdol s hirosjo 1, 5 m s glede na sopnice. Čez koliko časa se srečaa, če je dolžina sopnic 15 m? Srečaa se čez 1 s. Srečaa se čez 15 s. Srečaa se čez 3 s. Ne srečaa se. 3. Slika kaže padajoče elo ob dveh različnih časih. Kaero količino lahko predsavlja puščica na sliki, če zračni upor ni zanemarljiv? Hiros. Maso. Odmik od začene lege. Kineično energijo. 4. Kolikšna je frekvenca vrenja Zemlje v primerjavi s frekvenco urnega kazalca na uri? Frekvenci sa enaki. Frekvenca vrenja Zemlje je dvakranik frekvence urnega kazalca. Frekvenca vrenja Zemlje je polovica frekvence urnega kazalca. Frekvenca vrenja Zemlje je 6-kra manjša od frekvence urnega kazalca. 5. Voziček vlečemo po vodoravni podlagi z vlečno silo F v, kakor kaže slika. Voziček se skupaj s ovorom giblje enakomerno pospešeno. Tovor po vozičku ne drsi. Trenje v kolesih vozička je zanemarljivo. Kaeri odgovor podaja vse sile, ki delujejo v vodoravni smeri na voziček? Vlečna sila. Sila lepenja med ovorom in vozičkom. Vlečna sila in sila lepenja med ovorom in vozičkom. Vlečna sila, eža vozička in sila lepenja med ovorom in vozičkom. F v
6/1 *M41116* 6. Vzvod z dolžino L je podpr na sredini. Levo od podpore je na razdalji L 4 uež z maso m, desni konec vzvoda pa je pripe na vzme s koeficienom k. Kaera enačba pravilno podaja razezek vzmei x, če je vzvod v narisanem položaju v ravnovesju? mg x k mg x 4k mgl x k mg x 4kL 7. K lokomoivi z maso 8 on je pripeih 1 vagonov, vsak z maso 6 on. S kolikšnim pospeškom lokomoiva pospešuje vlak po vodoravni podlagi, če kolesa spodrsujejo in je koeficien renja med kolesi lokomoive in račnic,6? S pospeškom, 69 m s. S pospeškom, 78 m s. S pospeškom, 9 m s. S pospeškom 5, 9 m s. 8. Plin v zapri posodi razpnemo na dvojni volumen, ako da nič plina ne uide. Kaj se zgodi z maso in kaj z gosoo plina? Masa plina osane enaka, gosoa se poveča. Masa plina se poveča, gosoa osane enaka. Masa plina osane enaka, gosoa se zmanjša. Masa plina se poveča, gosoa se poveča. 9. V kaerem primeru se bo elesu spreminjala gibalna količina? Telo na klancu miruje. Sunek rezulane sil na elo je enak nič. Telo se giblje premo enakomerno. Telo se giblje premo enakomerno pospešeno. m L 4 k
*M41117* 7/1 1. Telo se giblje po vodoravni podlagi in nanj delujejo eža, sila renja, pravokona sila podlage in vlečna sila. Telesu hiros narašča. Kaeri odgovor pravilno nadomesi X in Y na sliki? Sila: Telo eža X sila renja elo sile je: nič poziivno Y X pravokona sila podlage, Y poziivno. X vlečna sila, Y negaivno. X pravokona sila podlage, Y nič. X vlečna sila, Y nič. 11. Mirujoče elo z maso 1 kg spusimo, da prične drsei po klancu navzdol. Ko pride do vznožja klanca, po nadaljuje po vodoravni podlagi, kjer deluje nanj v smeri gibanja vodoravna sila 5, N. S kolikšno hirosjo se elo giblje po 5, s gibanja po vodoravni podlagi? Telo je pričelo drsei z višine 8 cm nad vznožjem klanca. Trenje in upor lahko zanemarimo. 5, m s 1 4, m s 1 6,5 m s 1 7,5 m s 1 1. Od česa je odvisna sila vzgona na kroglico z dano prosornino, ki je poopljena v ekočini? Od mase kroglice in ežnega pospeška. Od gosoe ekočine, ežnega pospeška in gosoe kroglice. Od eže izpodrinjene ekočine. Od eže kroglice. 13. Opazujemo gosoo nekega plina. Kaera od spodnjih izjav ni pravilna? Gosoa plina se poveča, če plin sisnemo. Gosoa plina se poveča, če se zmanjša ežni pospešek. Gosoa plina se zmanjša, če plin segrejemo pri salnem laku. Gosoa plina se poveča, če plinu povečamo lak pri salni emperauri. 14 Poapljaško jeklenko so napolnili do laka bar, pri čemer se je zrak v jeklenki segrel za. Kolikšen bo lak v jeklenki, ko se zrak v njej ohladi na emperauro okolice? bar bar 18 bar Ni dovolj podakov.
8/1 *M41118* 15. iagram kaže emperauro neke snovi pred, med in po faznem prehodu. Snov oddaja salen oploni ok. Kaeri fazni prehod prikazuje a diagram? Taljenje. Zmrzovanje. Izparevanje. Izhlapevanje. 16. Izkorisek nekega oplonega sroja je 3 %. Kaera izjava pravilno opisuje dogajanje v enem ciklu ega oplonega sroja? Toploa, ki jo sroj odda, je 3 % prejee oploe. Toploa, ki jo sroj odda, je 3 % dela, ki ga sroj opravi. Opravljeno delo je 3 % prejee oploe. Opravljeno delo je 3 % oddane oploe. 17. Trije različni naboji so posavljeni, kakor kaže slika. Kolikšna naj bosa naboja e 1 in e 3, da bo rezulana elekričnih sil na naboj e enaka nič? e3 4e1 e1 4e3 e3 e1 e1 e3 T e1 e e3 18. V različnih oddaljenosih r od nekega očkasega naboja merimo jakos elekričnega polja E. Merive prikažemo na širih različnih grafih. Na kaerem grafu ležijo izmerki na premici? E r E r E r 1 E r 19. Slika kaže širi upornike, priključene na vir napeosi. Ob nekaerih upornikih so označene napeosi med priključkoma eh upornikov. Kolikšna je napeos U na viru napeosi? U = 17 V U = 16 V U = 14 V U = 11 V r 5 V 1 3 3 V r 6 V 4
*M41119* 9/1. Lokomoiva ima elekromoor, ki je priključen na napeos 5 kv. Kolikšen ok eče skozi elekromoor, ko deluje z močjo 4 kw?,16 6,3 16 63 1. Krajišči dolge uljave sa povezani z vodnikom, ki poeka vzdolž osi uljave. Skozi uljavo in vodnik eče elekrični ok. Kaera izjava o magnenem polju v uljavi je pravilna? Gosoa magnenega polja v uljavi je enaka nič. Magneno polje v uljavi je homogeno. Gosoa magnenega polja v uljavi pada z oddaljenosjo od osi uljave. Gosoa magnenega polja v uljavi narašča z oddaljenosjo od osi uljave.. Po vodniku z dolžino l, ki je v magnenem polju z gosoo, eče ok I. Kako mora bii usmerjen vodnik, da bo magnena sila nanj največja? Vodnik mora bii vzporeden s silnicami magnenega polja. Tok skozi vodnik mora bii vzporeden s silnicami magnenega polja in dolžina vodnika mora bii večja od premera vodnika. Vodnik mora ležai pravokono na silnice magnenega polja. Magnena sila na vodnik je neodvisna od lege vodnika. 3. Kaeri od pojavov usvarja elekromagneno valovanje? Nihanje membrane zvočnika, ki je priklopljen na izmenično napeos. Nihanje srune. Izmenični ok v žici. nena, priklopljena na baerijo. 4. Vzmeno nihalo niha z ampliudo. Kaj velja za premik in po ega vzmenega nihala v enem nihajnem času? Premik je enak nič, po je enaka. Premik je enak, po je enaka nič. Premik je enak nič, po je enaka 4. Premik je enak 4, po je enaka nič. +
1/1 *M41111* 1 5. Vzmeno nihalo je sesavljeno iz vodoravne vzmei s koeficienom vzmei k 1 N m in vozička z maso 1 g. Voziček se brez renja giblje po vodoravni podlagi. Voziček izmaknemo za 1 cm iz ravnovesne lege in spusimo. Kolikšen je odmik vozička od ravnovesne lege, ko je renuna prožnosna energija vzmei enaka renuni kineični energiji vozička?,5 cm 5, cm 7,1 cm 7,5 cm 6. Osnovna frekvenca nihanja,7 m dolge srune je 3 Hz. Kolikšna je valovna dolžina soječega valovanja na ej sruni pri osnovni frekvenci?,35 m,7 m 1,1 m 1, 4 m 7. Valovanje pouje iz sredsva v sredsvo. Hiros valovanja je v sredsvu večja ko v sredsvu. Kaera izjava pravilno opisuje valovno dolžino in frekvenco pri prehodu iz sredsva v? Valovna dolžina se pri prehodu poveča, frekvenca pa zmanjša. Valovna dolžina se pri prehodu zmanjša, frekvenca pa poveča. Valovna dolžina osane enaka, frekvenca pa se poveča. Valovna dolžina se poveča, frekvenca pa osane enaka. 8. V kaeri del elekromagnenega spekra sodi valovanje z valovno dolžino 1 pm? Sevanje gama. Vidna sveloba. Infrardeča sveloba. Radijsko valovanje. 9. Na zaslonu opazujemo inerferenčni vzorec laserske svelobe, ki prehaja skozi dve ozki reži. Kaj se zgodi z vzorcem, če reži približamo zaslonu? Valovna dolžina svelobe v vzorcu se zmanjša. Valovna dolžina svelobe v vzorcu se poveča. Razdalja med sosednjimi oslabivami se zmanjša. Razdalja med sosednjimi oslabivami se poveča.
*M411111* 11/1 3. Opazujee osebo z očali in rob obraza vidie za očali ožji ko brez očal. Kaera očala nosi oseba? Očala za krakovidne. Očala za daljnovidne. Očala brez sekel. Očala z zbiralnimi lečami. 31. Koliko gramov soli (narijev klorid) vsebuje 5, g 1 g g 1 kg 3 1, 1 narijevih ionov? 3. Kolikšna je energija foona svelobe z valovno dolžino 1, mm? 1,4 mev 1,4 mj 34 1,4 1 J 37 6,6 1 J 33. Kaj imaa skupnega nevralna aoma 6 Mg in 7 l? Ševilo elekronov. Ševilo proonov. Ševilo nevronov. Ševilo nukleonov. 34. Kaj je delec gama, ki nasane pri razpadu gama? Helijevo jedro. Elekron. Foon. Nevron. 35. Kaj je glavni energijski vir v zvezdah? Verižna reakcija cepive urana. epiev lahkih jeder na proone in nevrone. epiev ežjih jeder na lažja jedra. Zlivanje lažjih jeder v ežja jedra.
1/1 *M41111* Prazna sran