Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E

Transkripcija

1 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov Eco linija izdelkov Mapei Leto IV {tevilka 10 junij

2

3 POVZETEK REVIJA SVET MAPEI Leto IV {tevilka 10 junij 2008 DIREKTOR MAPEI d.o.o. IN ODGOVORNI UREDNIK Robert Po`ar UREDNI[TVO Po.svet, d.o.o. POMO^NIK UREDNIKA ZA STROKOVNO PODRO^JE Andra` Nedog TEHNI^NO UREJANJE Maja Gal LEKTORIRANJE Tanja Burgar KONTAKT Mapei, d.o.o., Novo mesto PE Grosuplje Brezje pri Grosupljem 1 c 1290 Grosuplje Tel.: Faks: mapeiðmapei.si GRAFI^NA PRIPRAVA Multigraf, d.o.o. TISK Mond grafika, d.o.o. REFERENCE Grad Negova 14 Semedelski razgledi 20 MNENJE STROKOVNJAKA Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov 10 Potresna oja~itev in izbolj{anje mehanskih lastnosti zidanih objektov 16 SEJMI Made Expo 2 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA NAKLADA Revija izhaja 3-krat letno v nakladi izvodov, brezpla~no. Va{ naslov smo dobili v enem izmed javnih imenikov ali pa ste `e poslovali z nami. ^e ~asopisa ne `elite prejemati, vas prosimo, da nas o tem obvestite po telefonu, faksu ali po{ti. Pri pripravi te {tevilke so besedila, fotografije in sporo~ila prispevali: Robert Po`ar, Samo Mlinari~, Gregor Knez, Andra` Nedog, Maja Gal; posnetki iz foto arhiva: Mapei Milano, Mapei Novo mesto, Energoplan. Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov Eco linija izdelkov Mapei Naslovnica: Zahvaljujo~ kvalitetnim sistemom Mape-Antique z materiali linije Mape-Antique, Silexcolor in Lampocem za obnovo zgodovinskih objektov, bo Grad Negova po obnovi zablestel v prenovljeni podobi. Veseli smo, da smo lahko prispevali k ohranitvi kulturno- zgodovinske dedi{~ine, ki jo bomo prenesli na prihodnje ro- dove in tako omogo~ili vpogled v na{o skupno zgodovino. PREDSTAVLJAMO IZDELKE Konstrukcijska armirana oja~itev zidanih konstrukcij 19 Iz laboratorija Mapei inovativna tehnologija»dustfree«22 Keraflex Maxi S1 23 Eco linija izdelkov Mapei 24 DOGODKI Dan odprtih vrat in Mapei bus 27 Leto IV {tevilka 10 junij Vabilo na Stelvio 28 REVIJO IZDAJA Mapei S.p.A. Via Cafiero, Milano, I Tel.: Faks.: Internet: mapeiðmapei.it PREDSEDNIK IN GLAVNI IZVR[NI DIREKTOR Giorgio Squinzi ODGOVORNA DIREKTORICA Adriana Spazzoli KOORDINACIJA Metella Iaconello ^lanke ali njihove posami~ne dele, objavljene v tej reviji, se lahko reproducira po pridobitvi dovoljenja s strani izdajatelja in navedbi vira. Web strani Mapei vsebujejo vse informaci e, ije o izdelkih skupine njeni organiziranosti v Italiji in svetu, njen vklju~itvi v glavne se- jemske dejavnosti in {e veliko ve~. ni 1

4 PAD. 4 SEJMI MADE EXPO IN MAPEI V prvi izvedbi MADE Milano arhitektura, oblikovanje, gradbeni{tvo je na podro~ju gradbeni{tva Mapei kot mednarodni igralec odigral osrednjo vlogo. Kak{no vlogo ima MADE expo za dana{nji Mapei? Odgovor najdemo v dejstvu, da so vse inovacije na podro~ju gradbeni{tva bistveni del Mapeievega DNA. Podjetje je sodelovalo pri prvi izvedbi MADE expo 2008, ki je potekal med 5. in 9. februarjem na novem delu milanskega sejmi{~a Rho - Pero. Rezultati premiere so presegli vsa pri~akovanja obiskovalcev, od tega italijanskih in tujih, si je v petih dneh ogledalo povsem inovativno razstavo, posve~eno gradbeni{tvu in arhitekturi. Izjemen odziv strokovne javnosti Najbolj{e na podro~ju gradbeni{tva se je predstavilo na MADE expo z globalno ponudbo svojega podro~ja, v {irokem spektru - od projekta do izgradnje, od storitev do tehnolo{kih re{itev, s predstavitvijo materialov in izdelkov za zaklju~na dela. Kljub raznolikosti so snovalci zadr`ali specifi~nost posameznih oddelkov in tako naleteli na izjemen odziv projektantov in razli~nih strokovnjakov.»1.914 razstavljavcev,«je izjavil gospod Giulio Cesare Alberghini, direktor MADE prireditev,»je z navdu{enjem sprejelo izziv te prve izvedbe, popolnoma druga~ne od predhodnih dogodkov s podro~ja gradbeni{tva, postavljene v novo realnost, obogateno z izjemnimi konstrukcijami in mo~no povezanostjo z evropskim trgom.«izbor kraja je Mapeiu pomenil mo~an izziv, ~e spomnimo na milanski izvor podjetja in njegovo mo~no povezanost s to regijo. Milano mednarodna izlo`ba in sti~i{~e razvoja Milano je tako postal oder arhitekturne prenove in klju~ni akter globalne ekonomije. Potrdil je svoje poslanstvo, da je tudi na tem podro~ju mednarodna izlo`ba in sti~na to~ka ne samo v svetu gradbeni{tva, ampak tudi na projektnem in arhitekturnem podro~ju. Organizacijski napori so bili popla~ani z mno`i~nim obiskom visoko kvalificiranih strokovnjakov, arhitektov in projektantov ter specialistov, ki so cenili ponudbo izdelkov in razstavljenih re{itev, predvsem pa so mestu Milano in sejemskemu prostoru Rho priznali vlogo izvrstnega»katalizatorja«. Zelo cenjena je bila razstava»skin povr{ine v arhitekturi«. Dogodek, ki ga je sponzoriral Mapei, je bil dobro obiskan. Strokovna javnost ga je spremljala z velikim zanimanjem in mno`i~nim sodelovanjem na kongresih, sre~anjih in strokovnih razpravah.»ob najbolj optimisti~nih pri~akovanjih,«je zaklju~il gospod Roberto Snaidero, predsednik zdru`enja»les v opremi«federlegno-arredo,»so bili na~rtovani rezultati prve razstave prese`eni v vseh pogledih. Tako se odpirajo zanimive mo`nosti razvoja prihodnjih

5 Globalne Mapei re{itve A ne le to. Slogan `eli poudariti, kako internacionalizacija in globalizacija skupine Mapei (z enainpetdesetimi h~erinskimi podjetji in sedemin{tiridesetimi proizvodnimi obrati v {tiriindvajsetih dr`avah sveta) spodbudno vplivata na nastanek ideje in njeno realizacijo s pomo~jo raziskav in najprimernej{ih tehnolo{ko naprednih re{itev. Biti mednaroden pomeni razviti sisteme in izdelke, ki ustrezajo razli~nim potrebam, katere narekujejo diametralno nasprotne klimatske razmere (od skandinavskih dr`av do arabskih emiratov), in ki so v skladu z najstro`jimi normativi (od nem{kega GEV do ameri{kega LEED). Pomembno je tudi {tevilo zaposlenih, ki je naraslo od v letu 2006 do v preteklem letu. Na razstavnih prostorih so obiskovalci lahko zbrali vse informacije o razli~nih izdelkih in sistemih Mapei s pregledom razstavljenih eksponatov, zbiranjem tehni~ne dokumentacije in postavljanjem vpra{anj tehni~nemu osebju, ki je bilo med prireditvijo vedno na voljo obiskovalcem. Prvi razstavni prostor v paviljonu 4 je bil s 400 m 2 razstavne povr{ine, razporejene v dveh nivojih, glavno razstavi{~e Mapeia. Na njem so se zvrstile linije izdelkov, ki so `e tradicionalno predstavljene na Saie 2 v Bologni. Novi razpored razstavnega prostora je sicer ohranil korporativno podobo, vendar se je zelo poigral s konceptom transparentnosti z uporabo velikih steizvedb MADE expo, hkrati pa nam nalagajo, da pri~nemo nemudoma razmi{ljati o strategijah uveljavitve in dodatnega mednarodnega razvoja tega dogodka v prihodnjem letu«. Mapeievo sporo~ilo:»one company One world«izrednega pomena je bila prisotnost Mapeia na prvi izvedbi MADE expo v Milanu, mestu, kamor segajo za~etki podjetja v letu 1937 in kjer je {e danes sede` italijanske multinacionalke. Pomembna navzo~nost in velika obveznost za Mapei, ki je razstavljal na dveh razstavnih prostorih in kot tehni~ni in ustanovni sponzor sodeloval na dveh prireditvah:»skin povr{ine v arhitekturi«, na razstavi in pregledu materialov in tehnolo{kih re{itev za povr{ine v arhitekturi preko razli~nih kultur v svetu, in na»made pri polaganju«, prvem tekmovanju polagalcev lesnih talnih oblog. Mapei je bil tudi mo~no vpet v izvedbo posveta s klju~no temo»izbor kamnitih materialov, polaganje, negovanje in vzdr`evanje«, ki ga je vodila gospa Stefania Boselli iz tehni~ne slu`be Mapei. Gospa Boselli je namenila posebno pozornost najpogostej{im te`avam pri polaganju, kot so pomanjkljiva priprava podlage, neupo{tevanje dilatacij ter glede na vrsto naravnega kamna neupo{tevanje fenomena dimenzijske nestabilnosti in made`ev izcvetanja. Mapei se je na tej prireditvi predstavil s sloganom»mapei: One Company One World«, odlo~no usmeritvijo v mednarodno dejavnost in na podro~je raziskav in s tem posledi~no pridobljeno znanje in izku{nje. Rezultat so prednosti prilagajanja lokalnim potrebam z re{itvami in u~inkovitimi sistemi, ki so na voljo vsakemu projektantu in uporabniku.

6 SISTEMA ECO COMPATIBILE PER: ECO-COMPATIBLE SYSTEM FOR: SEJMI kle nih povr{in in po seb nih u~inkov, dose`enih s plek si ste klom. [te vil ne re{itve Ma pei V prit li~ju so bili iz de la ni raz stav ni otoki, pra vi za klju~ni ele men ti, oprem lje ni kot iz bra ni kra ji, kjer je bila po zor nost us mer je na k {te vil nim po nu je nim Mape ie vim re{it vam. Iz po stav lje ne so bile re{itve za: - po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic, mozai ka in na rav ne ga kam na, s po sebnim pou dar kom na le pi lih vi{jega raz re da, to je razred S Ma pei, sestavljen iz pri la go dlji vih le pil razre dov SISTEMI DI PAVIMENTAZIONI A BASE CEMENTIZIA SYSTEMS FOR CEMENTITIOUS FLOOR COVERINGS CENTRO COMMERCIALE MALATESTA - Rimini, Italia MALATESTA SHOPPING CENTRE - Rimini, Italy STRADE E AMBIENTE ROAD BUILDINGS AND THE ENVIRONMENT STABILSOIL 200 SYSTEM STABILSOIL STABILSOIL 200 LATEX RICICLAGGIO A FREDDO DI CONGLOMERATI BITUMINOSI ESAUSTI COLD RECYCLING OF SPENT BITUMINOUS CONGLOMERATES COSTRUZIONE E MANUTENZIONE DI STRADE BIANCHE CONSTRUCTION AND MAINTENANCE OF UNPAVED ROADS RICICLAGGIO DI MATERIALI INERTI DA DEMOLIZIONE WASTE MATERIAL RECYCLING STRADA BIANCA - Massarosa (LU), Italia UNPAVED ROAD - Massarosa (LU), Italy S1 in S2, ki jam~ijo trajnost ob log tudi v ek strem nih po go jih; grad be no li ni jo, s po seb no po zornost jo na ob no vi be to na in zidovja, sa na ci jah, vo do te sno sti balkonov in te ras ter vo do te sno sti pod povr{jem, vzdr`eva nje cest in ure janje ur ba ne ga oko lja; dekora tiv no za{~ito sten, s predsta vi tvi jo po pol ne li ni je iz del kov, vklju~no s si ste mom Mapetherm; tlake na os no vi ce men ta in smol, s pou dar kom na vi so ki ka ko vo sti si ste mov Ma pei, ki jam~ijo op ti malno iz de lavo in hkra ti za do vo lji jo potre be kreativ no sti in di zaj na; ve li ke pro jek te; po la ga nje le senih in dru gih tal nih ob log, z osre do to~en jem na si steme Eco in polaga nje umet ne tra ve in at let skih stez na {port nih pri zori{~ih. Vsi iz del ki in si ste mi so bili pred stavlje ni na raz stav nih pa no jih, s fil mi, pomem bni mi re fe ren ca mi in gra fi ka mi. 4

7 521

8 PAD. 9 SEJMI RAZSTAVNI PROSTOR, POSVE^EN POLAGANJU PARKETA Dru gi raz stav ni pro stor v paviljonu 9, z 80 m 2 povr{ine, je bil v ce lo ti na me njen iz delkom za po la ga nje par ke ta. Po sebna po zornost je bila pos ve~ena li ni ji Eco in razli~nim re{it vam in si ste mom, ki jih za po la ga nje par ke ta po nu ja Ma pei, s predsta vi tvi jo samoraz liv nih izrav nalnih mas, pri mer jev in ce lot ne li ni je le pil. Tu so se odvi ja li tudi za ni mi vi prak ti~ni pri ka zi po la ga nja in pra vil ne upo ra be iz del kov, ki so bili hkra ti tudi na zor ni tre nut ki, ki so pri sot ne obi sko- val ce pre pri~ali o u~in ko vi to sti in funkcio nal no sti pred stav lje nih Ma pe ie vih si ste mov. Vse bolj ce nje ni si ste mi Eco, iz delki pri jaz ni oko lju [te vil ni iz del ki v cen tru po zor no sti, za ka te re je ved no ve~je za ni ma nje, so bili si ste mi Eco za pro fe sio nal no po la ga nje parketa. Pred stav lja jo vrh v po nud bi Ma pe ia, pod jet ja, ki iz dne va v dan vla ga ener gi jo v ra zi ska ve in razvoj, da bi na re dil iz del ke var ne za oko- lje, pola gal ce in kon~ne upo rab ni ke. Vsi iz del ki so pri do bi li cer ti fi kat GEV (EMICODE EC1) in med temi ome njamo le ne ka te re. V prvi vr sti ECOPRIM PU 1K, re vo lu cio na ren eno kom ponenten po liu re tan ski pri mer (ki se ve`e z zra~no vla go in tako ne po tre bu je doda ja nja tr dil ca in me{anja) brez vsebno sti to pil. Pre prost na nos z valj~kom ali ~opi~em ter eno stav na pri pra va za upo ra bo brez dodaja nja kakr{nega koli red~ila. Brez vo nja, ne pov zro~a 6

9 »ECO«SISTEMSTEM ZA POLAGANJE PARKETA na ce ment ni es tri h s previsokim preostankom vlage PARKET»ECO«SISTEM ZA POLAGANJE PARKETA na obstoje~o neravno talno ob blogo iz kamnitih plo{~ic PARKET ULTRABOND ECO P992 1K»ECO«SISTEM ZA POLAGANJE PARKETA na neravne ce ment ne podlage ULTRABOND ECO P992 1K ECO PRIM PU 1K PARKET ULTRABOND ECO P992 1K ULTRAPLAN ECO PRIMER G (red~en 1:2 z vodo)»eco«sistem ZA POLAGANJE PARKETA na kru{ljiv in neraven estrih s talnim ogrevanjem ULTRAPLAN ECO ECO PRIM T OBSTOJE^A OBLOGA PARKET ULTRABOND ECO P992 1K ULTRAPLAN ECO ECO PRIM PU 1K + pesek ESTRIH S TALNIM OGREVANJEM aler gij, to rej ga lah ko upo rab lja jo tudi po la gal ci, aler gi~ni na epok sid ne iz delke. Izrav na va nje pred po la ga njem par ke ta Ko go vo ri mo o izrav na va nju pred po laga njem par ke ta, je v os predju ULTRA- PLAN ECO, hi tro ve zo~a sa mo raz liv na izrav nal na masa, upo rab na na vpoj nih in nev poj nih povr{inah in na nosom v de be li ni od 3 do 10 mm. Iz de lek je upo ra ben samo v no tra njih pro sto rih. Na me njen je pri pra vi pod la ge, nove ali `e ob sto je~e, za po la ga nje ka te re koli vr ste tal ne ob lo ge, tudi v pro storih, kjer je zah te vana vi so ka od pornost, zato je {e po se bej pri me ren za pre na{anje obre me ni tev pi sar ni{kih sto lov na kole{~kih. Re vo lu ci ja na po dro~ju po la ga nja par ke ta Ome ni mo {e iz de lek, ki za ra di svo jih iz jem nih last no sti po me ni pra vo re volu cijo na po dro~ju po la ga nja par ke ta, to je ULTRABOND ECO P992 1K lepilo zad nje ge ne ra ci je, eno kom po nentno, po liu re tan sko, brez vo nja, ne povzro~a aler gij, brez eti ket z oz na ka mi za ne var nost. Ima ve li ko last no sti, ki ga uvr{~ajo nad os ta la le pi la. Pri me ren je za vse vr ste par ke tov, na vsa ki pod la gi, vpoj ni ali ne, in je za ra di ela sti~no sti in ne vseb no sti to pil {e po se bej pri poro~ljiv za povr{ine s tal nim ogre vanjem. ULTRABOND P992 1K zmanj{a na po- nja kon stant no re po la gal ca, saj ohra vi skoz nost ter se eno stav no in hi tro nana{a tudi pri niz kih tem pera tu rah. Pre poznav nost si je pri do bil za ra di u~in ko vi to sti: po ra ba tega lepi la je do 30 % manj{a v primer ja vi s tra dicio nal ni mi dvokom po nent nimi le pi li. Po seb na em bala`a omo go~a shra nje va nje preo stanka iz del ka, ki pri delu ni bil upo rab ljen, pa tudi iz gu ba med samim de lom je mi ni mal na. ULTRABOND ECO P992 1K je le pi lo izred nih last no sti. Ozna~uje ga odli~na opri jem lji vost na vse vr ste povr{in, preprost na nos s po dalj{anim od pr tim in ko rek cij skim ~asom tudi pri vi so kih tem pe ra tu rah. Po leg tega iz bolj{a zvo~no izo la ci jo tal nih povr{in. Ino va tiv ni in vi so ko teh no lo{ki iz del ki, klju~no vo di lo raz vo ja Ma pei Ino va tiv ni in vi so ko teh no lo{ki iz del ki, ki v vseh po gle dih spo{tu je jo ~lo ve ka in oko lje. To je da nes med na rod na podo ba Ma pe ia. Po do ba, ki jo je Ma pei utr dil pri obi sko val cih MADE expa, kjer se je podjetje po ka za lo v ce lo ti in pri ka za lo svoj pris pe vek k sve tu gradbe ni{tva, in si cer v ob li ki izku{enj in ne pre ki nje nih ra zi skav, da bi lah ko ponu di li naj na pred nej{e ma te ria le, ki jih zah tevajo hi tro spre men lji ve zah te ve trga, in tako bili ko rak pred ~asom. 7

10 SEJMI Mostra SKIN PAD. 11 SKIN POVR[INE V ARHITEKTURI Na MADE expo je bil Ma pei glav ni in urad ni spon zor raz sta ve»skin povr{ine v ar hi tek tu ri«, ki je ar hi tektu ro preu~eva la pre ko povr{in. Raz sta va, ki jo je pri pra vil Stu dio Ori ginal De sig ners 6R5 Net work, je bila pregled raz li~nih kul tur sve ta, do`ive tih pre ko ma te ria lov in teh no lo{kih re{itev za pod la ge z ve~nimi tre nji med pred pisi in lo kal no raz li~nost jo. Obi sko val ca je pos pre mila k od kri va nju za ni mi vih ar hitek ton skih in kul tur nih vi de zov Nem~ije, Zdru`enih dr`av Ame ri ke, Ve li ke Bri ta nije, Fran ci je, Ju`ne Afri ke, In di je, Ki taj ske, Ja pon ske, [panije, Ita li je, Ru si je, Me hike, Savdske Ara bi je in Ma ro ka. Naj no vej{i ma te ria li za grad beni{tvo in ar hi tek tu ro SKIN kot ko`a no tra njih pro sto rov in grad be nih ovo jev, kot vsa ka ar hi tekton ska povr{ina, pred stav lje na pre ko raz li~nih sve tov nih kul tur, kot ~udo vita raz li~nost lo kal nih sti lov z ma te ria li odli~nih lastno sti in eks klu ziv nih di zajnov. Zah va lju jo~ pris pev ku se dem de setih so de lu jo~ih pod je tij, je SKIN upo ra bil naj no vej{e ma te ria le za grad be ni{tvo in ar hitek tu ro zad nje ge ne ra ci je, ki {e po se bej pou dar jajo pred no sti del in tehno lo{kih de taj lov ter obi sko val cu dajejo mo`nost ob~udo va ti tiso~ero raz li~nih mo`no sti. Ar hi tekti iz vsa ke dr`ave so na vi so kih dvo stran skih pa no jih v fo tograf ski ob li ki predsta vi li pred krat kim izve de ne pro jek te in ti ste v fazi rea li za ci je v dr`avah, pred stav lje nih na raz sta vi. So de lu jo~i ar hi tek ti so bili: Mas si mi liano Fuk sas in Ma rio Cu ci nel la iz Ita li je, 8

11 Do mi ni que Per rault iz Fran ci je, Christoph In gen ho ven iz Nem~ije, Zaha Ha did iz Ve li ke Bri ta ni je, Da niel Li beskind iz ZDA, Ken go Kuma iz Ja ponske, Bo ris Bir na sko ni iz Ru si je, Fer nando Lopez Car mo na iz Me hi ke, Ha feez Con trac tor iz In di je, Mphet hi Mo ro je le iz Ju`ne Afri ke, Gho ra fi Ja mal Ed di ne iz Ma ro ka in Yung Ho Chang iz Ki tajske. Po leg tega so obi sko val ci raz sta ve SKIN predpre mier no eks pe ri men ti ra li s»co de sur fer«ino va tiv nim si ste mom, ki zdru`uje bra nje ~rt nih kod z web teh no lo gi ja mi in pod po ro, da bi tako po nu di li udob no in eko lo{ko al ter na tivo tra di cio nal ni upo ra bi ti ska nih prospek tov in ka ta lo gov. Re{itve Ma pei za ve li ke pro jek te Fi lo zo fi jo raz sta ve SKIN je Ma pei interpre ti ral z re{it va mi in iz del ki za ve li ke pro jek te. Ma pei je bil priso ten z iz vedbami za klju~ne ob de la ve sten in tla kov: PLANITOP 100 Me xi co City (Me hi ka); SILEXCOLOR MARMORINO efekt staro gr{kega in sta ro rim ske ga bar va nja zi dov Ber lin (Nem~ija); SILEXCOLOR TONACHINO z MAPEGLITTER New Del hi (Indija); SILANCOLOR TONA- CHINO z MAPEGLITTER Pe king (Ki tajska); MAPEFLOOR SYSTEM 33 logo SKIN na tleh. Velik es tet ski in funk cionalni u~inek. To je last nost Ma peievih iz del kov, po stav lje nih pod drob nogled na raz sta vi SKIN in ob~udo va nih s strani {te vil nih obi sko val cev. Re{itve in mo~ni de ko ra tiv ni u~inki, ka te rih preprost vi dez skri va za sabo {iro ko projekt no ra zi sko val no delo. SM 9

12 MNENJE STROKOVNJAKA SISTEMSKE RE[ITVE ZA OBNOVO ZGODOVINSKIH OBJEKTOV An dra` Ne dog, u.d.i.g., Ma pei, d. o. o., vodja tehni~no-prodajne slu`be Vzro ki za pro pa da nje ve li ke ga {te vi la zgradb, ki pred stav lja jo zgo do vin sko, kul tur no in arhi tek tur no dedi{~ino na ro da, so raz li~ni. Po go sto ni bil edi ni vzrok za nji ho vo pro pa danje samo po manj ka nje de nar ja za vzdr`eva nje in ob no vo, tem ve~ tudi ra di kal ni ne stro kovni po se gi v nji ho vo za sno vo in gra di vo. Da nes pri ob no vi zgo do vin skih ob jek tov ak tiv no so de lu je jo tudi re gio nal ni za vo di za vars tvo na rav ne in kul tur ne dedi{~ine. Pro pa da nje zi da nih zgradb Poz na va nje zna~il no sti gra denj sko zi po samez na zgo do vin ska ob dob ja je os no va za ugo tav lja nje vzro kov nji ho ve ga pro pa danja. Skup na zna~il nost teh ob jek tov je, da so bili gra je ni iz na rav nih gra div, kot so ka men, ope ka in les. Kot ve zi vo pa so pred ce men tom, ki je poznan {ele zad nji dve sto let ji, sko zi zgodo vi no upo rab lja li pred vsem na rav ne po li me re, apno in ak tiv ne pu co la ne. Nji ho va ome je na ve ziv na spo sob nost in neodpor nost na at mos fer ske vpli ve pa kljub pre dimen zio ni ra nju de be li ne zi dov pred stav lja naj{ibkej{i ~len ce lot ne kon struk ci je. Vzro ki pro pa danja»voda {e za v ~ev lje ni do bra!«je `e sto let ja poz nan pre go vor, ki ga lah ko brez vsa kr{nih zadr`kov ozna~imo tudi kot glav ni vzrok za pro pa da nje zgo do vin skih ob jek tov. Nje na prisot nost v ob li ki pa da vin, ka pi lar ne vla ge in pod tal ni ce se iz ka zu je kot glav ni vzrok za biolo{ko, fi zi kalno in ke mijsko pro pa da nje zi da nih zgradb. Voda lah ko spre me ni agre gat no sta nje v led, pos pe{uje rast li{ajev in alg, ter kar je najpomembnej{e, lah ko pos pe{uje ke mij ske pro cese (reak ci ja lu`ina - pe sek, etrin git/thau ma sit reak ci ja) s svo jim ne po sred nim so de lo va njem v agre si ji ali kot pre na{alec se sta vin, ki so v njej top ne. Te po~asi pro di ra jo v zid po poti ka pi larnih pri ti skov, izh la pe va nja ali de`ja. Na splo{no lah ko vzro ke po{kodb raz de limo v dve os nov ni sku pi ni, ki sta pri ka za ni v she mi. Za ra di ne poz na va nja us trez nih si ste mov tesnjenja pred ka pi lar no vla go so bili v~asih ob jek ti zgra je ni brez us trez ne hi droi zo la ci je. Tako je pri sot nost vla ge nji ho va»po go sta sesta vi na«. Njen ka pi lar ni dvig je za ra di po roz nosti gra div in pred vsem ve ziv eden naj po membnej{ih vzro kov za po{kod be zgradb. Pri sotnost vla ge v zidu za ra di od la ga nja kri sta lov v zidu in ome tu pov zro~a na pe to sti in po sledi~no od sto pa nje mal te, made`e na povr{ini za ra di»izc ve ta nja«soli in ke mij ske reak ci je {kodlji vih po sle dic. 1. Ke mij ska agre si ja Naj verjetnej{a ke mij ska vzro ka pro pa da nja zi dov zgo do vin skih ob jektov sta: 1. lu`nata/al kal na reak ci ja (na tri jev ali ka li jev lug) iz ve zi va v po ve za vi z ne kri sta li zi ra no si li ci je vo ki sli no, ki je lah ko pri sot na v gra di vu ali ve zi vu po jav, ki je v teh no lo gi ji be to na znan kot reak ci ja lu`ine in agre ga ta/pe ska; 2. reak ci ja sul fa tov, pri sot nih v zidu, s si li ka ti in kal ci je vim alu mi na tom, ki so pri sot ni v hi dra vli~nih ve zi vih (ali hidratiziranem pu co lan skem apnu) in kot po sle di ca tvor je nja thau ma si ta in etrin gi ta, ki v zidu povzro~ata na bre ka nje, po sle di~no raz po ka nje in od pa da nje. Za ra di svo je agre siv no sti in ude le`eno sti pri po{kod bah kam ni tih zi dov in pred vsem ope ke je vzro ke za pri sot nost sul fa tov smi sel no po drob neje opi sa ti: - upo ra ba mav ca v iz vor nih ma te ria lih ali pri pred hod nih ob no vi tvenih de lih; - ka pi lar ni dvig sul fat nih soli iz zem lje v te me lje zgradb, {e po se bej ~e so ti v sti ku ali v ne po sred ni bli`ini mor ja; - upo ra ba ope ke z vi so ko vseb nost jo sul fat nih soli, ki se na nji ho vi povr{ini izlo~a v ob li ki kri sta lov; - sul fa ti za ci je iz vor nih malt za ra di pro di ra nja `ve plo ve ga diok si da iz one sna`ene ga zra ka. 2. Fi zi kal na agre si ja Fi zi kal ni vzro ki iz ha ja jo iz tem pe ra tur nih spre memb v pro sto ru in sprememb agre gat ne ga sta nja vode v led in s tem po ve za nim pove~an jem vo lum na, ki pov zro~a no tra nje po{kod be ma te ria la. VZROKI PROPADANJA NARAVNI TRAUMATSKI KEMIJSKI Al kal no reak tiv ni agre ga ti Sul fa ti FIZIKALNI Ci klu si za mr zo va nja/od ta lje va nja Tem pe ra tur ne raz li ke BIOLO[KI Alge Li{aji Spre mem ba mi kro kli me MEHANSKI Po se da nje te me ljev Preo bre me ni tve za ra di spre memb na mem bno sti PO@ARI POTRESI EKSPLOZIJE 10

13 Slika 1: Konstrukcijsko oja~anje kamnitega stolpa z injekcijsko maso Mape-Antique I 3. Bio lo{ka agre si ja Bio lo{ki vzro ki iz ha ja jo iz ra sti li{ajev in pred vsem alg, {e po se bej na po dro~ju stal no pri sot ne mo kro te ali vla ge. 4. Me han ska agre si ja Me han ski vzro ki iz ha ja jo iz preo bre me ni tev v fazi gradnje ali upo ra be, ki so po sle di ca nad gra je va nja ali spremem be na mem bno sti. Sled njih iz vor no gra di vo in vezi vo eno stav no ne pre ne se ta, zato pri de do me han skih po{kodb. Prei sko va nje vzro kov propa da nja Os no va za ob no vo zgo do vin ske ga ob jek ta je ce lo vit in stro ko ven pri stop. Tako mo ra mo naj prej ugo to vi ti, kako je bil ob jekt za sno van (ar hi tek tur no in grad be no) in njego vo pr vot no na mem bnost. V na sled njem ko ra ku je po treb na te me lji ta prei ska va ob sto je~ega sta nja in po po tre bi stro kov ni od vzem vzor cev iz vor no upo rab lje nih gra div in ve ziv, ki so os no va za ka ko vost no la bo ra to rij sko prei ska vo. Se ve da mo ra mo upo{te va ti tudi mi kro kli matske raz me re in po go je, kjer se ob jekt na ha ja. Na os no vi tega iz de la mo na tan~ne teh no lo{ke smer ni ce za iz dela vo ob no vi tve ne ga pro jek ta, ki mo ra jo vse bo va ti tudi us kla je na me ri la gle de ohra nja nja tega ob jek ta in so dobnih bi val nih stan dar dov. Sle di iz de la va pro jek ta ob no ve, ki mora vse bo va ti tudi sta ti~ni izra~un ob upo{te va nju pro ti po tre snih zah tev s pred pi sa ni mi var nost ni mi fak torji in pri mer ne po go je za bi va nje po ve ljav nih stan dar dih. Vse ka kor je pri po ro~lji vo, da pro jekt vse bu je tudi zah teve za ne go va nje/vzdr`eva nje ob nov lje ne ga ob jek ta. 1 Ob no va zgo do vin skih ob jek tov Ne gle de na vzro ke na sta lih po{kodb mo ra jo ma te ria li, ki se upo rab lja jo pri ob no vi (kon struk cijsko oja~anje z in jek ti ra nimi masami in povr{in ski oja~it ve ni ome ti ter u~vr sti tve ni pre ma zi, gro bi in fini su{ilni ome ti in zaklju~ni pre ma zi) iz ka zo va ti last no sti, ki za do vo lji jo nasled nje zah te ve: 1. vgra jeni ma te rial mora ime ti vi so ko po roz nost, ki omo go~a od la ga nje soli in izh la pe va nje vode/vla ge iz zi dov v ~asu su he ga vre me na; 2. po me han skih last no stih (trd no sti in mo du lu elasti~no sti) mora biti po do ben oz. zdru`ljiv z iz vor nim ma te ria lom; 3. kljub po roz no sti in us trez nim me han skim last no stim ne sme biti ob~ut ljiv na agre siv ne vpli ve oko lja (de`, mraz, one sna`enost) ali sa me ga zidu (sul fa te in reakci jo lu`ine z agre ga tom). Zna no je, da upo ra ba ve ziv z vseb nost jo ce men ta ni pri mer na za ob no vo zgo do vin skih ob jek tov, pri grad nji ka te rih kot ve zi vo {e ni bil upo rab ljen ce ment. Ve zi va z vseb nost jo ce men ta neiz pod bit no v sti ku z iz vor no uporab lje ni mi ve zi vi pov zro~ajo ke mij sko agre si jo, so niz ko po roz na in s tem ome ju je jo pre ha ja nje in iz pa re va nje vode/vla ge ter so po me han skih last no stih nez dru`lji va (za ra di nji ho vih pre vi so kih mo du lov ela sti~no sti in vi sokih me han skih trd no sti). Upo ra ba kla si~nih ve ziv za ob no vo na os no vi apna in puco la nov ter hi dra vli~nega apna na~elo ma lah ko za do volji zah te ve, ven dar pa le-ta niso neob~ut lji va na vse vr ste agre sij, vklju~no s sul fa ti. Pri upo ra bi to vrst nih ve ziv ob- 11

14 MNENJE STROKOVNJAKA sta ja mo`nost tvor je nja si li ka tov in hi dra ci je alumi na tov in s tem po ve za na ne var nost na stan ka ko loi dov etrin gi ta in thau ma si ta. Iz bi ra ma te ria la za ob no vo Pred vsem pri sta rej{ih ob jek tih, kjer kot ve zi vo {e ni bil upo rab ljen ce ment, je uspe{nost obno ve te sno po ve za na s pra vil no iz bi ro ma teria la. Ma pei je spre jel ta teh no lo{ko iz jem no zah te ven iz ziv in po nu dil edins tve no li ni jo iz delkov za ob no vo zgo do vin skih ob jek tov MAPE- ANTIQUE. For mu la ci ja iz del kov te me lji na spod njih na~elih: se lek tiv ni iz bor med se sta vi na mi kla si~nih ve ziv na os no vi apna in pu co la nov ter hidra vli~nega apna, ki za go tav lja jo po pol no neob~ut lji vost na ke mij ske agre si je kljub nji ho vi po roz no sti (ta je po mem bna za odla ga nje soli in iz pa re va nje vode oz. vla ge iz zi dov) ter re la tiv no»sla bim«me han skim lastno stim, ki so po mem bne za us kla je ne fi zi kalno-me han ske last no sti z iz vor nim ve zi vom; zago tav lja nje svet le bar ve, ki omo go~a estet sko ne mo te~ povr{in ski na nos mal te ali ob no vo reg (fug) v pri mer ja vi z iz vor ni mi mate ria li; iz de la va za nana{anje eno stav nih in ne zah tev nih ma te ria lov, ki ne zah te va jo do dat no izobra`ene ga ka dra ob za go tav lja nju odli~nih kon~nih re zul ta tov tudi v mej nih kli mat skih raz me rah (iz me nju jo~i ci klu si za mr zo va nja in od ta lje va nja po zi mi in pre ti ra no iz pa re va nje po le ti); po nud ba nove li ni je med se boj zdru`lji vih izdel kov, ki si stem sko omo go~ajo u~in ko vi to ob no vo (kon struk cij sko oja~anje z in jek tirni mi ma sa mi, gro ba in fina ob de la va in zaklju~ni pre maz). Za ra di svo je ma kro po roz no sti ima jo ome ti iz li ni je iz del kov Mape-Antique last no sti izsu{evalnih ome tov z u~in kom pre pre~eva nja povr{inske ga izlo~anja soli, t.i.»izc ve ta nja«. V ~asu su he ga vre me na dopu{~ajo hi tro iz pa reva nje ne gle de na vzrok pri sot no sti vla ge (sko zi ka pi lar ni dvig ali za ra di pa da vin). Za ra di zgo raj na{te tih last no sti lah ko za li ni jo iz del kov Mape-Antique tr di mo, da je hkra ti do gra div»ob~ut lji va«, a»neu ni~lji va«sko zi ~as. Po stop ki ob no ve 1. Splo{ni ukre pi: - iz vor no upo rablje na omet in ve zi vo od stra nimo v vi{ini 1 m nad ni vo jem nje go ve kon tami na ci je; - iz vorno upo rab lje no ve zi vo od stra ni mo do zdra ve os no ve in ga o~is ti mo; - ve~je ne rav ni ne in vdol bi ne na glo bin sko vla`ni in povr{in sko osu{eni pod la gi pred hod- no za pol ni mo z mal to MAPE-ANTIQUE MC. Po po tre bi kot do dat ni ukrep pred vsem v pri me rih pri sot no sti ve li ke koli~ine pod tal ni ce oz. za led ne vode iz ve de mo pod ni vo jem pete temelja {e dre na`o. Pod la ga mora biti od mrz nje na, od pra{ena, lo~ena od ne po sred ne ga vpli va vode in izc ve ta nja soli, no sil na in pro sta sla bo spri je tih del cev. Ostan ke odlo`enih soli, li{ajev, alg in oze le ne lih slo jev v ce lo ti od strani mo. Na povr{in sko mo krih pod la gah pred nano som po~aka mo, da odve~na voda izh la pi, ali pa jo po piv na mo z gobo oz. spi ha mo z zra~nim kom pre sor jem. Pod la ga mora biti povr{in sko osu{ena in globin sko vla`na. 2. Kon struk cij ska oja~itev In jek ti ra nje Kadar so na od vze tih vzor cih zidu med gra di vom pri sot na iz pra na oz. vot la me sta, raz po ke v ve zi vu in nje go va glo bin ska (no tra nja) po roznost, je po treb no pri sto pi ti h kon struk cij ske mu oja~eva nju z in jek ti ranjem. V ta na men se pri ob jek tih, kjer kot ve zi vo {e ni bil pri so ten ce ment, upo ra bi MAPE-ANTIQUE I, hi dra vli~no ve zi vo brez vseb no sti ce men ta z do da ni mi fi ni mi pol ni li, ki se zme{a z vodo. V pri me ru ob jek tov s po sli ka va mi (fre ska mi) na me sto MAPE-ANTIQUE I upo ra bi mo izred no red ko teko~o in jek cij sko maso MAPE-ANTIQUE F21. Povr{in ski oja~eval ni ome ti Po tre sne oja~itve in iz bolj{anje me han skih last no sti zi da nih ob jek tov so pred stav lje ne v ~lan ku»potresna oja~itev in izbolj{anje mehanskih lastnosti zidanih objektov«na stra ni 16. Ko go vo ri mo o povr{in skih oja~eval nih ome tih, ki so po stan dar du SIST EN kla si fi ci ra ni kot tip M15 in do se ga jo tla~no trd nost 16 N/mm² (SIST EN ), kljub temu da ne vse bu je jo ce men ta in so na re je ni na os no vi apna in eko pu co la nov, moramo izpostaviti edins tven Mapeiev iz de lek MAPE-ANTIQUE STRUTTURALE. Ta izdelek je kom pa ti bi len s ce lot nim si ste mom MAPE-ANTIQUE za zi da ne ob jek te, kjer kot ve zi vo {e ni bil upo rab ljen ce ment. Pri tem iz del ku go vo ri mo o kon struk cij skem oja~eval nem ome tu, ki pa nima tako u~in ko vi tih lastno sti izsu{eva nja. Povr{in ski u~vr sti tve ni pre ma zi Kot u~vr sti tve ni pre maz na os no vi mi kro mo le ku lar nih akril nih smol v vod ni dis per zi ji z do bro spo sob nost jo pe ne tra ci je tudi v manj po roz ne pod la ge in za u~vr sti tev ob sto je~ih povr{in zi dov in ome tov ima Ma pei v svo jem pro gra mu na men ski iz de lek PRIMER Za kon zer va ci jo re sta vri ra nih kam ni tih in po roz nih pod lag, raz li~nih vrst ome tov in po roz nih sten skih ap ne nih barv, ki ima vi so ko spo sobnost pe ne tra ci je in pri po roz nih pod la gah tudi u~vr sti tve ob odli~ni od por no sti na luge, je Ma pei raz vil nov iz de lek na os no vi mi kro mo le kular ne po li mer ne se sta ve v or gan skem to pi lu s spo sob nost jo po nov ne ga raz tapljanja in ak ti vi ra nja s to pi lom tudi po ve~ le tih od na no sa. To je CONSOLIDANTE 8020, ki se lah ko povr{in sko {e do dat no hi dro fo bi ra z ANTIPLUVIOL-om S ali W. 3. Ke mij ske ba rie re/za po re Gle de izvedbe ke mij skih ba rier/za por za pre pre~eva nje ka pi lar ne ga dviga vla ge je stro ka {e ved no raz dvo je na. Ne ka te ri stro kov nja ki so strogi za go vor ni ki nji ho ve iz ved be z obraz lo`it vi jo, da se pre hod ka pi lar ne vlage sku paj s sol mi, ki jih trans por ti ra s se boj, prak ti~no 100% pre pre~i. S tem se dose`e tudi bis tve no po dalj{anje»`iv ljenj ske dobe«izsu{eval nega ome ta, ker se soli, ki jih s se boj trans por ti ra ka pi lar na vla ga, ne od laga jo v nje go vih zra~nih po rah in jih ne za pol ni jo. Za iz ved bo ke mij skih ba rier/za por ima Ma pei v svo jem pro gra mu kon cen tri ran agens za in jekti ra nje na os no vi mi kro mo le ku lar ne si li kon ske emul zi je MAPESTOP. Se ve da pa se ob tem po ja vi vpra{anje, kaj se za ra di povi{ane kon centra ci je vla ge in soli do ga ja pod ke mij sko ba rie ro, ki se po na va di iz ve de 12

15 Slika 2: Ope~nato-kamniti zid izgled stanja pred in po sistemski obnovi z Mape-Antique 2 malo nad koto te re na, to rej v sa mem te melj nem delu zidu, ki nosi celot no zgrad bo. Dejs tvo na mre~ je, kot je bilo za pi sa no `e v uvod ne mu delu o vzro kih pro pa da nja, da je povi{ana vseb nost vla ge in soli glav ni vzrok za po{kod be. V is ka nju te re{itve je Ma pei prisluh nil tudi mne nju dela stro kov nja kov, ki za go var ja jo pro sto pre ha ja nje ka pi lar ne vla ge v zid in nje no pre ha janje pre ko izsu{eval ne ga ome ta v ob li ki pare s tem, da se pre ha ja nje soli, ki jih s se boj trans por ti ra ka pi lar na vla ga, v pore izsu{eval ne ga ome ta pre pre~i z iz ved bo spe cial ne ga obriz ga. V ta na men je bil po dol go letnih ra zi ska vah in prak ti~nih test nih iz ved bah na ob jek tih v Be net kah razvit na men ski iz de lek MAPE-ANTIQUE RINZAFFO, svet la na soli od por na mal ta za obrizg brez vseb no sti ce men ta, ki se pred izsu{eval ni mi ome ti ena ko mer no v de be li ni 5 mm na ne se na ce lot no povr{ino zidu. 4. Izsu{eval ni ome ti Gro bi izsu{eval ni omet Po kon struk cij skih po se gih in iz ved bi ke mij ske ba rie re/za po re sle di sloj gro be ga, svet le ga izsu{eval ne ga ome ta MAPE-ANTIQUE MC brez vsebno sti ce men ta v de be li ni vsaj 20 mm, ki se nana{a ro~no s pomo~jo pred hod no pri prav lje nih vo dil. Pore`emo ga z le tvi jo in za gla di mo ali gro bo za ri ba mo. Mak si mal na de be li na po sa mez ne ga na no sa ome ta naj ne pre se ga 3 cm. V pri me ru po tre be po ve~jih de be li nah na no sa pred hod no nane se ne ga fi nal no ne ob de lu je mo, da dose`emo do bro spri jem ljivost nad gra je ne ga, ki se nana{a ta koj, ko se predhod ni za dost no str di. Izogi ba mo se dalj{emu ~aka nju, da za go to vi mo do bro spri jem lji vost. V ko li kor ima mo lo kal no na raz po la go ka ko vo sten agre gat ali pa je po pro jek tu pred vi de na upo ra ba agre ga ta, ki je enak iz vor ne mu, lah ko za pri pra vo mal te za zi da nje in ome ta va nje upo ra bi mo spe cial no svet lo me{ani co ve zi va brez vseb no sti ce men ta MAPE-ANTIQUE LC. Fini izsu{eval ni omet Pred na no som fine mal te MAPE-ANTIQUE FC na pred hod no gro bo izve de ni izsu{eval ni omet MAPE-ANTIQUE MC je po tre ben ~as zo re nja 10 do 14 dni. Pod la go, od vi sno od vpojnosti, pred hod no us trez no omo~imo in po~aka mo, da odve~na voda izh la pi, ali pa jo po piv na mo z gobo oz. spi ha mo. Pod la ga mora biti povr{in sko osu{ena in glo binsko vla`na. Fino mal to nana{amo v po treb ni de be li ni z zi dar sko `lico (ome ta va nje) ali ko vin sko gla dil ko (ki ta nje). Ta koj po pri~etku ve za nja (preiz kus s pr stom) jo fi nal no ob de lamo z na vla`eno gobo trd ne struk tu re ali lo pa tico za za gla je va nje (le se na ni pri mer na). Opom ba: li ni ja iz del kov Mape-Antique je na menje na zi da nim ob jek tom, kjer kot ve zi vo {e ni bil upo rab ljen ce ment. V pri me ru ob no ve zi da nih ob jek tov kjer je bil kot ve zi vo `e upo rab ljen ce ment, ima Mapei v svo jem pro gra mu li ni jo iz del kov z niz ko vsebnost jo ce men ta POROMAP. Po leg kla si~ne li ni je ob sta ja tudi li ni ja Poromap Macchina, ki omogo~a tudi eno sta ven stroj ni na nos. 5. Za klju~na za{~ita in de ko ra tiv na ob dela va V ta na men je Mapei raz vil si stemsko li ni jo iz delkov SILEXCOLOR na os no vi ~is tih si li ka tov. Na raz po la go je v ve~ kot barv nih od ten kih po NCS barv ni ska li in {ti rih raz li~nih iz gle dih: barva, MARMORINO, TONACHINO in GRAF- FIATO. Povr{ina za na nos mora biti po pol noma ~ista in trd na, Pred hod ni na nos fine mal te MAPE-ANTIQUE FC pa mora zo re ti 5-7 dni. V vseh pri me rih iz vedb je pred hod no po tre ben na nos te melj no spri jem ne ga pre ma za SILEX- COLOR PRIMER, ki ga na ne se mo s ~opi~em, valj~kom ali briz gal no pi{tolo. Za po drob ne in for ma ci je o si ste mu in iz del kih vam je na vo ljo teh ni~no-in for ma tiv na slu`ba, e mail: tehnikaðmapei.si ali brez pla~en tel.: Po drob ne in for ma ci je o re fe ren~nih ob jek tih naj de te na splet ni stra ni s klikom na»re fe ren ce«in is ka njem z vpi som imena iz del ka. 13

16 REFERENCE GRAD NEGOVA Ob no va kul tur nozgo do vin ske dedi{~ine s pomo~jo li ni je Mape-An ti que. 2 1 Na obrob ju Slo ven skih go ric le`i vas Ne go va. Po svoji struk tu ri je to na se lje z gru~as tim je drom na te ra si za hod no od osred nje ga dela [~avni{ke do li ne. Kraj je bil ver jet no posel jen `e v mlaj{i kame ni in ka sne je v bro na sti dobi, za to rej je o~itno, da ima Ne go va dol go in bo ga to zgo do vi no. Pravi ponos vasi je za go to vo Grad Ne go va, ki je bil zgra jen v 14. sto let ju. Ka sne je, v ~asu tur{kih na padov, je bil grad mo~no po{ko do van, zato ga je bilo po treb no ob noviti. Od tur{kih napa dov in s tem od prve ob no ve gra du je mi ni lo `e kar ne kaj ~asa, zato je bil grad po nov no po tre ben te me lji te ob no ve. Obnovo je leta 2006 kot iz va ja lec pri~elo pod jet je SGP Pom grad. Gle de na dol go zgo do vi no ob jek ta je bilo pri tej sa na ci ji zelo pomem bno, da ima jo upo rab lje ni ma teriali, bodisi za kon struk cij sko sa na ci jo bo di si le za povr{in sko ob no vo, ~im bolj po dob ne last no sti ti stih ma te ria lov, ki so bili pr vot no upo rab lje ni pri grad nji ob jek ta. Pod jet je Ma pei je pri tem pro jek tu so de lo va lo in so de lu je pri de lih, ki {e po te ka jo, to je pri sa na ci ji zi dov in ome tov. Pod jet je Map tra de, ki iz va ja ob no vi tve na dela zi dov in ome tov, upo rab lja iz del ke iz li ni je Mape-An ti que. Sa na ci ja ome tov Odstra nje va nju ob sto je~ih od vla ge prepe re lih, po{ko do va nih ometov je sle di lo te me lji to ~i{~enje kam ni tih in ope~no kam ni tih zi dov z upo ra bo vi so kot la~nih ~is til cev. Po glob lje ne, o~i{~ene rege med po sa mez ni mi kam ni je bilo po treb no pred iz ved bo obriz ga za polni ti z mal to, pri prav lje no iz spe cial ne ga hi dra vli~nega ve zi va brez vseb no sti ce men ta za pri pra vo izsu{eval no-sa na cij skih malt za zi danje in ome ta va nje ope~nih in kam ni tih zidov zgo do vin skih ob jek tov

17 MAPE-ANTIQUE LC, ki je bil zme{an z lo kal nim agre ga tom gra nula ci je od 0 do 4 mm. Ko se je mal ta v re gah med kam ni posu{ila, je bil na na vla`eno pod la go na ne sen obrizg z upo ra bo na soli odporne malte brez vseb no sti ce men ta MAPE- ANTIQUE RINZAFFO. Ko so bili ome nje ni po stop ki za klju~eni, je sle di lo in jek ti ra nje, utrje va nje po{ko do va nih in os lab lje nih zi dov z upo ra bo spe cial ne ga hi dra vli~nega ve zi va brez vseb no sti ce men ta za utr di tev, in jek ti ra nje ope~nih in kam ni tih zidov zgo do vin skih ob jek tov MAPE-ANTIQUE I. In jek ti ra nje je bilo iz ve de no s pomo~jo in jek cij skih na stav kov, ki so bili pred~asno name{~eni v luk nje, iz vr ta ne v zid, in pri~vr{~eni z upo ra bo hi trovezo~ega in hi trotrde~ega hi dra vli~nega ve zi va za ta koj{nje pri~vr sti tve LAMPOCEM. Med iz va ja njem in jek ti ra nja se je obrizg te me lji to posu{il, tako da so bile ste ne pri mer ne za nad gradnjo s su{il nim gro bim ome tom, ki je bil pri pravljen iz spe cial ne ga ve zi va MAPE-ANTIQUE LC in lo kal ne ga agre ga ta gra nu la ci je od 0 do 5 Slika 1: Obnovljena zunanjost objekta Slika 2: Obok pred obnovo Slika 3: Del objekta, ki {e ~aka na obnovo Slika 4: Odstra njevanje po{kodovanih ometov in ~i{~enje zidov Slika 5: Obnovljeni obok v postopku su{enja Slika 6: Obnovljeni prostor Slika 7: Obnovljena zunanjost gradu Tehni~ni podatki Ob jekt: Grad Ne go va In ve sti tor: Re pub li ka Slo ve ni ja, Mi ni strs tvo za kul tu ro Glav ni in od go vor ni pro jek tant: GEA CON- SULT, d.o.o.; Ale{ Haf ner, u.d.i.a. Nad zor: Jo{ko Mis son, u.d.i.g. ^as iz ved be: av gust 2006 pred vi de no kon~ano ju nij 2008 Glav ni iz va jal ci: Givo, d.o.o.; SGP Pom grad, d.d.; Gra nit, d.d., Slo ven ska Bi stri ca Iz va ja lec su{il nih ome tov: Map tra de, d.o.o. Od go vor ni vod ja grad be nih del: Dra go Kosed nar, i.g. Ma pe iev koor di na tor: Gre gor Knez V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa da jo li ni jam»iz del ki za po la ga nje ke rami~nih plo{~ic in kam na«in»iz del ki za grad be ni{tvo«. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na zgo{~enki»ma pei bal In fo net«in na Glo- Upo rab lje ni iz del ki Lam po cem: hi tro ve zo~e in hi tro tr de~e hi dravli~no ve zi vo s kom pen zi ra nim kr~en jem za takoj{nje pri~vr sti tve (okviri vrat, vo do vod ne in elektroin{ta la ci je...). Mape-An ti que LC: spe cial no ve zi vo za pri pra vo izsu{eval ne sa na cij ske mal te za ob no vo zgo do vinskih ob jek tov. Mape-An ti que Rin zaf fo: na soli od por na svetla mal ta na os no vi Eco Puz zo lana, brez vseb no sti cemen ta, za obrizg pred nana{an jem izsu{eval nosa na cij skih malt. Mape-An ti que I: in jek tir na mal ta za u~vr sti tev ope~nih in kam ni tih zi dov zgo do vin skih ob jektov mm. Gro bi omet se je nana{al na kla si~ni na~in z ome ta va njem z zi dar ski mi `li ca mi in rav na njem s pomo~jo le tev po pred hod no nare je nih vo di lih. Tudi fini omet je je bil pri pravljen z upo ra bo spe cial ne ga ve zi va MAPE-AN- TIQUE LC in kre men~eve ga pe ska gra nu la ci je od 0 do 1,2 mm. Po osu{itvi fi ne ga ome ta so bile ste ne ob de la ne oz. pre bar vane s pa roprepust no bar vo. Zah va lju jo~ kva li tet nim si ste mom za ob no vo zgo do vin skih ob jek tov bo Grad Ne go va kmalu zab le stel v pre nov lje ni po do bi. Ve se li smo, da smo lah ko z li ni jo Mape-An ti que pris pevali k ohra ni tvi kul tur nozgo do vin ske dedi{~ine, ki jo bomo pre ne sli na prihod nje ro do ve in jim tako omo go~ili vpo gled v na{o skup no zgo dovi no. SM 15

18 MNENJE STROKOVNJAKA Pov ze tek pre da va nja, ki ga je na sej mu»build UP EXPO«fe bruar ja 2008 v Mi la nu v ok vi ru stro kov nih pos ve tov pred sta vil Giu lio Mo ran di ni, in`enir grad be ni{tva, ~lan cen tral ne teh ni~ne slu`be Ma pei. Oja~itve zi da nih kon struk cij je po dro~je zelo kom plek snih vpra{anj, kjer se sre~uje ta konstruk cij ska grad be na stro ka in stro kovna za{~ita zi da nih ob jek tov, ki sodi pod okri lje Za vo da za vars tvo kul tur ne dedi{~ine. Za ko no da ja se gle de iz bolj{anja mehan skih last no sti zi da nih ob jek tov in nji ho ve ga pro tipo tre sne ga oja~anja lah ko od dr`ave do dr`ave ne ko li ko raz li ku je. Na splo{no pa ve lja, da je sta nje pre cej po dob no in da ob jekti iz ka zu je jo kon struk cij ske os la bi tve in/ali po manj klji vosti do stop nje, ko je vpra{lji va ozi ro ma ogro`ena nji ho va po tre sna var nost. Re{itev to vrst nih vpra{anj po nu ja Ma pei z li ni jo iz del kov FRP sistem. Iz del ki te li ni je pred stav lja jo u~in ko vito si stemsko re{itev na os no vi ve zi va anor gan ske ga iz vo ra, ki iz ka zu je znatno povi{anje me hanskih od por no sti zi da nih ob jek tov. Do se daj so se v ta na men ve~ino ma upo rab lja li kom po zit ni ma te ria li na osno vi ma tri ce or gan ske ga iz vo ra, kot so npr. epok sid ne smo le. Ma peiev no vo dob ni pri stop te me lji na upo ra bi anor gan ske matri ce hidra vli~nih ve ziv, ki je ne pri mer no bolj kom pa ti bil na z iz vor no upo rab lje ni mi gra di vi tako gle de ke mij ske se sta ve kot tudi ela sto me han skih last no sti. Za bolj{e ra zu me va nje de lo va nja oja~eval ne ga si ste ma so bile iz ve de ne ob{irne ra zi sko val ne {tu dije in ana li ze, ka te rih plod sta kom po zit na iz del ka MAPEGRID G220 in PLANITOP HDM (ali PLANITOP HDM MAXI). Ta si stem pred stav lja u~in ko vi to al ter na ti vo do se daj poz na nim iz del kom iz li ni je FRP SISTEM. Si stem se stav lja ta kon struk cij ska ar matur na mre`a iz al kal no od por nih ste kle- POTRESNA OJA^ITEV MEHANSKIH LASTNOS Fo to gra fi ja Ma pe grid G220 mre`e iz al kal no od por nih vla ken nih vla ken MAPEGRID G220 z vi so ko na tez no obre men lji vost jo (45 k N/m) in odli~no di men zij sko sta bil nost jo. Mre`a MAPEGRID G220 je od por na na at mos fer ske vpli ve (ne var ne snovi iz ozra~ja), je po vsem neob~ut lji va na ko ro zi jo, se eno stav no re`e, kro ji in pri la ga ja ob li ki pod la ge, na ka te ro se vgra ju je. Pod la go, v ka te ro jo vti snemo, pri pravi mo z upo ra bo vi so ko duktil ne dvo kom po nent ne mi kroar mi ra ne mal te z niz kim mo du lom ela sti~no sti na os no vi ve ziv s pu co lan skim de lova njem PLANITOP HDM (za de be li ne na no sa do 6 mm) in/ali PLANITOP HDM MAXI (za de be li ne na no sa do 25 mm). Mal ta ima odli~en opri jem na vse vr ste zi dov in se sku paj z njim pove`e v enot no mo no lit no ce lo to. Vi so ka vseb nost ena ko mer no raz po reje nih ste kle nih vla ken ji za go tav lja viso ko upo gib no trd nost in duk til nej{e de lo va nje v pri mer ja vi z obi~aj ni mi hidra vli~nimi ve zi vi. Ome nje ni oja~eval ni si stem (MAPEGRID G220 + PLANITOP HDM/PLANITOP HDM MAXI) je vi so ko duk ti len, ima visoko spo sob nost raz tro sa oz. razpr{itve na pe tost ne ener gi je, na sta le pri po tre sih, je od po ren na vi soke tem pe ra tu re in ima do bro paroprepust nost. V nas prot ju s poz na ni mi kom po zit ni mi FRP sistemi se lah ko nana{a tudi na vla`ne pod la ge, ker je 16

19 IN IZBOLJ[ANJE TI ZIDANIH OBJEKTOV 1 2 Fo to gra fi ja mal te Pla ni top GDM Stri`na napetost τ (MPa) Tabela 1 Sli ka 1: Fo to gra fi ja test ne ga vzor ca brez oja~itve z izra zi to raz po ko Sli ka 2 in 3: Fo to gra fi ja test ne ga vzor ca z iz ve de no obo je stran sko oja~it vi jo. Opa zi te lah ko ve~je {te vi lo manj{ih razpok, a brez ve~jih raz pok na robovih. Kljub obre me ni tvi ni pri{lo do od sto pitve/po pu sti tve mal te brez iz ve de ne ga do dat ne ga me han ske ga si dra nja. Razlog je v tem, da je sistem zelo kom pa tibi len s pod la go Ta be la 1: Me han sko obna{anje oja~anega vzor ca pri tipi~nem dia go nal nem tla~nem pre sku su. Pre skus do ka zu je ve li ko spo sob nost pri la ga ja nja mate (in ab sor bira nju ener gi je) ob de for ma ci jah 3 Raztezek γ (%) 17

20 MNENJE STROKOVNJAKA de be li na nad grad nje majh na, kar prispe va tudi k mi ni mal ne mu pove~anju last ne te`e. Ana li ze re zul ta tov la bo ra to rij skih testov, iz ve de nih na Ka te dri za kon strukcij sko in`enirs tvo (DAPS) Uni ver ze Fede ri co II v Neap lju na niz kosten skih zi do vih iz nea pelj ske ga leh nja ka, so po ka za le, da je spo sob nost prev ze ma po tre sne na pe tost ne ener gi je bis tve no povi{ana. Z upo ra bo oja~eval ne ga si s- te ma MAPEGRID G220 + PLANITOP HDM/PLANITOP HDM MAXI pri de do ve~jega raz tro sa na sta lih povr{in skih na pe to sti, kar se odra`a v na stan ku raz pr{enih manj{ih raz pok v pri mer javi s for mi ra njem kon cen tri ra ne ma kro raz po ke v pri me ru neo ja~ane ga niz kosten ske ga zidu. Test je tudi ja sno po trdil znat no povi{anje τ max (naj ve~ja tangen cial na na pe tost) za okrog 100 % v pri mer ja vi z zi dom brez oja~anja. Kar je {e po se bej po mem bno, pa je znat no povi{anje duk til no sti (µ), ki jo vzor~ni pa nel iz ka zu je z vi so ko spo sobnost jo de for ma ci je brez vsa kr{ne iz gube no sil no sti. Vred no sti obeh last no sti (povi{anje τ in µ) sta za do sti li vsem zah te vam itali jan ske za ko no da je o pro ti po tre sni grad nji (OPCM 3274 in ka snej{im zako nom), s ~imer je si stem pri do bil vsa po treb na do vo lje nja za prak ti~no upora bo. Po leg tega teh ni~ne zna~il no sti Mape ie ve ga si ste ma za oja~anja omogo~ajo tudi eno stav no in hi tro iz vedbo z mo`nost jo pri la ga ja nja {e tako zah tev nim ar hi tek tur nim ob li kam zi danih zgradb in jim za go tav lja jo vi so ko duk til nost. Oja~eval ni si stem MAPEGRID G220 + PLANITOP HDM/PLANITOP HDM MAXI kot po tre sna oja~itev in/ali iz bolj{anje me han skih last no sti je bil, pred vsem v Ita li ji, `e uspe{no upo rab ljen na ve li kemu {te vi lu zi da nih ob jek tov in ob jektov na rav ne in kul tur ne dedi{~ine. Po drob ne in for ma ci je o re fe ren~nih objek tih, kjer so bila oja~anja iz ve de na po si ste mu MAPEGRID G220 + PLANITOP HDM/PLANITOP HDM MAXI naj de te na splet ni stra ni s klikom na»re fe ren ce«in is ka njem z vpisom ime na iz del ka. SM Sli ka 4: Na nos Mape-Wrap C Fioc co Sli ka 5: Na nos pr vega slo ja Pla ni top-a HDM Sli ka 6 in 7: Na me stitev mre`e Ma pe grid G220 Sli ka 8: Na nos druge ga slo ja Pla ni top-a HDM 8 18

21 PREDSTAVLJAMO IZDELKE Hi tro in eno stav no nana{anje, mo`no iz va ja nje oja~itev in pri la ga janje tudi zah tev nim ob li kam, mo`nost upo ra be za no tra nje in zuna nje povr{ine, viso ke me han ske trd no sti, pove~ana ob stoj nost. zi da nih j s kon struk cij Kon strukcij ska ar mi ra na oja~itev Ma pe grid G220 in Pla ni top HDM si stem ska re{itev Po se bej pri mer na za: pro ti po tre sno oja~itev zi da nih kon struk cij (stene, loki, obo ki itd.), pove~anje stri`nih na pe to sti/trd no sti oja~anih sten iz ope ke, kam na ali me{ane se sta ve, iz ved bo»ar mi ra nih«ome tov, v ka te rih ar ma tura (ar mir na mre`a) de lu je kot kom po nen ta/element, ki pre pre~uje na sta nek raz pok in po razde li na pe to sti, za{~ito ele men tov, nag nje nih k raz po ka nju, kot so sti ki med ar mi ra nobe ton ski mi ele men ti in ome ta ni mi ste na mi ali v po ve za vi z vo ga li sten (no tra nji mi in zu na nji mi). Pred no sti: fi zi kal no-kemi~na kom pa ti bil nost, vi so ka duk til nost (`ila vost) s spo sob nost jo po raz de li tve po tre sne ener gi je, od pornost na povi{ane tem pe ra tu re, mo`nost nana{anja na vla`ne pod la ge, zmanj{anje de be li ne na no sov, do bra paropre pust nost. Na men ska al kal no opor na ste klena mre`a za oja~itev/utr di tev zi danih kon struk cij iz ope ke, kam na ali me{ane se sta ve. Pred no sti: vi so ke na tez ne trd no sti (45 k N/m), odli~ne di men zij ske sta bil nosti, ne ko ro di ra, od por na na at mos fer ske vpli ve, lah ka in eno stav na za vgrad njo, eno stav na za rezanje in ob li ko vanje na pod la go. GRADBENA LEPILA * TESNILNI SISTEMI * KEMI^NI IZDELKI ZA GRADBENI[TVO Dvo kom po nent na mal ta z vi so ko duk til nost jo za oja~itev/utr di tev zi da nih kon struk cij ter za rav nanje povr{in iz ope ke, kam na ali me{ane se sta ve. Pred no sti: odli~ne spri jem ne trd no sti, ni zek mo dul ela sti~no sti, od por na na at mos fer ske vpli ve, vodote sna, ne poka, eno stav na za nana{anje. 19

22 REFERENCE STA NO VANJ SKO NA SE LJE SE ME DEL SKI RAZ GLE DI Bli`ina me sta in nara ve, ~udo vit po gled na mor je vse na enem me stu. 1 Lo ka ci ja Na skraj nem ju go za hod nem delu Se me de le, na obrob ju Ko pra, ka mor nas po pe lje cesta na Mar ko vec, je kot del ob sto je~ega na se lja zraslo novo sta no vanj sko na se lje Se me del ski raz gle di. Sta no va nja so v bli`ini zdravs tve nega doma, le kar ne, tr go vi ne, {ole, vrt ca, banke in av to bu sne po sta je, kar omo go~a udobno bi va nje. Ve~ina sta no vanj s svo jo lo ka ci jo nudi ~udo vi te raz gle de na me sto Koper, ce lot ni Tr`a{ki za liv vse do ita li jan skih Do lo mi tov. Stano vanj sko na se lje je raz de lje no na dve mor folo{ki ce lo ti, obmo~je A in obmo~je B, z vez nim de lom. Za klju~ek po zi da ve tvo ri ta kro`na pla toja z otro{kim igri{~em. Ob jek ti Obmo~je A na za hod nem delu se stav lja ta objek ta A1 in A2 z 48 sta no vanji. Oba ob jek ta ima ta dve klet ni eta`i s par kir ni mi me sti in {tiri eta`e sta no vanj. Obmo~je B na vzhod nem delu se stav lja ta ob jek ta B3 in B4 s 56 sta no vanji. Oba ob jek ta ima ta dve klet ni eta`i s par kir ni mi me sti in pe ti mi eta`ami sta no vanj. Skup no obema obmo~jema je to, da ima vsak ob jekt dva lo~ena vho da z last nim stop ni{~em in oseb nim dvi ga lom, ki vodi tudi v obe kle ti. V obmo~ju A sta v zgor njih dveh eta`ah {ti ri sob na sta no vanja, du plek si. Vez ni del med obe ma obmo~jema pred stav lja ob jekt s {ti ri mi dvo sob ni mi sta no vanji v dveh eta`ah. Shram be sta no vanj, skup na ko le sar ni ca in pro stor za ~is ti la se na ha ja jo v prit li~ju. Vsa sta no va nja ima jo del no za ste klje no lo`o, ve~ja pa ima jo tudi bal ko ne. Sta no va nja v pr vem nad strop ju ima jo te ra so ob ju`ni fa sa di. Bal ko ni in te ra se Na bal ko nih in te ra sah po prvotnem pro jek tu pre vla du je bi tu men ska hidroizola ci ja. Za ra di me{ane se sta ve za klju~ne ob lo ge - kam ni ta obro ba in ke ra mi~ne plo{~ice, var no sti ter manj ka jo~e vi{ine na bal ko nih (de be li na ce ment ne ga es tri ha je bila na kon cih celo manj kot 2 cm) smo na predlog iz va jal ca ke ra mi~ar skih del, pod jet ja Ke ra grad, sku paj s projek tant ko re{eva li po drob no sti. Pred la ga li smo si stem tes nje nja z MAPELASTIC-om, ki je bil ka sne je tudi iz ve den. Tesnilni sistem, izveden na naklonsko plast neposredno pod zaklju~no oblogo iz kerami~nih plo{~ic, prepre~uje prodiranje vode v podlago in ima pred tradicionalnimi izvedbami klasi~ne»~rne«hidroizolacije med nosilno armiranobetonsko plo{~o in naklonskim estrihom dve prednosti, in sicer odpravi nevarnost po{kodb podlage zaradi izmenjujo~ih se ciklusov zamrzovanje in odtaljevanje in prepre~uje izcvetanje na fugah in poroznih kerami~nih plo{~icah. Prav tako je MAPELASTIC si stem z vse mi re{eni mi de taj li, iz va ja se ga brez{ivno, za klju~na ob lo ga, ke ra mi~ne plo{~ice ali ka men, se lepi na njega ne po sred no. Prav zato so MAPELASTIC upo ra bi li {e v del no za pr tih te ra sah, lo`ah. Za lep lje nje plo{~ic iz por ce la ni zi ra ne ga gre sa so uporabi li iz bolj{ano flek si bil no ce ment no le pi lo KERAFLEX, fu gi rali pa so z ULTRA- COLOR-jem PLUS. Ko pal ni ce in hod ni ki Lep lje nje vpoj nih ke ra mi~nih plo{~ic na ome te v ko pal ni cah so iz ved li s KERABOND-om, plo{~ic iz por ce la ni zi ra ne ga gre sa na tleh ko pal nic in hod ni kov pa z iz bolj{anim ce ment nim le pi lom ADESILEX P9. Za fugi ra nje vseh povr{in so upo ra bi li ULTRACOLOR PLUS, di la ta ci je pa 20

23 Upo rab lje ni iz del ki V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa da jo li ni jam»iz del ki za po la ga nje ke rami~nih plo{~ic in kam na«,»iz del ki za po la ga nje tek stil ne in pro`ne ob lo ge«in»iz del ki za grad be ni{tvo. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na zgo{~enki»ma pei Glo bal In fo net«in na Le pi la in fu gir ne mase za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na so v skla du z zah te va mi stan dar dov SIST EN in EN so ob de la li s te snil nim MAPESILom AC. Par ke ti Za ra di hi tre ga tem pa grad nje ter pre krat ke ga ~asa su{enja ce mentnih estrihov so iz va jal ci del podjet ja Maks in`eni ring upo ra bi li si stem pri sil ne ga su{enja za dose ga nje zah te va ne vla`no sti. Ker je bila na ne ka te rih de lih vla ga {e ved no pre vi so ka, so kot par no zapo ro upo ra bili si stem treh pa ro zapor nih pre ma zov z ECOPRIM PU 1K. Ta si stem so upo ra bili tudi kot te melj ni pre maz pred lep lje njem kla si~nega hra sto ve ga par ke ta vi so ke ka ko vo sti z epok si-po liure tan skim le pi lom ULTRABOND P913 2K. Po otr di tvi je sle di lo le {e bru{enje in la ki ra nje. Sta no va nja v so se ski so go to va in del no vse lje na. Po na{ih in forma ci jah so ne ka te ra {e ved no na vo ljo. No vim last ni kom `eli mo lep po gled in mir no, za do volj no `iv ljenje. SM Tehni~ni podatki Ob jekt: Sta no vanj ska so se ska Semedel ski raz gle di In ve sti tor: IP Oba la, d. o. o., Fer rarska 14, Ko per Vred nost in ve sti ci je: 20 mi li jo nov ^as iz grad nje: oktober 2006 fe bruar 2008 Pro jekt: Stu dio ar hi tek tu ra, d. o. o., [ala ra, Ko per Iz va ja lec: Ener go plan, d. d., Pod hri bom 55, Ljub lja na Vod ja grad bi{~a: Jani Ceg nar Iz va ja lec ke ra mi~ar ski del: Ke ra grad, d. o. o., Novo me sto Iz va ja lec par ke tar skih del: Maks in`eni ring, d. o. o., Ljub lja na Ma peiev koor di na tor: Samo Mli na ri~ 2 Slika 1: Pogled na stanovanjsko naselje Semedelski razgledi Slika 2: Izdelana kopalnica Slika 3: Notranjost dupleks stanovanja Slika 4: Zaprti del lo`e 3 4 Ar mir na mre`ica: al kal no od por na ar mir na mre`ica iz ste kle nih vla ken za oja~itev te snil nih si ste mov. Ade si lex P9 (C2TE): ce ment no le pi lo z do bri mi za~et nimi trd nost mi, po dalj{anim od pr tim ~asom in brez le ze nja plo{~ic na ver ti kal nih povr{inah (za na no se do 5 mm). Ade si lex T Su per: le pi lo za med se boj no spa janje Ma pe band tra kov in kot nih ele men tov. Eco Prim PU 1K: eko lo{ki eno kom po nent ni poliu re tan ski pre maz brez to pi la za od pra{itev, u~vrsti tev in za pi ra nje preo sta le vla ge (<4 CM%) v pod la gi. Ke ra bond (C1): ce ment no le pi lo za ke ra mi~ne plo{~ice (za na no se do 5 mm). Ke raflex (C2TE): vi so ko zmog lji vo ce ment no le pi lo s po dalj{anim od pr tim ~asom in brez leze nja plo{~ic in iz del kov iz kam na na ver ti kal nih povr{inah (za na no se do 5 mm). Ma pe band: gu mi ra ni po liestrski trak, vo gal ni ele men ti in man{ete za tes nje nje ro bov, vo ga lov, in sta la cij skih pre bo jev in di la ta cij skih reg. Ma pe la stic: dvo kom po nent na visoko pri la godlji va, flek si bil na ce ment na mal ta za tes njenje in za{~ito be to na ter povr{in bal ko nov, te ras, ko palnic in pla val nih ba ze nov. Ma pe sil AC: ~ista, na bak te ri je in ple sen od porna si li kon ska te snil na masa brez to pil na os no vi ace tat ne ga za mre`enja v 26 barv nih od ten kih in trans pa rent ni bar vi z raz tez nost jo/kr~en jem do naj ve~ 20 % od iz ho di{~ne di men zi je. Pri mer FD: te melj ni spri jem ni pre maz za si li konske te snil ne mase Ma pe sil na be to nu, lesu, ko vi ni, pla sti ki in bar va nih povr{inah. Ul tra bond P913 2K: dvo kom po nent no epok si po liu re tan sko le pi lo za lep lje nje vseh vrst ob log iz lesa in la mi na ta. Ul tra co lor Plus (CG2): vi so ko zmog lji va, hi trove zo~a in hi tro su{e~a masa za fuge {iri ne 2 do 20 mm, v 26 bar vah; ne pov zro~a po ja va raz barva nja in izc ve ta nja; z do dat ki za vo dood boj nost (Drop Ef fect ) in pre pre~eva nje na stan ka ple sni (Bio Block ). 21

24 RAZISKAVE IN RAZVOJ IZ LABORATORIJA MAPEI INOVATIVNA TEHNOLOGIJA»DustFree«IZRAZITO ZMANJ[ANJE EMISIJ (90 %) PRAHU MED PRETRESANJEM, ME[ANJEM IN UPORABO Po raz vo ju ino va tiv nih teh no lo gij med ka te ri mi so pri la go dlji va eno kom po nent na le pi la in vi so ko prilago dlji va eno kom po nent na le pi la raz re da S1 in S2 (sklad no z evrop skim stan dar dom EN 12002), vi so ko pri lago dlji va eno kom po nent na le pi la z niz ko spe ci fi~no te`o in vi so ko zmog lji vost jo (ULTRAFLEX S2 MONO in ULTRAFLEX S2 QIUCK), teh no lo gi ji BioBlock in DropEf fect, upo rabni za iz bolj{anje `e tako izred nih last no sti mas za fu gi ranje ke ra mi~nih plo{~ic, ter iz del ki Eco, raz vi ti za po la ga nje mo~no obre me nje nih tal nih in sten skih ob log, DustFree da nes pred stav lja do dat no no vost. Teh no lo gi ja DustFree olaj{a `iv lje nje na grad bi{~u, saj odprav lja {te vil ne mote~e de jav ni ke pred vsem med ob no vi tveni mi deli. Te sti ra nja so do ka za la, da v pri mer ja vi z obi~ajni mi proi zvo di v prahu iz del ki DustFree za go tav lja jo celo 90 % manj emi sij pra hu v fazi proi zvod nje, me{anja, ob dela ve in upo ra be. Pred no sti: - Manj pra hu med pre tre sa njem. - Manj pra hu med me{an jem. - Manj emi sij pra hu v okolje, kar je {e posebej pomembno med ob no vi tve ni mi deli v `e na se ljenih oko ljih. Manj emi sij pra hu pomeni manj vdi ha ne ga pra hu in s tem do pri nos k zdrav ju in pris pe vek k va ro va nju oko lja. Po tr di tev Ma pe ie vih na po rov v sme ri va ro va nja oko lja in ~lo ve ka z upo{te va njem raz li~nih si ste mov ka ko vo sti, in si cer si stema va ro va nja oko lja sklad no s stan dar dom ISO 14001, si stema ekou prav ljanja in kon tro le s pro sto volj nim pri sto pom EMAS (En vi ron men tal Ma na ge ment and Au dit Sche me), in te gri rane okolj ske av to ri za ci je A.I.A. po za kon ski odlo~bi 372/99 (IPPC: In te gra ted Pol lu tion Pre ven tion and Con trol) in si stema vo de nja v skla du s stan dardom OHSAS (Oc cu patio nal Health and Sa fety As ses sment Se ries) in pra vilni kom CE {t. 761/01 (EMAS 2). Nova tehno lo gi ja DustFree bo po sto po ma uve de na v celo ten pro gram iz del kov v pra hu za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic in mar mor ja, naj prej v KERAFLEX MAXI S1. Na fo togra fi ji je to ce ment no le pi lo pred stav lje no v svo ji naj no vej{i ob li ki. PRAHU 22

25 Polaganje klinkerja na zunanji povr{ini Visoko zmogljivo, prilagodljivo, fleksibilno cementno lepilo s podalj{anim odprtim ~asom in brez lezenja plo{~ic in izdelkov iz kamna na vertikalnih povr{inah (za nanose od 3 do 15 mm). Sedaj s tehnologijo DustFree, ki omogo~a zmanj{anje emisij prahu med me{anjem. S tem omogo~a polagalcu la`je in varnej{e delo. Zahvaljujo~ tehnologiji Dust- Free je u~inek proizvoda {e dodatno izbolj{an. KERAFLEX MAXI S1 je {e posebej primeren za polaganje plo{~ic iz porcelaniziranega gresa in dimenzijsko stabilnih naravnih kamnin ve~jih dimenzij na notranjih in zunanjih povr{inah. Polaganje ro~no izdelanega ope~nega tlakovca na neraven estrih Polaganje reliefnih plo{~ic iz pe{~enjaka na zunanji povr{ini Polaganje glaziranega porcelaniziranega gresa Povr{ine za nanos: obi~ajni stenski ometi ali cementna malta; notranji zidovi iz betonskih blokov; plino beton, mavec in anhidrit po predhodni obdelavi s PRIMER-jem G; mav~no-kartonske plo{~e; tlaki s talnim gretjem; cementni tlaki, ~e so zadostno dozoreli in suhi; tesnilni sistemi z MAPELASTIC-om ali MAPEGUM-om WPS; obstoje~e obloge iz marmorja in kerami~nih plo{~ic. Posebej primeren je za polaganje na pohodno mo~no obremenjenih talnih povr{inah. Teh ni~ni po dat ki: Uporabni ~as me{anice: 8 ur Odprti ~as: 40 mi nut Fugiranje na steni: po 4-8 urah Fu gi ra nje na tlaku: po 24 urah Po hod nost: po 24 urah Polna obre me ni tev: po 14 dneh Pri la go dlji vost po EN 12002: S1 pri la go dlji vo Bar ve: bela ali siva Na nos: z na zob~ano lo pa ti co {t. 4, 5, 6 ali 10 Skla di{~enje: 12 me se cev Poraba: 1,2 kg/m 2 za mm de be li ne Em ba la`a: vre~e po 25 kg sivo lepilo vre~e po 23 kg belo lepilo KERAFLEX MAXI S1 je pridobil znak CE na podlagi certifikata ITT {t /Gi (TUM), ki ga je izdal laboratorij Tehni{ke univerze v Münchnu (Nem~ija). Polaganje klanih kamnitih plo{~ EN

26 PREDSTAVLJAMO IZDELKE ECO LINIJA MAPEI Ma peievi iz del ki Eco li ni je za go tav lja jo zdrav je, var nost in ugod je bi va pred mno gi mi leti je Ma pei po seb no pozor nost na me nil ra zi ska vam in raz vo ju iz del kov, ki so prijazni do oko lja, iz va jal cev in upo rab ni kov. V mno gih dr`avah `al ne ob sta ja jo po seb ni pred pi si in stan dar di za pra vil no tr`no pre poz nav nost»eko lo{kih«iz del kov. Zato so iz va jal ci in do ba vi telji po go sto za ve de ni s pri jaz ni mi, pri vla~no zvi ti mi in v~asih celo za va jajo~imi pro mo cij ski mi spo ro~ili proi zva jal cev, ki jih us mer ja jo v iz bor za oko lje in zdrav je opo re~nih iz del kov. Glav na te`ava pri upo ra bi teh iz del kov je emi si ja hlap lji vih or gan skih se sta vin, kot so to pi la, bio ci di in meh~ala, ki lah ko pov zro~ajo znat no one sna`enje ozra~ja v bi val nih oko ljih (t. i. no tra nje one v 70. le tih prej{nje ga sto let ja je Ma pei po nu dil trgu iz del ke na po li mer ni os no vi v vod ni dis per zi ji z niz ko vsebnost jo to pil, ki niso zah te va li po seb nih var nost nih spri~eval za vnet lji ve sno vi. Ti iz del ki, v majh nih od stot kih, {e ved no vse bu je jo to pi la, kar pa je da nes za vi so ko oza ve{~ene trge z izra zi to skrbjo za va ro va nje zdra ve ga oko lja nespre jem lji vo. S ci ljem za{~ite in vars tva oko lja ter iz bolj{anja ka ko vo sti `iv ljenj skih po go jev je Ma pei iz ve del ra zi sko val no na lo go raz vo ja iz del kov z izred no niz ko emi si jo hlap lji vih or gan skih se sta vin (VOC), ki v ~asu iz ved be del in ka snej{e upo ra be pro sto rov pre ha ja jo v pro stor, oko lje. Plod te ra zi sko val ne na lo ge je bila v 90. le tih prej{nje ga sto let ja pred stav lje na Ma peieva Eco li ni ja iz del kov, ki je bila naj prej uve de na na ame ri{kem trgu in po tem pre ne se na tudi v Evro po. V ob dob ju ne kaj let je Eco li ni ja iz del kov na dome sti la ve~ino kon ven cio nal nih iz del kov na dis per zij ski os no vi. Od ok to bra 2005 so vsi iz del ki Eco li ni je, ki so bili preiz ku{eni in cer ti fi ci ra ni na med na rod no priz na nih in{ti tu tih, kot sta nem{ki TFI (Tep pich-forsc hung sin stitut) in ame ri{ki CRI (Car pet and Rug In sti tu te), ozna~eni s kodo EMICODE EC »ECO«LEPILA DELE@ ORGANSKIH TOPIL V LEPILIH 1980 DISPERZIJSKA LEPILA 1970 LEPILA NA OSNOVI POLIVINILETROV (PVE) 1965 KONTAKTNA LEPILA 24

27 Ta znak, ki ga je Ma pei pri do bil pri zdru`enju GEV (Ge meinsc haft Emis sion skontrol lier te Ver le ge wer stof fe Kle be stof fe und Bau pro duk te e.v.), v ka te re ga je tudi v~lanjen, se upo rab lja za ozna~eva nje iz del kov, ki do se ga jo izred no niz ko emi si jo hlaplji vih or gan skih sub stanc (VOC). Pra vi co do upo ra be oz na ke EMICODE EC1 na le pi lih ima jo iz del ki, pri ka te rih je iz mer je na emi sij ska vred nost or gan skih se sta vin 10 dni po nji ho vi vgrad nji oz. iz ved bi manj{a od 500 µg/m³ zra ka. Oz na ka EMICODE EC1 se upo rab lja tudi pri te melj nih pre ma zih (preo stala emisij ska vred nost or gan skih se sta vin je po 10 dneh manj{a od 100 µg/m³ zra ka) in izrav nal nih ma sah (preo sta la emi sij ska vred nost or gan skih se sta vin je po 10 dneh manj{a od 200 µg/m³ zra ka). Vsi iz del ki Ma peieve Eco li ni je so pri do bi li GEV cer ti fi kat, ki je na os no vi pi sne zah te ve upo rab ni kom tudi na vo ljo. Upo{tevanje naj stro`jih oko lje vars tve nih pred pi sov omo go~a za go to vi tev po trebne ga va ro va nja svo jega zdravja ter var ne ga in udob ne ga bi va nja upo rab ni kov. Upo ra ba li ni je iz del kov Ma pei Eco s cer ti fi ci ra no oz na ko EMICODE EC1 za iz vedbo za klju~nih del v grad be ni{tvu je pra vi ko rak v tej sme ri. Obse`nej{e in for ma ci je o iz del kih naj de te v teh ni~nih in var nost nih li stih na spletni stra ni SM EMISIJA LAHKO HLAPLJIVIH SESTAVIN (v µg/m 3 ) Le pi la na os no vi to pil Po li mer na le pi la v vod ni dis per zi ji EMICODE EC1 le pi la PREOSTALA EMISIJA 10 DNI PO POLA- GANJU (IZVEDBI) <500 25

28 PREDSTAVLJAMO IZDELKE ECO IZDELKI ZA PRIPRAVO PODLAGE TEMELJNI SPRIJEMNI PREMAZI Pri mer G: te melj ni vpoj no re gu la cij ski spri jem ni pre maz na osno vi sin te ti~nih smol v vod ni dis per zi ji z zelo niz ko vseb nost jo hlap lji vih or gan skih se sta vin (VOC). Eco Prim T: eko lo{ki te melj ni pre maz na os no vi akril nih smol za vse vr ste pod lag v no tra njih pro sto rih. PREMAZ ZA U^VRSTITEV IN ZAPIRANJE PREOSTALE VLAGE Eco Prim PU 1K: eko lo{ki eno kom po nent ni po liu re tan ski premaz brez to pi la za od pra{itev, u~vr sti tev in za pi ra nje preo sta le vla ge (<4 CM %) v pod la gi. IZRAVNALNA MASA Ul tra plan Eco: hi tro ve zo~a sa mo raz liv na izrav nal na masa z izred no niz ko emi si jo hlap lji vih or gan skih se sta vin (VOC) za no tra nje tal ne povr{ine (za na no se od 1 do 10 mm). ECO LEPILA ZA POLAGANJE PRO@NIH in TEKSTILNIH OBLOG GUMA Ul tra bond Eco V4 SP: eko lo{ko uni ver zal no le pi lo v vod ni disper zi ji z dol gim od pr tim ~asom za vi nil ne, po lio le fin ske, gumi in tek stil ne ob lo ge. Ul tra bond Eco VS90: eko lo{ko uni ver zal no le pi lo v vod ni disper zi ji za gumo in vi nil ne tal ne ob lo ge. Ade si lex UP71: dvo kom po nent no ~isto po liu re tan sko le pi lo za PVC, CV in gumo v no tra njih pro sto rih. LINOLEJ Aqua col T: eko lo{ko hi trovezo~e dis per zij sko le pi lo za tek stilne ob lo ge, li no lej in plu to. Ul tra bond Eco 540: eko lo{ko dis per zij sko le pi lo za li no lej in plu to. VINILNE OBLOGE (PVC) Ma pe cryl Eco: eko lo{ko akril no dis per zij sko le pi lo za vi nil ne in tek stil ne ob lo ge. Ul tra bond Eco 350: eko lo{ko dis per zij sko le pi lo z dol gim ~asom po la ga nja za PVC, CV, po lio le fin gumo in {port no oblo go. Ul tra bond Eco V4 SP: eko lo{ko uni ver zal no le pi lo v vod ni disper zi ji z dol gim od pr tim ~asom za vi nil ne, po lio le fin ske, gumi in tek stil ne ob lo ge. Ul tra bond Eco VS90: eko lo{ko uni ver zal no le pi lo v vod ni disper zi ji za gumo in vi nil ne tal ne ob lo ge. Ade si lex UP71: dvo kom po nent no ~isto po liu re tan sko le pi lo za PVC, CV in gumo v no tra njih pro sto rih. TEKSTILNE OBLOGE Aqua col T: eko lo{ko hi trovezo~e dis per zij sko le pi lo za tek stilne ob lo ge, li no lej in plu to. Ma pe cryl Eco: eko lo{ko akril no dis per zij sko le pi lo za vi nil ne in tek stil ne ob lo ge. Ul tra bond Eco 185: eko lo{ko dis per zij sko le pi lo z vi so ko za~etno le pil no mo~jo za tek stil ne ob lo ge. PROSTO LE@E^E TEKSTILNE PLO[^E Ul tra bond Eco Fix: eko lo{ko lepi lo/sreds tvo za pri~vr sti tev/ pro ti dr sni pre maz za tek stil ne ob lo ge.»eco«sistem ZA POLAGANJE LINOLEJA na ce ment ne es tri he»eco«sistem LINOLEJ ULTRABOND ECO 540 ULTRAPLAN ECO ZA POLAGANJE GUME IN PVC-ja na pod la ge s pre vi so kim preo stan kom vla ge»eco«sistem ZA POLAGANJE PVC-ja na pod la ge z os tan ki le pi la PVC PVC ULTRABOND ECO 350»ECO«SISTEM PRIMER G ZA POLAGANJE TEKSTILNIH OBLOG na ce ment ne es tri he TEKSTILNA OBLOGA NA LATEKS OSNOVI GUMA ULTRABOND ECO VS 90 ULTRAPLAN ECO PRIMER G PVC ULTRABOND ECO V4SP ULTRAPLAN ECO ECO PRIM T PROSTO LE@E^E TEKSTILNE PLO[^E ULTRABOND ECO FIX ULTRABOND ECO 185 ULTRABOND ECO PRIMER G 26

29 DOGODKI DAN ODPRTIH VRAT IN MAPEI BUS [tir je spom la dan ski dne vi stro kov nih sre~anj za ar hi tek te, po la gal ce ke ra mi~nih plo{~ic in par ke tar je. Mar ca, na tan~neje med 25. in 29. marcem, smo ob za~etku grad be ne se zone na{e partner je in di stri bu ter je obiska li s se daj `e tra di cio nal nim Ma pei busom. V {ti rih dneh smo ob kro`ili dobr{en del Slo ve ni je. Za~eli smo na pri mor skem kon cu, v Novi Go ri ci in Aj dov{~ini, nada ljevali pot pro ti Ce lju, se usta vi li v No vem me stu ter kon~ali po to va nje na Dnevu od pr tih vrat 29. marca v Grosup ljem v pro sto rih pod jet ja Ma pei. Ma pei bus je s svo jo po jav nost jo vsepo vsod vzbu dil za ni ma nje in pri tegnil mar si ka te re ga obisko val ca. Vsem smo od pr li vra ta Ma pei busa, ki je v no tra njosti oprem ljen z le pi mi de taj li. Naj ome ni mo tal ni mo zaik, vgrajen z Ma peievi mi izdel ki. Avto bus je na mre~ za sno van kot mo bil ni»sho wroom«z eks po na ti za pred stav lja nje ve like ga {te vila raz li~nih re{itev in s teh no lo gi jo za mul ti me dij sko pred stavi tev. V {tirih dneh smo pri pra vi li pet stro kovnih sre~anj za ar hi tek te, pola galce ke ra mi~nih plo{~ic in par ke tar je, ki so se od zva li na{emu po va bi lu. Stro kovna sre~anja so za je ma la ak tual ne teme spe ci fi~nih po dro~ij. Mapeievi stro kov njaki, ki so vo di li pre da va nja, so bili od pr ti za vpra{anja in sku pin sko di sku si jo. Vsa sre~anja so po te ka la v spro{~enem vzdu{ju ter so bila upr ta v slu{ate lje, ki so lahko iz prve roke spoz na li najpomem bnej{e no vo sti ter raz re{ili ne ka te re di le me, s ka te ri mi se vsak dan sre~uje jo na de lo vi{~ih. Stro kov na sre~anja in obisk Ma pei busa smo skle ni li s temo»pola ganje par ke ta«. Po la gal ce par ke ta smo po va bi li v doma~i»sho wroom«v Grosuplju, ki je le tos na stal rav no za ra di po treb po pro sto ru za pred stavi tve. Ma peiev so de la vec Gregor Knez je pred sta vil si ste me za zapira nje preo sta le vla ge v es tri hu pred po la ga njem par ke ta ter no vo sti med le pi- li za po la ga nje par ke ta. S so de lav cem sta pri sotnim pri ka za la tudi prak ti~no upo ra bo pred stav- lje nih iz del kov. Na{e {ti rid nev no dru`enje smo zaklju~ili poz no po pold ne ob pri griz ku in pri jetnem kle pe tu. Ve- se li smo, da ste se ude le`ili na{ih sre~anj ter nam znova iz ka za li zau pa nje in `eljo po so de- lo va nju. SM Slika 1: Mobilni»sho wroom«z eksponati Slika 2: Talni mozaik, vgrajen v avtobus z Mapeievimi izdelki Slika 3: In {e nasmeh v objektiv ob sre~anju v novome{kem Granit Commercu

30 13. julij 2008 Bormio Prelaz Stelvio PROGRAM Ura 8.45 Ura 9.15 Ura 9.30 Ura 9.40 Ura Ura Mali maraton (samo za ~lane zveze Fidal) Tekmovalna kolesarska dirka Re Stelvio-Mapei 24. izvedba (samo za ~lane zveze UDACE) Start `enskih kategorij Tekmovalna kolesarska dirka Re Stelvio-Mapei 24. izvedba (samo za ~lane zveze UDACE) Start mo{kih kategorij Mapeiev kolesarski vzpon (za ~lane in ne~lane v dru`bi nekdanjih poklicnih kolesarjev Mapei in drugih osebnosti iz sveta {porta) Teka{ka tekma za vse prijavljene udele`ence Zaklju~ek tekmovanja za vse udele`ence Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad na trgu Kuerc v Bormiu Brezpla~en program treningov za teka~e in kolesarje na spletni strani TRASA km iz Bormia (1.225 nm) do prelaza Stelvio (2.758 nm) Vi{inska razlika m Start na ulici Forte (center Bormia), povratek s posebnim avtobusnim prevozom od prelaza Stelvio do Bormia od 14. ure dalje. PRIJAVE Od 21. aprila do 7. julija na spletni strani: ali na sede`u Unione Sportiva Bormiese, via Manzoni Bormio. Maksimalno {tevilo prijavljenih: Prijavnina: 25 EUR za prijave med 21. aprilom in 15. junijem. 40 EUR za prijave med 16. junijem in 7. julijem. V prijavnino je vklju~eno: - prilo`nostna {portna majica Mapei day, - prevoz obla~il na prelaz Stelvio, - okrep~evalnice ob progi in na cilju, - posebni avtobusni prevoz (udele`encev in koles) iz prelaza Stelvio do Bormia, - medalja za spomin, - spominska slika in potrdilo o sodelovanju bodo, objavljene z mo`nostjo natisa na spletni strani - objava rezultatov. GRATIS PRIJAVA na spletni strani Za partnerje Mapei, ki se prijavijo s kodo partnerja in za bralce Realtà Mapei ki se prijavijo s kodo Realtà Mapei. INFORMACIJE ZA PRENO^I[^E Consorzio turistico Alta Valtellina Tel ; info@altavaltellina.so.it Ufficio Informazioni Turistiche, tel ; infobormio@provincia.so.it. Ugodne cene kosil in no~itev v {tevilnimih restavracijah in hotelih CO BV Con il patrocinio del Comune di Bormio Con il patrocinio della Provincia di Sondrio WINNING TIME GRADBENA LEPILA * TESNILNI SISTEMI * KEMI^NI IZDELKI ZA GRADBENI[TVO

31 Sistemi za sanacijo zidanih zgradb izsuševanje, zaščita in dekoracija. Kapilarni dvig vlage poškoduje zgradbe, poslabša njihovo funkcionalnost in kvari izgled. Zvonik cerkve, Mali Lošinj Da bi rešili tovrstne težave, ponuja Mapei specifične sisteme za sanacijo in zaključni izgled. LINIJA MAPE-ANTIQUE je sestavljena iz hidravličnih veziv in pripravljenih malt brez vsebnosti cementa na osnovi apnenca in ekološkega pucolana. Namenjena je izdelavi izsuševalnih ometov, katere označuje visoka paroprepustnost in kemična odpornost na vse topne soli, prisotne v zidovju. Zaradi teh lastnosti izdelki linije Mape-Antique omogočajo hitro odvajanje vlage, prisotne v zidovju, zato prostori postanejo zdravi in udobni za bivanje. Vila Asnaghi, Italija LINIJA SILEXCOLOR je sestavljena iz barv, tankoslojnih zaključnih ometov in marmorinov na osnovi kalijevega silikata. Zaradi procesa silikatizacije in visoke paroprepustnosti izdelki linije Silexcolor jamčijo trajnost in so potrebna nadgradnja izsuševalnih posegov z maltami iz linije Mape-Antique. Kapela Sv. Nikolaja, Boštanj Grad Negova, Negova GRADBENA LEPILA TESNILNI SISTEMI KEMIČNI IZDELKI ZA GRADBENIŠTVO

32 Sanacija, zaščita in dekoracija zidanih zgradb z Mape-Antique in Silexcolor MAPE-ANTIQUE RINZAFFO MAPE-ANTIQUE MC SILEXCOLOR PRIMER SILEXCOLOR TONACHINO Sistem Mape-Antique na osnovi apna in ekološkega pucolana učinkovito izsušuje zidovje iz opeke, kamna in lehnjaka, tudi v primerih starodavnih, zgodovinskih zgradb, ki so zaradi posledic kapilarnega dvigovanja vlage izpostavljene propadanju. Za sistem Silexcolor je značilna visoka paroprepustnost, ki jamči zaščito in dekoracijo zgradb po sanaciji. GRADBENA LEPILA TESNILNI SISTEMI KEMIČNI IZDELKI ZA GRADBENIŠTVO