jezik in slovstvo qxp
|
|
- Slavica Logar
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Tatjana Jamnik UDK (=162.3) Vnanje Gorice ALI IMA KA^A KLJUN? KONCEPTUALNA PODLAGA ^EŠKO-SLOVENSKIH MEDJEZIKOVNIH INTERFERENC Avtorica v prispevku analizira pisna besedila {tudentov lektorata slovenskega jezika na Masarykovi univerzi v Brnu, pri ~emer se teoreti~no opira na spoznanja kognitivnega jezikoslovja. Izhaja iz predpostavke, da jezikovne napake, ki jih pisni produkciji v sloven{~ini delajo rojeni govorci ~e{~ine, niso zgolj posledica negativnega prenosa iz njihovega maternega jezika na sloven{~ino, temve~ nanje vpliva tudi na~in kategorizacije in konvencionalnega upodabljanja, ki je zna~ilen za njihovo materin{~ino. Uvod Med slovanskimi jeziki obstajajo {tevilne podobnosti in razhajanja, in sicer tako na ravni slovarja kot tudi slovnice. Zaradi tega med slovanskojezi~nimi {tudenti, ki se u~ijo drugega slovanskega jezika, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (J1) na potek u~enja tujega jezika (JT). Obstajata dve vrsti jezikovnega prenosa: pozitivni prenos, do katerega pride zaradi podobnosti med leksikalnimi in slovni~nimi strukturami v J1 in JT, in negativni prenos, ki je splo{neje znan kot interference (Crystal 1989: 372). Negativni jezikovni prenos je posledica mentalne preslikave lastnosti maternega jezika na JT. Sredi{~no vlogo pri u~enju tujega jezika imajo kognitivni dejavniki. U~e~i se JT na podlagi svojih splo{nih kognitivnih zmo`nosti oblikujejo hipoteze o strukturi JT, tj. oblikujejo pravila, jih preizku{ajo in spreminjajo, ~e se izka`ejo za neustrezna. Pri procesu u~enja JT je tako mogo~e opazovati vrsto razvojnih stopenj znanja JT. V vsaki fazi u~e~i se JT obvladujejo dolo~en jezikovni sistem, ki ni enak niti J1 niti JT, torej vmesni jezik (interlanguage) (Crystal 1989: ; prim. Skehan 2001). Prispevek temelji na analizi dveh faz na za~etni stopnji vmesnega jezika pri {tudentih lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu. Na podlagi analize jezikovnih napak v pisnih besedilih, ki so posledica negativnega jezikovnega prenosa, bom posku{ala predstaviti vpliv kognitivnih dejavnikov na u~enje sloven{~ine pri ~e{ko govore~ih {tudentih. Pri tem se bom teoreti~no oprla na Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 3 4
2 92 Tatjana Jamnik spoznanja kognitivnega jezikoslovja. Ta so aktualna tudi v zvezi s projektom priprave u~nega gradiva za lektorate slovenskega jezika na slovanskem jezikovnem podro~ju, ki od januarja 2001 poteka v okviru Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, ~esar se bom dotaknila v zaklju~ku tega prispevka. Gradivo Analiza izhaja iz pisnega gradiva, tj. (samostojnih) zapisanih besedil, ki so jih v testih tvorili {tudentje s ~e{kim maternim jezikom. Opazovala sem vmesni jezik (popolnih) za~etnikov, 1 in sicer na dveh to~kah: 2 po 72 urah (test 1) in po pribli`no 90 urah (test 2). V analizi sem deloma upo{tevala tudi govorno 3 produkcijo teh {tudentov (govorni nastopi, spontani govor), vendar je tovrstnega gradiva premalo, da bi bilo lahko reprezentativno. U~enje tujega jezika v lu~i spoznanj kognitivnega jezikoslovja Kognitivno jezikoslovje 4 temelji na predpostavki, da je jezik inherentni del kognitivnih procesov (tretji ~len v verigi: zaznavanje konceptualizacija simbolizacija, gl. Badkowska Kopczyk [v tisku]) in da se v njem zrcali na~in, na katerega govorci dojemajo (konceptualizirajo) in urejajo (kategorizirajo in vrednotijo) stvarnost 5 (Langacker 1991: 1, Taylor 2002: 8 9, prim. Badkowska Kopczyk [v tisku]). Zadnje spoznanje je obrnjena teza lingvisti~nih antropologov, da je na~in, na katerega pripadniki neke skupnosti interpretirajo stvarnost, odvisen od jezika, ki ga govorijo, in da se razlike med jeziki odra`ajo v specifi~nih pogledih na svet, ki jih imajo njihovi govorci to je t. i. Sapir-Whorfova hipoteza (Salzmann 1997: , Ju`ni~ 1983: , ). Razlike med jeziki so torej v veliki meri posledica razli~ne kon oz. 25 {tudentov (po osipu) v 1. letniku ({tud. l. 2003/04). 2 V 1. letniku imajo {tudentje skupno 120 ur lektorskih vaj. Lektorat sloven{~ine v Brnu je del {tudijske smeri slovenski jezik in knji`evnost, zato se tamkaj{nji {tudentje razen pri jezikovnih vajah s sloven{~ino (kot z u~nim jezikom in jezikom komunikacije ter skozi obravnavo avtenti~nih besedil) sre~ujejo tudi v okviru nekaterih drugih predmetov, ki jih izvaja lektor. 3 Besedila v govorjenem prenosniku so te`je»ulovljiva«kot zapisana besedila, zato bi jih bilo treba zbirati s snemanjem. Razlikovati je treba med (vsaj) dvema vrstama govorjenih besedil v JT: a) vnaprej pripravljenimi govornimi nastopi in b) nepripravljenim, spontanim govorjenjem. Cilj prvih je uzave- {~anje in odpravljanje jezikovnih napak, ki jih {tudent dela pri govorjenju v JT (lektor si zapisuje napake in na koncu nanje opozori). Spontano govorjenje v JT ima kot sestavni del jezikovnega pouka sporazumevalno funkcijo, zaradi ~esar lektor (da ne bi preve~ motil toka {tudentovega govora) napake popravlja le ob~asno oz. kadar se dolo~eni napa~ni vzorci zelo pogosto ponavljajo. 4 Kognitivno jezikoslovje se je za~elo razvijati sredi sedemdesetih let 20. stoletja v ZDA kot nasprotovanje formalisti~nemu pristopu k jeziku. Na Slovenskem kognitivni pristop k jeziku od druge polovice devetdesetih uveljavljajo O. Kunst Gnamu{, S. Kranjc, E. Kr`i{nik, M. Smoli} idr. (gl. Badkowska Kopczyk in Jamnik [v tisku]). 5 Kognitivizem je zamisli za svoje teorije na{el v drugih znanstvenih disciplinah, kar mu daje pe~at interdisciplinarne vede: razen v (lingvisti~ni) antropologiji iz prve polovice 20. stoletja (E. Sapir, B. L. Whorf, B. Malinowski) se navdihuje v filozofiji (teorija kategorizacije L. Wittgensteina), psihologiji (teorija prototipskosti E. Rosch), ra~unalni{ki inteligenci itd.
3 Ali ima ka~a kljun? Konceptualna podlaga ~e{ko-slovenskih medjezikovnih interferenc 93 ceptualizacije stvarnosti. Kot re~eno, pa kognitivisti tudi poudarjajo, da je pri jezikovnih raziskavah treba upo{tevati ~lovekove kognitivne zmo`nosti, kot so npr. kategoriziranje, abstrahiranje, mentalno skeniranje, primerjanje, selekcioniranje, fokusiranje/usmerjanje pozornosti itd. (Langacker 1987: , prim. Taylor 2002: 9 16, Badkowska Kopczyk [v tisku], Badkowska Kopczyk in Jamnik [v tisku]). Ob~e~love{ka zmo`nost kategorizacije, tj. urejanja stvarnosti okoli sebe, je izku- {enjsko-kulturne narave (prim. Lakoff 1986, Whorf 1979, 2003). Pripadniki razli~nih jezikovnih skupnosti stvarnost kategorizirajo na razli~en na~in, to pa se odra`a tako v slovarju kot slovnici njihovega jezika (prim. lekseme kot poimenovanja kategorij in slovni~ne kategorije, npr. spol, {tevilo, zaimke ipd.). S kategorizacijo je tesno povezano vrednotenje stvarnosti, ki je, kot ugotavljajo raziskovalci, prav tako kulturno specifi~no (prim. npr. pomenoslovno analizo koncepta prijateljstva v angle{ki, nem{ki, poljski in ruski kulturi v Wierzbicka 1997). Razhajanja v na~inu kategorizacije in vrednotenja, ki se zrcalijo v J1 in JT, so pomemben razlog za medjezikovne interference. Za ~e{ke {tudente je, kot je mogo~e opaziti, najte`ji miselni preskok, ki ga morajo narediti, da bi pri tvorjenju besedil v sloven{~ini za~eli uporabljati dvojino, saj so bitnosti navajeni razvr{~ati glede na dve jezikovni kategoriji, 6 ednino in mno`ino. To dejstvo botruje napakam tipa Potovali smo z motorjem v pomenu Potovala sva z motorjem, ki so nedvomno konceptualne narave. V govorni in pisni produkciji {tudentov pa se pojavljajo tudi jezikovne napake, ki so posledica kri`anja dvojinskih in mno`inskih oblik, zlasti glagolskih (npr. Mi sva pili pivo in sva slu{ali muziko Mi smo pili pivo in poslu{ali glasbo ) ali zamenjevanja glagolskih kon~nic za 1. in 2. osebo dvojine (Gresta Greva, Potem bosta {la spat Potem bova {la spat, Onidva sva pogovarjala o pete~nim ve~eru Onadva sta se pogovarjala o petkovem ve~eru ; prim. tudi Mi so se pogovarjali o {ole in muzike in novom filme Pogovarjala sva se o {oli, glasbi in novem filmu ), nenavajenost na koncept dvojine pa se ka`e tudi v neustrezni rabi osebnih zaimkov (npr. Ona sta sre~ala Marka Onadva sta sre~ala Marka ) itd. Primer jezikovne kategorizacije, ki je v sloven{~ini in ~e{~ini marsikdaj neprekrivna, je tudi slovni~ni spol samostalnikov. Oba jezika sicer poznata tri spole, vendar imajo v sloven{~ini nekateri izrazno enaki ali podobni leksemi z enakim pomenom (zlasti prevzete besede) druga~en slovni~ni spol kot v ~e{~ini, npr. slov. avto, kino, radio (m) ~e{. auto, kino, rádio (s), slov. banana, krema, pla`a, gara`a, salama, solata (`) ~e{. banán, krém, plá`, gará`, salám, salát (m), slov. esej, viski, randi, hobi (m) ~e{. esej, whisky/viska (`), rande, hobby (s). [tudentje tem leksemom obi~ajno pripisujejo spol iz maternega jezika. ^e{ki {tudentje imajo te`ave tudi z rabo slovenskih poljubnostnih zaimkov, npr. kdo, kaj, kje, ki jih nadome{~ajo z (nedolo~nimi) zaimki nekdo, nekaj, nekje itd. (npr. Ve~inoma i{~em nekaj za {olo) v njihovem maternem jeziku so namre~ poljub- 6 Whorf (1979) omenja, da imajo nekateri indijanski jeziki za izra`anje {tevila tudi po {tiri kategorije. Slovni~no kategorijo {tevila navaja kot enega od dokazov za vplivanje jezika govorcev dolo~ene skupnosti na na~in njihovega dojemanja stvarnosti.
4 94 Tatjana Jamnik nostni in nedolo~ni zaimki enakoizraznice (nmkdo, nmco, nmkde itd.). Podobno je s kategorijo oziralnih zaimkov. Ti so v ~e{~ini so homonimni z vpra{alnimi zaimki, to lastnost pa ~e{ki govorci sloven{~ine kot JT radi prenesejo na slovenski jezik (npr. Pogledam, kaj me zanima). Eden izmed klju~nih pojmov kognitivne slovnice, ki jih je uvedel R. W. Langacker (1987: 39, , 1991: 5, 1995: 19), je konvencionalno upodabljanje oz. konstruiranje prizora (imagery/scene construal). To je ~lovekova zmo`nost, da isto situacijo konstruira na razli~ne na~ine. Langacker poudarja, da je upodabljanje tako stvar slovarja kot tudi slovnice, kajti tudi slovnica je simbolne narave. Med razse`nosti upodabljanja sodijo (Langacker 1991: 5 12, 1995: 20 28; prim. Badkowska Kopczyk [v tisku]): 1) profiliranje, 2) stopnja konkretnosti/shematskosti, 3) perspektiva in 4) védenje o okoli{~inah (background). Zdi se, da so na~ini upodabljanja v precej{nji meri univerzalni za vse jezike, v dolo~enih vidikih pa so kulturno (oz. jezikovno) specifi~ni; razlika je opazna v izbiri jezikovnih sredstev za izrazitev dolo~ene semanti~ne vsebine. S pomo~jo Langackerjevih razse`nosti upodabljanja je mogo~e pojasniti razli~ne pojave v okviru procesa u~enja JT, zato si jih oglejmo nekoliko pobli`e. Profiliranje (organization profil / base), tj. izpostavljanje dolo~enih semanti~nih struktur v okviru dane kognitivne baze (podstave), je eden izmed temeljnih postopkov, ki jih govorci uporabljajo pri upodabljanju (konceptualizaciji) semanti~ne vsebine, in sicer tako pri tvorjenju kot pri razumevanju besedil. Na primer, polo`aj mize in lu~i v objektivno isti situaciji lahko opi{emo na dva na~ina: Lu~ je nad mizo ali Miza je pod lu~jo. V prvi povedi v okviru kognitivne baze (tj. celotnega konceptualiziranega prizora) izpostavimo oz. profiliramo lu~, v drugi pa je profil miza, medtem ko lu~ ostane v ozadju. S pomo~jo pojma profiliranja je med drugim npr. mogo~e pojasniti razlike med tvornim ali trpnim glagolskim na~inom (prim. Janez je prebral knjigo proti Knjiga je prebrana v prvem zgledu je profiliran vr{ilec dejanja, v drugem pa stanje po izvr{enem dejanju), uporaben je tudi pri leksikalnem pomenoslovju (npr. leksem stric govorec lahko razume, ~e aktivira celotno kognitivno podro~je (tj. konceptualno mre`o) sorodstvenih razmerij, gl. Langacker 1991: 7), v okviru stav~nega (povednega) pomena npr. v zvezi s ~lenitvijo po aktualnosti (rema je tisto, kar v sporo~ilu izpostavljeno, tema pa tisto, kar je potisnjeno v ozadje) itn. Naj omenim, da Langacker v okviru profilirane relacije razlikuje dve vrsti likov (figure): lik v ospredju (trajector) in lik v drugem planu (landmark/secondary figure). Na primer v slovni~ni konstrukciji lu~ nad mizo (Langacker 1991: 24 28) predlog nad profilira stati~no, t. i. atemporalno relacijo med dvema stvarema (miza, lu~), in sicer na ozadju vertikalnega prostora. V ospredju te relacije (ki je profil v celotni kognitivni bazi) je trajektor lu~, miza pa je landmark oz. lik v drugem planu.
5 Ali ima ka~a kljun? Konceptualna podlaga ~e{ko-slovenskih medjezikovnih interferenc 95 Situacija je lahko opisana z razli~no stopnjo konkretnosti oz. shematskosti (level of specifity/schematicity), npr. v nizu stvar pohi{tvo miza pisalna miza je vsak naslednji leksem bolj konkreten (manj shematski) od predhodnega (prim. Langacker 1995: 20). S pomo~jo tega pojma je mogo~e pojasniti, zakaj ~e{ki {tudentje prislovni zaimek tam pogosto zamenjujejo z zaimkom tja (Zelo pogosto tja nahajam dobre informacije, Zakaj tam ^ehi potujejo?). ^e{ki zaimek tam se namre~ za razliko od slovenskega nana{a tako na prostor kot na smer (prim. ~e{. tady tukaj tam tam, sem sem tam tja ) zanj je torej (glede na slovenski ekvivalent) zna~ilna ve~ja stopnja shematskosti. Skratka, ta napaka je posledica dejstva, da {tudentje v svojem maternem jeziku ta odsek stvarnosti upodabljajo druga~e kot rojeni govorci sloven{~ine. Perspektivo (perspective) sestavlja ve~ dejavnikov (gl. Langacker 1991: 12, 1995: 21 23). Orientacija (orientation) in gledi{~e (vantage point) sta odvisna od zornega kota, iz katerega opazujemo prizor (prim. Janez sedi levo od Metke). Razli~no smer mentalnega skeniranja (direction of mental scanning/directionality) lahko opazujemo v povedih Obala se po~asi dviga iznad morja in Obala se po~asi spu{~a proti morju, pri katerih se govorec (ali poslu{alec) v mislih premika po prostoru. Iz teh dveh zgledov je razvidna tudi subjektivizacija (subjektification) namesto s fizi~no premikajo~im se osebkom (npr. Balon se po~asi dviga) imamo opraviti z opazovalcem, ki se mentalno premika po prostoru. Govorec danega jezika razpolaga z dolo~enim jezikovnim in {ir{im, enciklopedi~nim védenjem, 7 ki ga aktivira tako v procesu razumevanja kot pri produkciji besedil. P. Skehan (2001: 14) povzemajo~ ugotovitve A. Andersona in T. Lyncha izpostavlja tri glavne vire védenja (knowledge sources), od katerih je odvisno razumevanje jezika: a) shematsko védenje, tj. enciklopedi~no védenje (védenje o dejstvih in sociokulturno védenje) in procesualno védenje (kako védenje uporabiti v diskurzu), b) kontekstualno védenje, tj. poznavanje situacije (prizori{~e, scena itd.) in poznavanje sobesedila (kaj je bilo, bo povedano), c) jezikovnosistemsko védenje (o skladnji, semantiki, morfologiji). V zvezi s skupino govorcev sloven{~ine kot tujega jezika, ki je v sredi{~u pozornosti na{e raziskave, je prav tako treba upo{tevati dejstvo, da so to odrasli ljudje (stari so od 19 do 26 let), kar pomeni, da se JT u~ijo bistveno druga~e kot otroci. Za odrasle u~e~e se JT je med drugim zna~ilno, da imajo razvite kognitivne zmo`nosti, da `e imajo en 8 jezikovni sistem (J1), 7 Pojem enciklopedi~no védenje se nana{a na govor~evo védenje o svetu, ki lahko postane verbalizirano ali pa ne; prim. tudi termine védenje o svetu (@ic Fuchs), okvir, prizor (Fillmore; Minsky), skript (Schank, Abelson), kognitivno podro~je (Langacker), idealizirani kognitivni modeli (Lakoff), koncept (Taylor), kontekst (Malinowski) itd. (gl. Jamnik 2002: 64 70, Badkowska Kopczyk [v tisku]. 8 Oz. dva (ali ve~) jezikovnih sistemov, ~e so dvojezi~ni.
6 96 Tatjana Jamnik da razpolagajo z bogatim shematskim (enciklopedi~nim) védenjem in sporazumevalnimi strategijami v J1 in da so `e zunaj t. i. kriti~nega obdobja za u~enje jezika (v katerem so ~love{ki mo`gani {e posebej ob~utljivi za jezikovni input; prim. proces usvajanja J1 pri otrocih), zaradi ~esar je njihov pristop k u~enju JT bolj analiti~en in zavesten kot pri otrocih (Skehan 2001: 75 80, , Crystal 1989: 373). Konceptualizacija kot vir pozitivnega in negativnega jezikovnega prenosa Izku{nje ka`ejo, da {tudentje s ~e{kim (ali kakim drugim slovanskim) maternim jezikom izjemno hitro napredujejo v razumevanju slovenskih govorjenih in zapisanih besedil, kar je {e posebej opazno pri za~etnikih. Zakaj je tako? Ti {tudentje (kot odrasli govorci) v procesu razumevanja aktivirajo shematsko in kontekstualno védenje, poleg tega pa tudi uporabljajo {tevilne sporazumevalne strategije iz J1 (prim. Skehan 2001: 14 15). Na njihovo bliskovito napredovanje v razumevanju sloven{~ine pomembno vpliva tudi pozitivni prenos iz J1. Nekoliko bolj postopoma a {e vedno bistveno hitreje kot njihovi kolegi z neslovanskih jezikovnih podro~ij ~e{ki {tudentje napredujejo v tvorjenju besedil v sloven{~ini, saj to zahteva izdatnej{e jezikovnosistemsko znanje in nasploh ve~ji kognitivni napor. V govorni in pisni produkciji {tudentov se, kot re~eno, neposredno zrcali razvojna stopnja njihovega vmesnega jezika, kar si bomo ogledali v nadaljevanju. Pri pou~evanju ~e{ko govore~ih {tudentov je zaradi pozitivnega prenosa lastnosti njihovega J1 na sloven{~ino `e od samega za~etka kot u~ni jezik mogo~e uporabljati sloven{~ino, seveda z dolo~enimi omejitvami: na za~etni stopnji mora lektor uporabljati in obravnavati enostavnej{e (osnovnej{e, bolj prototipsko) besedje, slovni~ne in sporazumevalne vzorce, jih dovolj pogosto ponavljati, obenem pa mora tudi izbrati tak{na avtenti~na besedila, ki so za to ciljno skupino dovolj razumljiva in zanimiva (prim. Crystal 1989: 373). Pri za~etnikih je sicer ob~asno neizogibna raba njihovega maternega jezika, in sicer pri razlagi (zapletenje{ih) slovni~nih struktur in abstraktnih konceptov, z njegovo pomo~jo pa tudi lahko dobimo povratno informacijo pri preverjanju razumevanja besedil. Na vi{jih stopnjah materin{~ina {tudentov izgublja vlogo posrednika, saj imajo {tudentje `e dovolj razvito sporazumevalno zmo`nost v JT. Tako pri pozitivnem kot pri negativnem prenosu ima, kot re~eno, pomembno vlogo proces konceptualizacije (upodabljanja), ki ga tu razumemo v smislu aktiviranja povezave med fonolo{ko reprezentacijo in konceptom danega jezikovnega izraza (leksema ali slovni~ne konstrukcije). Kot opozarja J. R. Taylor (2002: 42 43), koncept ni zgolj mentalna podoba (mental image), ki jo govorcu zbuja dolo~en izraz, temve~ na~in kategorizacije npr. imeti koncept [DREVO] pomeni vedeti, kaj je drevo. R. W. Langacker (1987, 1991: 1 2, 1995: 18) za tovrstno védenje, glede na katerega so dolo~ene (in tudi opisljive) semanti~ne strukture (predikacije), uporablja termin kognitivna podro~ja (cognitive domains). Ne bo odve~ {e enkrat poudariti, da u~e~i se JT ob spoznavanju novega jezikovnega sistema (na vseh stopnjah znanja jezika) v veliki meri aktivira tudi `e usvojene
7 Ali ima ka~a kljun? Konceptualna podlaga ~e{ko-slovenskih medjezikovnih interferenc 97 strukture in jezikovne kategorije (Tabakowska 2001: 330) in to bodisi iz J1, danega JT ali kakega drugega JT, kar velja tako za razumevanje kot za produkcijo v JT. Razumevanje JT. Slovenski leksemi (pa tudi slovni~ne strukture), ki so izrazno enaki/podobni ~e{kim, natan~neje njihove fonolo{ke reprezentacije, pri ~e{kih {tudentih sloven{~ine kot JT (zlasti pri za~etnikih, ki imajo {e precej nepopolno jezikovnosistemsko védenje o JT) zbudijo dolo~ene»predstave«oz. aktivirajo kognitivna podro~ja/koncepte, ki so s temi jezikovnimi izrazi povezani v njihovem J1. Ti koncepti so bodisi ustrezni, tj. skladni s kognitivnimi podro~ji, ki jih izraz prikli~e rojenim govorcem sloven{~ine (npr. okno, vlak, sova, jezero, `aba (~e{. `ába), avto (~e{. auto), pa tudi reka (~e{. Veka), roka (~e{. ruka), noga (~e{. noha) itd.), bodisi neustrezni v primeru medjezikovne homonimije, ko ima enakoizrazna (ali izrazno podobna) beseda ali slovni~na struktura v J1 {tudentov druga~no semanti~no vsebino kot v JT (npr. ká~e ra~ka, les gozd, dvevo les, popravit usmrtiti, poru{it prekr{iti itd.). Pomen leksemov, ki jih ne poznajo, {tudentje ve~inoma lahko razberejo ali vsaj slutijo iz samega sobesedila in/ali situacije, v katerih se ti pojavljajo, v~asih pa to ni mogo~e. Poglejmo si primer neavtenti~nega govorjenega besedila, s katerim sem {tudente, ki so se sloven{~ine u~ili {ele kratek ~as, `elela opozoriti na homonimijo med slovenskim in ~e{kim jezikom: Slovenci ve~inoma stanujemo v hi{ah. Pred hi{o imamo vrt. Na vrtu se igrajo otroci. Na vrtu so tudi miza in stoli. Na mizi je prt. Predvidevamo lahko, da so {tudentje na podlagi jezikovnega prenosa iz ~e{~ine prepoznali ve~ino besed (hi{a, vrt, otrok, stol, miza, prt, igrati se, stanovati, imeti, biti, tudi in predloge v, pred, na). Pri interpretaciji poslu{anega besedila pa so zadeli ob tako reko~ nepremostljivo te`avo ve~ina navedenih besed ima v ~e{~ini druga~en pomen kot v sloven{~ini: stanovat {otoriti, chý{e ko~a, vrt vrtina, otrok su`enj, st=l miza, míza drevesni sok, tudy tod (prislovni zaimek), prd [prt] prdec. [tudentje zaradi nadpovpre~ne gostote medjezikovnih homonimov, ki jih tedaj {e niso poznali, dejansko niso imeli na voljo sobesedila, na katerega bi lahko oprli svoje predpostavke o vsebini besedila. Na podlagi napovedi, da gre za vsakdanjo `ivljenjsko situacijo, so lahko sklepali, da je to besedilo v sloven{~ini koherentno oz. logi~no, to pa je zablokiralo njihove poskuse interpretacije. ^e bi {tudentom rekla, da je besedilo pesem, bi se jim to v skladu z njihovim védenjem o naravi pesni{kega jezika morda zdelo smiselno, ~eprav bi»prevod«zvenel nekako takole: Slovenci ve~inoma {otorimo v ko~ah. Pred ko~o imamo vrtino. Na vrtini se igrajo su`nji. Na vrtini so tod drevesni sokovi in mize. Na drevesnem soku je prdec. Naslednji primer neustrezne konceptualizacije, ki temelji na pomanjkljivi jezikovni zmo`nosti v JT, izvira iz `elje (in sposobnosti) odraslih govorcev, da besedilo (v J1 ali JT) razumejo kljub nepopolnim informacijam (Skehan 2001: 24 27). Odgovori na vpra{anje Kaj sta dobila za rojstni dan? (Kak{no darilo?) 9 v testu 2 so pokazali, da nekateri {tudentje niso razumeli glagola dobiti in/ali samostalnika darilo, kar lahko sklepamo po tem, da na vpra{anje bodisi niso odgovorili ali pa so si pomen omenjenih leksemov razlagali tako, da so aktivirali kontekstualno in/ali jezikovnosistemsko védenje iz J1: 9 Test je bil sestavljen iz vrste vpra{anj, ki so se nana{ala na ilustracijo z mo{kim in `ensko.
8 98 Tatjana Jamnik (1) Lani sem dobil rojstni dan s mojam prijatelam in mojo prijatelico v gostilno. (2) Rojstni dan som bil s mojo dru`ino. Darilo bilo nove uro. (3) Lani jaz sem dobila rojstni dan v sobota s mojimi prijateljami v gostilno. Mi sva pili pivo in sva slu{ali muziko. (4) Ji se darilo zelo lepo. Ona je slavila s prijatelji v majhni pivnici. Ona zela rada pije pivo. To bil pre{en ve~er. Trije {tudentje so leksem dobiti razumeli v smislu pre`iveti ~as, biti skupaj (s kom) (na njihovo interpretacijo je morda vplivala generalizacija pomena povratno osebne oblike dobiti se, ki so ga od prej poznali iz lektori~inega govora). Zgled (2) ka`e, da je {tudent poznal pomen besede darilo. V zgledu (4) je mogo~e opaziti interferenco iz maternega jezika (davit se goditi se ). Pisna produkcija v JT. Pri prvih poskusih govorjenja in pisanja v sloven{~ini {tudente pesti primanjkljaj jezikovnosistemskega védenja o ciljnem jeziku (poznajo pe{~ico besed in slovni~nih vzorcev), kar mo~no omejuje njihovo izra`anje. Za~etniki besedila tvorijo predvsem tako, da kombinirajo omejeno koli~ino (predvidljivih) struktur ter uporabljajo `e znane sporazumevalne vzorce, kot je razvidno tudi iz izbranih primerov pisne produkcije v testu 1 (T1) 10 in testu 2 (T2): 11 (5) Jaz sem Alena Hora~kova, sem 19 stara. Sem iz Brna, moj naslov je Molákova 5, Brno Lí{eT. Sem neporo~ena. [tudiram sloven{~ino pri Masarykove univerzite v Brno. Rada igram odbojko z prijatelji. V~asih zve~er hodim z prijatelji v gostilno na kavo. Imam rada sve so{olce in rada s nimi grem v sredo v gostilno na pivo. Najraj{i imam vikende rada dolgo spim. (6) Jaz sem Luka. [tudiram sloven{~ino na fakulteto v Brno. Rad spim, jem, rad gledam filme. Pozimi rad smu~am. Ob petkih in sobotah rad grem na zabavi in ple{am. Rad igram nogomet. (7) Ime mi je Martina. Pi{em se Jagodová. Jaz {tudiram ~e{~ino in sloven{~ino. Stara sem triindvajset let. Moja mama je u~iteljica in moj o~e je prodajalec. Jaz imam brata. Star je sedemindvajset let. Rada telovadim, te~em in plavam. Rada berem knjige in hodim v gledali{~e. Jaz `ivim in Brno. Ne maram mesa. V~asih pijem alkohol in kadim. (8) 1. Primo` sre~al Barbaro. Barbara sre~ala Primo`a. 2. O `ivjo Barbara. Kako si? U redu, Pa ti? U redu. Jaz bom {el plavati, pa ti. Jaz bom {la v morje na pla`. 10 Naloga: Predstavite se kdo ste, kaj {tudirate, kaj radi delate Naloga: 1. Koga sta danes sre~ala v mestu? 2. Napi{ite, kaj so se pogovarjali (gl. op. 9).
9 Ali ima ka~a kljun? Konceptualna podlaga ~e{ko-slovenskih medjezikovnih interferenc 99 (9) 1. Danes sem sre~ala Janeza. 2. kako si? J: O, `ivjo, Marijetka. Dobro, pa ti? M: Odli~no. Grem domov in ob pol {tirih morem biti v {oli. J: Danes imam zmenek s Jano. Greva v gostilno pri ^rnem Ma~ku. M: Kdaj? J: Ob sedmih. M: Jaz se pripeljam. V~eraj sem videla Jano, ampak mi sva se ne pogovarjali dolgo. J: OK. Oprosti, mudi se mi. Se vidimo. (10) 1. Ona sta sre~ala Marka. 2. Marek je njen (puncin) prijatelj. Onidva sva pogovarjala o pete~nim ve~eru, kak sva bila na diskoteko, kaj sva ple{ala in pila in pogovarjala se s drugimi prijatelji. Zdi se, da {tudentje na za~etni stopnji uporabljajo predvsem ve~je (leksikalne in skladenjske) enote, ki so v mentalnem slovarju hitro dostopne (Skehan 2001: 35 36). U~enje sloven{~ine kot JT je zato primerno za~eti s konvencionalnimi sporazumevalnimi vzorci, ki so zgrajeni iz ustaljenih fraz in katerih prototipski scenariji (oz. potek) so v bli`njih kulturah precej podobni in torej omogo~ajo pozitivni prenos iz J1 (npr. predstavljanje, pozdravljanje, poslavljanje ipd.). V zgornjih zgledih je opazen razvoj vmesnega jezika (tj. poznavanja narave sistema ciljnega jezika in predpostak o njem): v fazi T1 so se {tudentje na podlagi sistemati~ne obravnave pri pouku nau~ili le imenovalni{ke in to`ilni{ke sklonske kon~nice in sedanji{ke oblike za pe{~ico glagolov, od skladenjskih vzorcev pa vezalno priredje. Na stopnji pri T2 so bili»obdelani«tudi pretekli in prihodnji ~as ter pogojni naklon, sistem sklonov zapolnjen {e z mestnikom in rodilnikom, skladenjski vzorci pa dopolnjeni s protivnim priredjem (veznik ampak) in vzro~nim odvisnikom (ker). V fazi T2 je mogo~e opaziti tudi znantno raz{iritev slovarja. Ta je posledica pove~anega repertoarja osnovnih (prototipskih) sporazumevalnih situacij in izku{enjskih podro~ij, s katerimi so se dotlej {tudentje sre~ali pri obravnavi besedil nove besede so vedno spoznavali v okviru sobesedila in {ir{ega konteksta (informacija o védenju, ki ga te prikli~ejo rojenemu govorcu, njihova ume{~enost v konceptualne mre`e), zaradi ~esar so jih bili kasneje zmo`ni ustvarjalno uporabiti v pisni produkciji. Pri tem so se ve~inoma oklepali znanih vzorcev, v T2 pa je mogo~e opaziti prve poskuse oddaljevanja, prim. npr. zgled (10) in tudi (11): (11) P: A si `edna? N: Nisem, boli me zada! P: Pa vidim, so rde~e. N: Pozabila sam krem. P: Zakaj si me nepitala? Jaz imam! N: Ker sem glupa! Preden se lotimo analize jezikovnih napak, je treba poudariti, da teh v skladu s spoznanji kognitivnega jezikoslovja ne pojmujem zgolj normativno, tj. v pomenu kar ni v skladu z dolo~enim pravilom, dolo~eno normo (po SSKJ), temve~ predvsem
10 100 Tatjana Jamnik kot neposredni odraz govor~evega na~ina konceptualizacije oz. konvencionalnega upodabljanja konceptualnih vsebin, ki se na ravni jezika odra`a v obliki (neustreznih) jezikovnih izrazov. Izhajam torej iz kognitivisti~ne predpostavke, da so vse jezikovne napake konceptualne narave. Jezikovne napake, ki jih delajo u~e~i se JT na dolo~eni razvojni stopnji vmesnega jezika, so lahko posledica (a) neustrezne predstave o naravi sistema JT nasploh (kot v zgledu (11)), (b) napa~ne generalizacije ali analogije v JT, (c) negativnega prenosa iz J1 (medjezikovne interference, homonimija) idr. (prim. Crystal 1989: 372), kar je pokazala tudi analiza besedil. Zanimivo je, kako so {tudentje (zlasti v T1) re{evali problem pomanjkljivega poznavanja sistema sklonskih kon~nic v sloven{~ini: imenovalnik so neredko generalizirali na vse sklone (npr. [tudiram sloven{~ino v Masarykova univerzita v Brno, Sem iz Brno), v primerih, kot so v Brnm, z Plznm, iz Nového Ji~ína, [tudiram sloven{~ino pri Masarykove v velike lepe hi{e, pa je mogo~e opaziti projekcijo sklonil iz J1 na JT. Pogosto so tudi zamenjevali to`ilnik in mestnik (zgled (6) in (10)), ~eprav se smer in prostor podobno kot v sloven{~ini tudi v ~e{~ini izra`ata z razli~nima sklonoma. Ta napaka je posledica neustrezne generalizacije mestnika na to`ilnik oz. to`ilnika na mestnik, ki izvira iz tesne povezanosti konceptov smeri in prostora, ki sta del istega izku{enjskega podro~ja, in to, kot ka`e, tako v slovenskem kot v ~e{kem jeziku. Pri zanikanem predmetu so {tudentje namesto rodilnika ve~inoma uporabljali to`ilnik (Nimam brata ali sestro), kar je nedvomno posledica negativnega prenosa iz ~e{- ~ine. Ta mehanizem deluje tudi v primeru rabe brezpredlo`nega orodnika za izra`anje poti ~ez dolo~eno podro~je (^lovek je {el gluhonemo potjo po gluhonemi poti, Sko~il je zrakom kot blisk po zraku ). Na podlagi slovni~nih sredstev (slov. po + mest., ~e{. brezpredlo`ni orod.) lahko sklepamo, da je ta pot v ~e{~ini konceptualizirana kot snov (teko~ina), v sloven{~ini pa kot povr{ina. Napake, ki so jih {tudentje delali pri osebnih glagolskih oblikah v sedanjiku, so nastale bodisi zaradi analogije (oz. kri`anja) z nedolo~nikom (npr. peljam, plesam, ple{am, iskam) bodisi zaradi vpliva njihove materin{~ine, npr. igrajem (~e{. hraju, hraje{), plavem (~e{. plavu, plave{), {tudirujem (~e{. studuju), umijam (~e{. umíjím), sportujem (~e{. sportuju), uvidimo se (~e{. uvidíme se), davam (~e{. dávám). [tudentom je velike te`ave povzro~alo tvorjenje preteklega in prihodnjega ~asa ter pogojnega naklona, kar je posledica negativnega prenosa tvorbenega vzorca iz ~e{~ine. Pri pretekliku so najve~krat pozabili napisati vez v 3. os. ed. in mn. (npr. Primo` sre~al Barbaro), ali pa so rabili napa~no obliko za zanikanje v preteklem ~asu prim. zgled (9). V ~e{~ini se prihodnjik ve~inoma izra`a z dovr{no obliko glagola, zato so pogoste napake tipa Jaz se pripeljam Se bom pripeljala, pri analiti~no-sinteti~ni konstrukciji (vez bom, bo{... + pretekli dele`nik na -l) pa za~etniki v sloven{~ini v~asih namesto dele`nika uporabljajo nedolo~nik, kot je to v ~e{~ini (Po {oli bom iskat dober poklic; prim. Budu hledat zamìstnání). Zanimivo je, da ~eprav se pogojnik v sloven{~ini tvori enostavneje kot v ~e{~ini (bi + dele`nik na -l), {tudentje obliko bi zelo radi»spregajo«(prim. ~e{. bych, bys, by, bysme/bychom, byste, by), vendar poslovenijo zapis: ^e bih bila frizerka, bi strigala lase.
11 Ali ima ka~a kljun? Konceptualna podlaga ~e{ko-slovenskih medjezikovnih interferenc 101 V ~e{~ini se {tevilni glagoli ve`ejo z drugimi skloni kot v sloven{~ini. Napake tipa razumeti komu razumeti koga (~e{. rozummt komu), vpra{ati se koga na kaj vpra- {ati koga kaj (ptát se koho na co) ipd. so o~iten rezultat negativnega prenosa vezljivostnega vzorca ~e{kih glagolskih leksemov na slovenske. O napakah, povezanih z medjezikovno homonimijo, je `e bil govor v razdelku o jezikovni kategorizaciji. Na tem mestu naj omenim zgled (11), ki je izrazit primer negativnega prenosa leksike in skladenjskih konstrukcij, in sicer iz J1 (v zgledu (11) pod~rtano enojno), pa tudi iz drugega JT, ki ga se ga u~i tvorec besedila, hrva{~ine (pod~rtano dvojno). Tovrstne jezikovne napake za~etnikov so posledica zmotnega prepri~anja, da je sloven{~ina izrazno zelo blizu hrva{~ini (to je pri rojenih govorcih ~e{~ine nasploh precej raz{irjeno). Na koncu omenimo {e pravopisne interference iz ~e{~ine, ki so pri za~etnikih zelo pogoste in izhajajo iz avtomatiziranosti zapisovanja dolo~enih (znano zvene~ih) fonemskih nizov po ~e{ki navadi, npr. zapis neslovenskih grafemov (vysoka {ola, ob sobotach), pisava skupaj/narazen (npr. netelovadim), velika/mala za~etnica (U~im se Nem{ko, ^e{ko, Slovin{~ina), raba predloga s/z (s nimi, hiperkorektura z prijatelji). Zaklju~ek Analiza gradiva je pokazala, da jezikovnih napak, ki izvirajo iz medjezikovnih interferenc, ni mogo~e obravnavati lo~eno od drugih vrst napak, ki so zna~ilne za obravnavano skupino {tudentov sloven{~ine kot tujega jezika. [e ve~: napake, ki jih {tudentje delajo pri izra`anju v JT, niso zgolj kr{itev norme, ampak imajo {ir{o konceptualno podlago, tj. (tako kot»pravilne«oblike) odsevajo govor~ev/pi{~ev na~in konceptualizacije, ki je tesno povezan z njegovim J1. Pri zasnovi u~nega gradiva za slovanskojezi~ne {tudente sloven{~ine kot JT bi bilo potemtakem dobro (1) izhajati iz dejstva, da pri tej skupini {tudentov ne prihaja le do negativnega, temve~ tudi do pozitivnega jezikovnega prenosa (tj. upo{tevati njihove kognitivne zmo`nosti), (2) pri obravnavi leksike in slovni~nih struktur upo{tevati na~elo prototipskosti in spiralnosti, tj. postopoma prehajati od sredi{~nih oblik k obrobnim in to snov na vsaki naslednji stopnji poglabljati, (3) izbirati besedila, ki so za ciljno skupino privla~na, in (4) si za glavni cilj postaviti predvsem razvijanje splo{ne jezikovne zmo`nosti ter {ele v tem okviru odpravljati napake, temelje~e na negativnem prenosu iz J1. Literatura Badkowska Kopczyk, Agnieszka [v tisku]: Podoba negativnih ~ustev v slovenskem jeziku: Kognitivni pristop. Prev. T. Jamnik. Ljubljana: [tudentska zalo`ba. Bêdkowska Kopczyk, Agnieszka in Jamnik, Tatjana [v tisku]: Razvoj kognitivnega znanstvenega diskurza na Poljskem in v Sloveniji. Kr`i{nik, Erika (ur.): Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: ^lenitev jezikovne resni~nosti. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani (Obdobja, 22). Crystal, David (ur.), : The Cambridge Encyclopedia of Language. Cambridge idr.: Cambridge University Press.
12 102 Tatjana Jamnik Jamnik, Tatjana, 2002: Konceptualizacija vidnega in tipnega zaznavanja ter njena pomenska realizacija v slovenskem jeziku: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Ju`ni~, Stane, 1983: Lingvisti~na antropologija. Ljubljana: FSPVN. Lakoff, George, 1986: Classifiers as Reflection of Mind: Women, Fire, and Dangerous Things. Noun Classes and Categorization. Amsterdam: Benjamins Langacker, Ronald W., 1987: Foundations of Cognitive Grammar, I: Theoretical Perequisites. Stanford: Stanford University Press. Langacker, Ronald W., 1991: Concept, Image, and Symbol: The Cognitive Basis of Grammar. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. Langacker, Ronald W., 1995: WykJady z gramatyki kognitywnej. Kazimierz nad WisJ¹, grudzieu Lublin: UMCS (Realizm RacjonalnoW} Relatywizm, 33). Salzmann, Zdenmk, 1997: Jazyk, kultura a spole~nost: Úvod do lingvistické antropologie. Praga: Ústav pro etnografii a folkloristiku, Akademie vmd ^R. Sapir, Edward, 1974: Ogledi iz kulturne antropologije. Prev. A. I. Spasi}. Beograd: BIGZ, 1974 (Biblioteka XX vek, 17). Sapir, Edward, 2003: Jazyk przewodnik po kulturze. Godlewski, G. (ur.): Antropologia sjowa: Zagadnienia i wybór tekstów. Var{ava: WUW Skehan, Peter, : A Cognitive Approach to Language Learning. Oxford; New York: Oxford University Press. Tabakowska, ElZbieta (ur.), 2001: Kognitywne podstawy jêzyka i jazykoznawstwa. Krakov: Universitas. Taylor, John R., 2002: Cognitive Grammar. Oxford, New York itd.: Oxford University Press. Whorf, Benjamin Lee, 1979: Jezik, misao i stvarnost. Beograd: BIGZ (Biblioteka XX vek, 41). Whorf, Benjamin Lee, 2003: Model universum Indian. Godlewski, G. (ur.): Antropologia sjowa: Zagadnienia i wybór tekstów. Var{ava: WUW Wierzbicka, Anna, 1997: Understanding Cultures through Their Key Words: English, Russian, Polish, German, and Japanese. New York: Oxford University Press.
Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večKnjiga 1 crna.qxd
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti
Prikaži večMicrosoft Word - P051-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži večSlavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL
S. Kranjc, L. Marjanovič Umek, U. Fekonja, Govorni razvoj v zgodnjem otroštvu... 351 UDK 81 23 053.2 Simona Kranjc, Ljubica Marjanovi~ Umek, Ur{ka Fekonja Filozofska fakulteta v Ljubljani GOVORNI RAZVOJ
Prikaži več0. zacetne str. 2
Andreja Markovič, Mihaela Knez, Nina Šoba, Mojca Stritar Slovenska beseda v živo 3a Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika Kazalo Uvod...................................
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večObdobja35-1.vp
JO@E TOPORI[I^ O GLAGOLSKEM NA^INU V SLOVEN[^INI Polonca [ek Mertük Pedago{ka fakulteta, Maribor UDK 811.163.6'366.57:929Topori{i~ J. Teoreti~ni temelji kategorije glagolskega na~ina so bili v slovenski
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večNeformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017
Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Kazalo 1 IME PROGRAMA... 3 2 UTEMELJENOST PROGRAMA... 3 3 CILJNA SKUPINA... 5 4 CILJI PROGRAMA...
Prikaži večObdobja30_3kor.vp
KORPUS GOS IN NJEGOVA UPORABA V RAZISKOVALNE, DIDAKTI^NE IN LJUBITELJSKE NAMENE Ana Zwitter Vitez Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko, Ljubljana UDK 808=163.6:81 42:004.738.52 Korpus GOS je zbirka
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večUniverza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : *M07119111* Državni izpitni center SLOVENŠČINA KOT DRUGI JEZIK NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Razčlemba neumetnostnega besedila
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večUniverza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugega tujega jezika v prvem in drugem letniku gimnazije
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži več1.Pola
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A30111* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži večMladje_5.p65
mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob ve
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Sociologija za generacijo, vpisano v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 Ob vezavi pedagos kega s tudijskega programa 2. stopnje
Prikaži večSimpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk
AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofska fakulteta, Ljubljana; Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec UDK 811.163.6
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večMicrosoft Word - P053-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži večMicrosoft Word - N doc
Š i f r a u ~ e n c a/-k e: Dr`avni izpitni center *N03110131* REDNI ROK SLOVENŠ^IN PISNI PREIZKUS Sreda, 7. maja 003 / 45 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec/-ka prinese s seboj modro/~rno nalivno
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večDiapozitiv 1
FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večLeksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem
Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Kaja Dobrovoljc Ljubljana, 3. 2. 2012 Kaj je leksikon besednih oblik (LBO)? podatkovna zbirka o oblikoslovnih lastnostih besedišča zdruţevanje
Prikaži večGSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 knjigarna.com swis721 Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj Ortar
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike
ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil,
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večKOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE
KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večmoski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd
DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.
Prikaži večUniverza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugi tuji jezik v prvem in drugem letniku gimnazij,
Prikaži večOrganizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul
Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži več_Obdobja34_2korek.vp
KRITERIJI BESEDNOVRSTNOSTI V SODOBNEM SLOVENISTI^NEM JEZIKOSLOVJU Robert Gro{elj Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 811.163.6'367.62 UDK 811.163.6'36:929Bajc A.:929Topori{i~ J. Prispevek je posve~en pregledu
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večINFORMACIJE
INFORMACIJE O 10. MLADINSKI POLETNI ŠOLI SLOVENŠČINE Prihod in namestitev Prihod: Dijake, ki boste stanovali v Dijaškem domu Bežigrad, pričakujemo v Ljubljani v nedeljo, 28. junija, od 15.00 naprej. Informativni
Prikaži večRevija 3_06.p65
126 Zdrav Var Zdrav 2006; Var 45: 2006; 126-139 45 PREPOVEDANE DROGE V SLOVENSKIH MNO@I^NIH MEDIJIH ILLICIT DRUGS IN SLOVENE MASS MEDIA Andreja Drev 1, Maja Sever 2,Tanja Kamin 1,3 Izvle~ek Prispelo: 13.
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večDZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr
DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večUvod ABECEDA A a B b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS ABECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVIL
Uvod AECEDA A a b C c Č č D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p R r S s Š š T t U u V v Z z Ž ž ČRKA GLAS AECEDA S ZA ZAČETEK ŠTEVILKE 0 - nič 1 - ena 2 - dve 3 - tri 4 - štiri 5 - pet 6
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večRECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA
RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži večOrganizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis
U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis ^aleta Generalštab Slovenske vojske, Vojkova 55, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija; denis.caleta@mors.si Nove asimetri~ne
Prikaži večPISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)
Prikaži večOtroci v mestu.brosura
OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži večMicrosoft Word - PZ_KZ_ osnovne informacije-pravi KLASIUS.docx
Osnovni podatki PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA KOGNITIVNA ZNANOST Ime programa Kognitivna znanost Lastnosti programa interdisciplinarni, skupni Vrsta magistrski Stopnja druga stopnja KLASIUS-SRV Magistrsko
Prikaži večOrganizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb
Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži več1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk
1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večMicrosoft Word - 3. razred.docx
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]
KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU
PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A _mod.doc
2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži večDrugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE
KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večPoved in stavek
Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane
Prikaži večOpisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs
Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 28. 9. 2016 07:26:49 4.ag 27. 9. 2016 4.ag Elektrotehnika (ELE) 7. ura Preizkus znanja 10. 10. 2016 4.ag Matematika (MAT) 3. ura 18. 10. 2016 4.ag Računalništvo - izbirni (RAči) 9. ura (13:40-14:25)
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik v devet
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik v devetem razredu devetletne osnovne šole PROJECT 5, 4. izdaja
Prikaži več(Microsoft Word - Angle\232\350ina)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži več2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži več