VITA COMMERCE, d

Transkripcija

1 NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. LETNO POROČILO za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2005

2 KAZALO Poslovno poročilo Predstavitev družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. 3 Poročilo o poslovanju družbe v letu Poročilo nadzornega sveta 7 Računovodsko poročilo Revizorjevo poročilo 10 Računovodski izkazi 11 Računovodske usmeritve 17 Pojasnila k računovodskim izkazom 20 Priloge k računovodskim izkazom 28 Posebno mnenje revizorja za potrebe obveščanja javnosti 29 Dodatek k letnem poročilu Poročilo o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj 31 Poročilo o izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja 32 Poročilo o stanju notranjih kontrol 33 Poročilo o kvaliteti informacijskega sistema 34 Poročilo o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil 35 Dodatek k revizijskemu poročilu - seznam revizijskih tabel 36 1

3 POSLOVNO POROČILO 2

4 Predstavitev družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana je kot edina ustanoviteljica in družbenica sprejela akt o ustanovitvi družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Agencija za trg vrednostnih papirjev je družbi izdala dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov, ki je osnovna dejavnost družbe. Družba je bila dne vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vpisa 1/38660/00. Osnovni kapital družbe znaša ,00 SIT in je bil v celoti vplačan pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala družbe v sodni register. Povečanje osnovnega kapitala družbe je bilo vpisano v sodni register 9. septembra Edina družbenica in imetnica edinega poslovnega deleža, ki predstavlja 100-odstotno udeležbo v kapitalu in glasovalnih pravicah družbe, je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Uprava družbe Robert Kleindienst, predsednik uprave Igo Gruden, član uprave Nadzorni svet družbe Andrej Hazabent, predsednik nadzornega sveta Pierre Van Keirsbilck, član nadzornega sveta Miro Medvešek, član nadzornega sveta Letno poročilo družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., je na voljo na sedežu družbe, Čopova ulica 3, Ljubljana, in na spletni strani družbe Konsolidirano letno poročilo Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, je na voljo na sedežu banke, Trg republike 2, Ljubljana. 3

5 Poročilo o poslovanju družbe v letu 2005 Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: družba), je v letu 2005 dosegla intenzivno rast poslovanja po številu investicijskih skladov, ki jih upravlja, po obsegu sredstev investicijskih skladov v upravljanju in tudi prihodkih družbe. Poslovni rezultat družbe je bil pozitiven in nad načrtovanim, doseženi ali preseženi pa so bili tudi načrtovani tržni deleži. Prenos upravljanja posebne investicijske družbe Maksima, delniška investicijska družba, d.d. (v nadaljevanju: ID Maksima), z družbe LB Maksima d.o.o., družba za upravljanje, na družbo NLB Skladi je bil uspešno izveden 8. januarja Prenos upravljanja vzajemnega sklada NLB Skladi Slovenski kombinirani sklad Piramida, kot se je ob izvedbi prenosa upravljanja preimenoval in preoblikoval iz posebnega vzajemnega sklada LBM Piramida, je bil uspešno izveden 2. aprila Ta vzajemni sklad se je 13. januarja 2006 preimenoval in preoblikoval v vzajemni sklad NLB Skladi Kombinirani sklad Nove Evrope. Družba je v letu 2005 intenzivno izvajala aktivnosti v zvezi s prestrukturiranjem portfelja naložb ID Maksima. Pomemben del naložb je družba mednarodno razpršila v delnice izdajateljev s sedežem v drugih državah Evropske unije in v Severni Ameriki (konec leta 2005 so te naložbe predstavljale 25 odstotkov sredstev ID Maksima). Družba je v letu 2005 uspešno uvedla nove investicijske sklade. S sprejemanjem vplačil v vzajemni sklad NLB Skladi Dinamični sklad delnic je pričela 12. maja 2005, 1. septembra 2005 pa je pričela s sprejemanjem vplačil v vzajemni sklad NLB Skladi Sklad evropskih delnic. Novembra 2005 je v sodelovanju s Skupino KBC in Novo Ljubljansko banko d.d., Ljubljana, na slovenski trg uspešno uvedla prvi podsklad investicijskega sklada Fund Partners z garantirano glavnico (Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Evropa 1), ki je ustanovljen v skladu z luksemburško zakonodajo. V drugi polovici leta 2005 je družba namenila veliko virov oblikovanju dodatnih vzajemnih skladov. Družba je 16. decembra 2005 pridobila vsa dovoljenja in soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev, potrebna za oblikovanje vzajemnih skladov NLB Skladi Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi Naravni viri, NLB Skladi Visoka tehnologija in NLB Skladi Visoko rastoča gospodarstva (več o tem v točki pričakovanega razvoja družbe). Družba je v začetku leta 2005 pričela s prodajo oziroma trženjem investicijskih kuponov večine vzajemnih skladov NLB Skladi tudi na treh pooblaščenih vpisnih mestih Banke Domžale d.d., Domžale, treh pooblaščenih vpisnih mestih Koroške banke d.d., Slovenj Gradec, in na treh pooblaščenih vpisnih mestih Banke Zasavje d.d., Trbovlje, 2. novembra 2005 pa tudi na dvanajstih pooblaščenih vpisnih mestih Banke Celje d.d. Te poslovne banke, članice Skupine NLB, opravljajo storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi oziroma pogodb o opravljanju storitev trženja vzajemnih skladov in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov. K večini vzajemnih skladov NLB Skladi vlagatelji tako lahko pristopijo na 103 vpisnih mestih v vseh slovenskih regijah. Družba NLB Skladi opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na sedežu družbe in nima ustanovljenih podružnic. Obseg neto vplačil vlagateljev v vzajemne sklade, ki jih upravlja družba NLB Skladi, je v letu 2005 znašal 12,7 mrd SIT. Skupna čista vrednost sredstev vzajemnih skladov, ki jih upravlja družba NLB Skladi, je v letu 2005 porasla s 15,7 na 31,5 milijarde tolarjev. Obseg neto vplačil v podsklad Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Evropa 1 je v letu 2005 znašal 1,6 mrd SIT. Obseg neto vplačil je sicer v absolutnem smislu zlasti zaradi manj ugodnih splošnih razmer na slovenskem trgu vzajemnih skladov kot v letu 2004 zaostal za načrtovanim, vendar pa je družba načrte glede tržnih deležev med družbami za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji kljub temu dosegla ali presegla. Tržni delež družbe po čisti vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih upravljajo družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, na dan , upoštevaje vzajemne sklade neprivatizacijskega izvora, je porasel na 13,5 % (drugo mesto med družbami za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji), upoštevaje tudi vzajemne sklade privatizacijskega izvora (to je, vzajemne sklade, ki so se preoblikovali iz pooblaščenih investicijskih družb ali investicijskih družb) pa na 9,6 % (tretje mesto med družbami za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji). Tržni delež družbe NLB Skladi po neto vplačilih v vzajemne sklade družb za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji je v letu 2005 znašal 49,6 % (1. mesto med družbami za upravljanje s sedežem 4

6 v Republiki Sloveniji) oziroma 38,4 % (1. mesto) upoštevaje tudi vplačila dividend imetnikov delnic investicijskih družb privatizacijskega izvora v vzajemne sklade, ki so nastali z njihovim preoblikovanjem. Pri tem niso upoštevana neto vplačila v podsklad Fund Partners NLB Skladi - Garantirani sklad Evropa 1. Čista vrednost sredstev vseh investicijskih skladov, ki jih upravlja družba NLB Skladi, je v letu 2005 porasla s 15,7 mrd SIT na 57,6 mrd SIT. Pomemben del rasti je bil posledica prevzema upravljanja ID Maksima, katere čista vrednost sredstev je konec leta 2005 znašala 26,1 mrd SIT. Intenziven razvoj družbe v letu 2005 je bil tako z vidika obvladovanja operativnih in finančnih tveganj družbe kot z vidika naložbenih, likvidnostnih, operativnih in drugih tveganj, ki so jim izpostavljeni investicijski skladi, ki jih družba upravlja, dobro obvladovan, saj je družba veliko aktivnosti usmerjala tudi k povečevanju varnosti in racionalizacije poslovanja ter k dodatnim izboljšavam nudenja storitev pooblaščenim distributerjem investicijskih skladov. Število redno zaposlenih oseb v družbi se je v letu 2005 povečalo z 12 na 18. Družba NLB Skladi je v letu 2005 pričela z izvajanjem projekta uvedbe evra, pri čemer je vključena tudi v delovne skupine v okviru Skupine NLB, Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Družba je v ta namen oblikovala tudi posebno projektno skupino. Družba je v letu 2005 zabeležila 943,8 mio SIT prihodkov iz naslova opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov ter 16,7 mio SIT prihodkov iz naslova finančnih naložb in drugih prihodkov. Odhodki družbe so v tem obdobju znašali 724,3 mio SIT, največji delež stroškov so v letu 2005 predstavljali stroški distributerjev (48,6 % vseh stroškov), na drugem mestu so bili stroški dela (27,9 % vseh stroškov). Čisti poslovni izid družbe v letu 2005 v višini 216,9 mio SIT je močno presegel načrtovanega. K temu so prispevali tako nižji stroški poslovanja družbe kot višji prihodki iz naslova upravljanja investicijskih skladov, kot so bili načrtovani. Družba je s tem negativni poslovni rezultat iz leta 2004 več kot pokrila in ob 91-odstotni stopnji lastniškosti financiranja v letu 2005 dosegla 33,2-odstotno donosnost lastniškega kapitala po davkih, izračunano kot razmerje med čistim poslovnim izidom družbe v letu 2005 in povprečnim kapitalom družbe glede na stanji konec leta 2004 in konec leta Pričakovani razvoj družbe Družba je 16. januarja 2006 uspešno pričela s trženjem oziroma prodajo investicijskih kuponov štirih novih delniških vzajemnih skladov: NLB Skladi Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi Naravni viri, NLB Skladi Visoka tehnologija in NLB Skladi Visoko rastoča gospodarstva. Nova pravila upravljanja vzajemnega sklada NLB Skladi Kombinirani sklad Nove Evrope, kot se je preimenoval in preoblikoval iz vzajemnega sklada NLB Skladi Slovenski kombinirani sklad Piramida, so stopila v veljavo 13. januarja Družba bo tako zaokroženo temeljno ponudbo vzajemnih skladov v letu 2006 predvidoma dopolnila z nekaterimi novimi investicijskimi skladi. Tako je družba že pričela s postopki za oblikovanje vzajemnega sklada NLB Skladi Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, v sodelovanju s Skupino KBC pa namerava uvesti tudi dodatne podsklade investicijskih skladov z garantirano glavnico. Cilj družbe pri razvoju ponudbe bo tudi vnaprej razvoj koristnih, dobro razpršenih in učinkovitih investicijskih skladov za vlagatelje z različnimi profili tveganja. Družba bo pomemben del aktivnosti tudi v letu 2006 usmerila v prestrukturiranje naložb ID Maksima v skladu s spremembami statuta, sprejetimi na 4. skupščini delničarjev investicijske družbe in katerih vpis v sodni register je predviden v prvi polovici leta Te spremembe bodo omogočile povečanje mednarodne razpršitve naložb investicijske družbe. Največja poslovna tveganja in negotovosti, ki jim je tekoče izpostavljena družba, so povezana s splošnimi gibanji tečajev delnic na kapitalskih trgih, ki lahko pomembno vplivajo na dobičkonosnost družbe tako neposredno prek zmanjševanja obsega ali načrtovane rasti čiste vrednosti sredstev investicijskih skladov, ki jih upravlja družba (in posledično prek zmanjševanja upravljavskih provizij), kot posredno prek verjetnega zmanjšanja neto prilivov v vzajemne sklade in možnega pojava neto odlivov zaradi izplačil tistih vlagateljev, ki se pomembneje odzivajo na pretekle dogodke na kapitalskih trgih (vpliv prek zmanjšanja prihodkov iz naslova vstopnih stroškov in prek 5

7 zmanjševanja čiste vrednosti sredstev investicijskih skladov oziroma zmanjševanja rasti teh sredstev). Družba ocenjuje, da je zaradi izrazito pozitivnega tekočega poslovanja ter načrtovanega ugodnega poslovnega izida ob normalnih razmerah na kapitalskih trgih verjetnost, da bi morebitni negativni dogodki na kapitalskih trgih otežili tekoče doseganje kapitalske in likvidnostne ustreznosti družbe, zelo nizka. Specifično tveganje, ki mu je družba izpostavljena v letu 2006, predstavlja tudi projekt uvedbe evra, katerega uspešna izvedba je v največji meri odvisna od hitrosti sprejemanja ustrezne zakonodaje in od ustreznih sprememb v informacijski podpori družbe. Družba pričakuje, da bo poslovni izid v letu 2006 kljub intenzivni fazi razvoja družbe in povečani stopnji konkurence na domačem trgu investicijskih skladov dodatno izboljšala. Pomemben del aktivnosti bo družba tudi v letu 2006 usmerjala k izboljšavam racionalizacije in varnosti poslovanja ter uvedbi evra. Igo Gruden član uprave mag. Robert Kleindienst predsednik uprave 6

8

9

10 RAČUNOVODSKO POROČILO 9

11

12 Računovodski izkazi BILANCA STANJA v tisoč SIT na dan in na dan Pojasnilo SREDSTVA A. STALNA SREDSTVA I. Neopredmetena dolgoročna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva B. GIBLJIVA SREDSTVA II. Poslovne terjatve III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital II. Kapitalska rezerva 0 0 III. Rezerve iz dobička IV. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 V. Čisti poslovni izid poslovnega leta VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 0 0 B. REZERVACIJE 0 0 C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI a) Kratkoročne finančne obveznosti b) Kratkoročne poslovne obveznosti Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Računovodske usmeritve, pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter priloge k računovodskim izkazom na straneh od 17 do 28 so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov. 11

13 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (različica 1) Za obdobje od v tisoč SIT Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki iz deležev 0 0 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 0 0 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb 0 0 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Poslovni izid iz rednega delovanja Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki 77 0 Izredni odhodki Poslovni izid zunaj rednega delovanja Celotni poslovni izid Davek iz dobička zunaj rednega delovanja 0 0 Davek iz dobička skupaj Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 0 0 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja BILANČNI DOBIČEK Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Preneseni dobiček / Prenesena izguba Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv 0 0 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv Bilančni dobiček / Bilančna izguba Bilančni dobiček v skupni višini tisoč SIT zajema preneseno čisto izgubo prejšnjih let, povečanje kapitalskih rezerv in dobiček poslovnega leta O delitvi bilančnega dobička odloča družbenik. Računovodske usmeritve, pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter priloge k računovodskim izkazom na straneh od 17 do 28 so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov. 12

14 IZKAZ GIBANJA KAPITALA v obdobju od do v tisoč SIT Vpoklicani Osnovni Kapitalske Rezerve iz Zakonske Pren.čisti Preneseni Prenesena Čisti posl.izid Skupaj kapital kapital rezerve dobička rezer. poslo.izid čisti dobiček čista izguba poslov.leta kapital I I/1 II III III/1 IV IV/1 IV/2 V A. Stanje 31. decembra B. Premiki v okvir kapitala: a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala č) Vnos dodatnih vplačil kapitala d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta e) Vnos zneska splošnega prevrednotenja kapitala f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala g) Druga povečanja sestavin kapitala C. Premiki v okviru kapitala: a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala (uprava in nadzorni svet) b) Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv (skupščina) c) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala č) Oblikovanje rezerve za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala d) Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala e) Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala Č. Premiki iz okvira kapitala: a) Izplačilo dividend b) Vračilo kapitala c) Uporaba posebnega prevred. popravka kapitala (oslabitev sred. in okrepitev dolgov) č) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne ali fin. prih d) Druge odprave sestavin kapitala D. Stanje 31. decembra Računovodske usmeritve, pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter priloge k računovodskim izkazom na straneh od 17 do 28 so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov. 13

15 IZKAZ GIBANJA KAPITALA v obdobju od do v tisoč SIT Vpoklicani Osnovni Kapitalske Rezerve iz Zakonske Pren.čisti Preneseni Čisti posl.izid Skupaj kapital kapital rezerve dobička rezer. poslo.izid čisti dobiček poslov.leta kapital I I/1 II III III/1 IV IV/1 V A. Stanje 31. decembra B. Premiki v okvir kapitala: a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala č) Vnos dodatnih vplačil kapitala d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta e) Vnos zneska splošnega prevrednotenja kapitala f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala g) Druga povečanja sestavin kapitala C. Premiki v okviru kapitala: a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala (uprava in nadzorni svet) b) Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv (skupščina) c) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala č) Oblikovanje rezerve za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala d) Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala e) Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala Č. Premiki iz okvira kapitala: a) Izplačilo dividend b) Vračilo kapitala c) Uporaba posebnega prevred. popravka kapitala (oslabitev sredstev in okrepitev dolgov) č) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne ali finančne prihodke) d) Druge odprave sestavin kapitala D. Stanje 31. decembra Računovodske usmeritve, pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter priloge k računovodskim izkazom na straneh od 17 do 28 so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov. 14

16 IZKAZ FINANČNEGA IZIDA (različica 2) za obdobje od do v tisoč SIT Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Pritoki pri poslovanju Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje 77 0 Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve b) Odtoki pri poslovanju Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje Davek iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Končne manj začetne zaloge 0 0 Začetni manj končni poslovni dolgovi Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a manj b) ali prebitek odtokov pri poslovanju (b manj a) B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Pritoki pri naložbenju Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) b) Odtoki pri naložbenju Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) 0 0 Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje 0 0 Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev (razen za prevrednotenje) Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in vložke kapitala) Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) 0 0 Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) c) Prebitek pritokov pri naložbenju (a manj b) ali prebitek odtokov pri naložbenju (b manj a) C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Pritoki pri financiranju Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) 0 0 Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje 0 0 Povečanje kapitala (brez čistega dobička) Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij (razen za prevrednotenje) 0 0 Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) 0 0 Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) 0 0 b) Odtoki pri financiranju Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) c) Prebitek pritokov pri financiranju (a manj b) ali prebitek odtokov pri financiranju (b manj a) Finančni izid v obdobju (Ac + Bc+ Cc) Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (začetno stanje + Ac + Bc + Cc) Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Računovodske usmeritve, pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter priloge k računovodskim izkazom na straneh od 17 do 28 so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov. 15

17 Računovodski izkazi Uprava družbe potrjuje računovodske izkaze po stanju na dan 31. decembra 2005 na straneh od 11 do 15 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj na straneh od 17 do 28. Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov poslovanja za leto Uprava družbe potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Uprava družbe je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti in nezakonitosti. V Ljubljani, 21. marca 2006 Igo Gruden član uprave Robert Kleindienst predsednik uprave 16

18 Računovodske usmeritve Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Poleg Slovenskih računovodskih standardov so podlaga za sestavitev računovodskih izkazov družbe tudi zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in sklep Agencije za trg vrednostnih papirjev o vrstah in shemah računovodskih izkazov, vsebini prilog in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje. Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot. Skupinski izkazi Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., je odvisna družba Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki je njena edina družbenica in imetnica edinega poslovnega deleža, ki predstavlja 100 odstotno udeležbo v kapitalu in glasovalnih pravicah družbe, in se uskupinja v okviru bančne skupine Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Konsolidirano letno poročilo Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana je na voljo na sedežu banke, Trg republike 2, Ljubljana. Uporabljene računovodske smernice 1. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja praviloma štiri leta. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi vodi družba kupljeno programsko računalniško opremo (licence za računalniške programe). Opredmetena osnovna sredstva sestavlja druga oprema (sestavljajo jo računalniška oprema in druga oprema pohištvo in podobno). Kot opredmetena osnovna sredstva se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500 EUR. Dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavlja njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Amortizacija se za vsa sredstva obračunava posamično. V nadaljevanju podajamo pregled uporabljenih letnih amortizacijskih stopenj po posameznih vrstah sredstev v letu 2005: Vrsta sredstva letna amortizacijska stopnja Neopredmetena dolgoročna sredstva Programska oprema 25,00 % Opredmetena osnovna sredstva Računalniška oprema 25,00 % Oprema pohištvo in drobni inventar 20,00 % Osebni avtomobili 12,50 % 17

19 2. Finančne naložbe Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali druga sredstva. Če kaka finančna naložba izgublja vrednost, je potrebno v breme odhodkov financiranja vzpostaviti popravek njene začetno izkazane vrednosti. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe družbe za rok, krajši od enega leta. Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., izkazuje med kratkoročnimi naložbami naložbe v kratkoročne depozite. 3. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve vsebujejo terjatve iz naslova provizij, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja ter terjatve v zvezi s finančnimi prihodki. Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačani. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost, to je udenarljivo vrednost. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku, so izkazane kot dvomljive, če pa se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravek vrednosti bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke, v primeru odprave oslabitve pa se prevrednotovalni poslovni odhodki razbremenijo. Pretežni del terjatev iz poslovanja predstavljajo terjatve družbe za vstopne stroške in upravljalsko provizijo investicijskih skladov, ki jih upravlja. 4. Denarna sredstva Denarna sredstva vsebujejo gotovino v blagajni in dobroimetja na bančnih računih. 5. Kapital Kapitalski delež odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do družbenikov. Opredeljen je, ne samo z zneski, ki ga je družbenik vložil v družbo, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju družbe. Osnovni kapitalski delež družbe je opredeljen v njenem aktu o ustanovitvi in registriran na sodišču ter ga je temu ustrezno vpisal oziroma vplačal njegov družbenik. Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let. Preneseni čisti poslovni izid je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen prinašalcem kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva, oziroma tedanje čiste izgube. Od 1. januarja 2002 se prevrednotovalni popravek kapitala razčlenjuje na splošni prevrednotovalni popravek kapitala in posebne prevrednotovalne popravke kapitala. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala omogoča izražanje vrednosti vseh sestavin celotnega kapitala v spremenjeni kupni moči, merjeni na podlagi spremembe vrednosti evra, ki pa se opravi le, če je rast tečaja evro v predhodnem letu 5,5 % ali več. 6. Dolgoročne in kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba poravnati v roku enega leta. Ti dolgovi so finančni in poslovni. Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Razen za dobljene predujme in varščine se lahko kasneje povečujejo oziroma zmanjšujejo. Slabitve kratkoročnih dolgov družba ne ugotavlja in ne izkazuje. Dolgoročni dolgovi so v bilanci stanja izkazani v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. Družba pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov presodi pošteno vrednost dolgoročnih dolgov na podlagi pogodb. Slabitve dolgoročnih dolgov družba ne ugotavlja in ne izkazuje. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne (bistvene) zneske. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih in so posledica odbitnih začasnih razlik, 18

20 prenosa neizrabljenih davčnih izgub ter neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso v letu 2005 pripoznani. 7. Prihodki Družba je v skladu z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov upravičena do provizije za upravljanje ter vstopnih in izstopnih stroškov. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami, sestavljajo jih dobljene obresti, dividende in drugi deleži iz dobička in drugi finančni prihodki, če ni dvoma glede njihove velikosti. Izredni prihodki so neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki v obračunskem obdobju povečujejo poslovni izid nad tistega iz rednega poslovanja družbe. 8. Odhodki Družba razčlenjuje odhodke na poslovne stroške dejavnosti, prevrednotovalne, finančne in izredne odhodke. Stroški dejavnosti so vsi stroški, ki so nastali v zvezi z izvajanjem poslovnega procesa družbe. Finančni odhodki obsegajo odhodke za financiranje in odhodke za naložbenje (predvsem prevrednotovalni finančni odhodki). Izredne odhodke predstavljajo neobičajne postavke. 9. Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obračunsko obdobje. Sestavljen je tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja. 10. Izkaz finančnega izida V izkazu finančnega izida so prikazane vse spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v obdobju, za katerega se sestavlja. Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi. 11. Poslovanje s tujimi valutami Sredstva in obveznosti, ki so nominirana v tujih valutah, se preračunajo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan bilance stanja. Vse pozitivne in negativne tečajne razlike so prikazane v izkazu poslovnega izida za tekoče poslovno leto. 19

21 Pojasnila k računovodskim izkazom 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva (v tisočih tolarjev) Neopredmetena dolgor. sredstva Neopredmetena dolgor. sredstva v pridobivanju Predujmi za neopredmetena dolgor. sredstva Skupaj NABAVNA VREDNOST Stanje Neposredna povečanja-investicije Neposredna povečanja avansi Prenos z investicij v teku Zmanjšanja med letom Prevrednotenje zaradi oslabitve/krepitve Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja med letom Prevrednotenje zaradi oslabitve/krepitve Stanje SEDANJA VREDNOST Stanje Stanje Družba je v letu 2005 izkazovala neopredmetena dolgoročna sredstva v višini tisoč SIT, kar se nanaša na licence za uporabo računalniške programske opreme in na prenos tisoč SIT vredne računalniške programske opreme iz faze razvoja v uporabo. 2. Opredmetena osnovna sredstva (v tisočih tolarjev) Opredmetena Osnovna sredstva Predujmi za opredm. osnovna sredstva v pridobivanju osnovna sredstva Skupaj NABAVNA VREDNOST Stanje Neposredna povečanja-investicije Neposredna povečanja avansi Prenos z investicij v teku Zmanjšanja med letom Prevrednotenje zaradi oslabitve/krepitve Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja med letom Prevrednotenje zaradi oslabitve/krepitve Stanje SEDANJA VREDNOST Stanje Stanje Družba je v letu 2005 izkazovala opredmetena osnovna sredstva v višini tisoč SIT, več kot polovica naložb se nanaša na računalniško strojno opremo. 20

22 3. Kratkoročne poslovne terjatve (v tisočih tolarjev) Kratkoročne terjatve do investicijskih skladov, ki jih upravlja družba Plačana akontacija davka na dobiček Druge kratkoročne terjatve iz poslovanja Skupaj Družba je konec leta 2005 izkazovala tisoč SIT kratkoročnih poslovnih terjatev, večina le-teh se nanaša na terjatve iz naslova upravljavske provizije ter vstopnih in izstopnih stroškov investicijskih skladov, ki jih upravlja družba. 4. Kratkoročne finančne naložbe (v tisočih tolarjev) Kratkoročno dani depoziti do povezanih podjetij Ostali kratkoročno dani depoziti Skupaj Družba je imela konec leta tisoč SIT sredstev naloženih v depozitih pri poslovnih bankah, katerih ročnost ni presegala enega leta. 5. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina (v tisočih tolarjev) Gotovina v blagajni Dobroimetje pri bankah Skupaj Družba je konec leta 2005 izkazovala tisoč SIT denarnih sredstev, od tega večji del v obliki dobroimetja na poslovnem računu družbe. 6. Aktivne časovne razmejitve Družba je konec leta 2005 izkazovala tisoč SIT aktivnih časovnih razmejitev, ki se nanašajo na kratkoročno odložene stroške poslovanja. 7. Kapital Vpoklicani kapital znaša tisoč SIT in je enak registriranemu. Čisti dobiček leta 2005 v višini SIT je bil porabljen za pokrivanje prenesene izgube iz leta 2004 v višini tisoč SIT in za oblikovanje rezerv iz dobička v višini tisoč SIT. Bilančni dobiček leta 2005 znaša tisoč SIT. V primeru splošnega prevrednotenja kapitala zaradi ohranjanja kupne moči v evrih bi družba v letu 2005 ustvarila SIT dobička. V primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin bi družba v letu 2005 ustvarila SIT dobička. Pri izračunu splošnega prevrednotenja kapitala je bila upoštevana rast cen življenjskih potrebščin v višini 2,3 % in razlika med vrednostjo srednjega tečaja evra Banke Slovenije dne in v višini -0,07 %. 21

23 8. Kratkoročne finančne obveznosti Družba konec leta 2005 ni izkazovala finančnih obveznosti. 9. Kratkoročne poslovne obveznosti (v tisočih tolarjev) Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini Obveznosti do zaposlencev Obv. do državnih in drugih institucij Druge kratkoročne obveznosti Skupaj Družba je konec leta 2005 izkazovala tisoč SIT kratkoročnih poslovnih obveznosti, od tega največji delež v obliki obveznosti do povezanih podjetij ter obveznosti do zaposlencev iz naslova decembrskih plač. 10. Pasivne časovne razmejitve Družba je konec leta 2005 izkazovala tisoč SIT pasivnih časovnih razmejitev, ki se nanašajo na vnaprej vračunane stroške še nedospelih računov. 11. Čisti prihodki od prodaje (v tisočih tolarjev) Prihodki iz naslova upravljalske provizije investicijskih skladov Prihodki iz naslova vstopnih stroškov vzajemnih skladov Prihodki iz naslova izstopnih stroškov vzajemnih skladov Ostali prihodki Skupaj Družba je v letu 2005 zabeležila tisoč SIT poslovnih prihodkov, tisoč SIT prihodkov se nanaša na upravljanje sedmih vzajemnih skladov in ene investicijske družbe. Ostali prihodki v višini tisoč SIT predstavljajo povračilo stroškov, ki se nanašajo na poslovanje investicijskih skladov. Podrobnejši pregled prihodkov iz naslova upravljalskih provizij ter vstopnih in izstopnih stroškov se nahaja v prilogi 1 k računovodskim izkazom. 12. Stroški blaga, materiala in storitev (v tisočih tolarjev) Stroški blaga in materiala Stroški storitev Skupaj Družba je v letu 2004 zabeležila tisoč SIT stroškov blaga, materiala in storitev, večina stroškov se nanaša na stroške storitev, ki so vezane na poslovanje družbe. 22

24 13. Stroški dela (v tisočih tolarjev) Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški drugih zavarovanj Drugi stroški dela Skupaj Družba je imela konec leta zaposlenih, od tega 7 oseb z magisterijem, 8 z univerzitetno izobrazbo, 1 z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo in 2 s srednješolsko izobrazbo. Družba je imela v letu 2005 v povprečju zaposlenih 15 oseb. Skupni stroški plač so v letu 2005 znašali tisoč SIT. V spodnji tabeli so prikazani bruto prejemki članov uprave v letu (bruto prejemki v tisočih tolarjev) Robert Kleindienst, predsednik uprave Igo Gruden, član uprave Skupaj Družba za upravljanje v letu 2005 članom nadzornega sveta za leto 2005 ni izplačala plač ali posebnih ugodnosti. 14. Odpisi vrednosti (v tisočih tolarjev) Popravek vrednosti dolgoročnih premoženjskih pravic zaradi amortizacije Popravek vrednosti drugih naprav in druge opreme zaradi amortizacije Popravek vrednosti računalniške opreme zaradi amortizacije Skupaj Družba je v letu 2005 obračunala tisoč SIT popravkov vrednosti sredstev zaradi amortizacije. Največji delež popravkov vrednosti se nanaša na amortizacijo računalniške opreme. 15. Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki v znesku tisoč SIT se nanašajo na druge prejemke fizičnih oseb, sodne, upravne in druge takse, stroške članarin in ostale stroške. 16. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev (v tisočih tolarjev) Obresti iz danih depozitov pri povezanih osebah Obresti iz sredstev na transakcijskem računu pri povezanih osebah Obresti iz ostalih danih depozitov Skupaj Družba je v letu 2005 presežna likvidna sredstva nalagala v kratkoročne finančne naložbe v obliki danih kratkoročnih depozitov pri poslovnih bankah in iz tega naslova v letu 2005 zabeležila skupaj tisoč SIT finančnih prihodkov, preostali del finančnih prihodkov iz kratkoročnih terjatev v višini 301 tisoč SIT izvira iz obresti iz sredstev na poslovnem računu družbe. 23

25 17. Kazalniki poslovanja (odstotni koeficienti) Temeljni kazalniki financiranja stopnja lastniškosti financiranja 90,64 90,11 stopnja dolgoročnosti financiranja 90,64 90,11 Temeljni kazalniki investiranja stopnja osnovnosti investiranja 9,94 12,94 stopnja dolgoročnosti investiranja 9,94 12,94 Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 912,26 696,23 koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 150,06 103,11 koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 264,12 184,60 koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 960,11 881,84 Temeljni kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti koeficient gospodarnosti poslovanja 130,51 62,75 koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 9,49-24

26 18. Seznam povezanih oseb na dan Ime in priimek / Naziv pravne osebe Naslov Oznaka povezanosti * Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Trg republike 2, Ljubljana B1 Banka Domžale d.d., Domžale Ljubljanska 62, Domžale C Banka Celje d.d., Celje Vodnikova 2, Celje C Banka Zasavje d.d., Trbovlje Trg revolucije 25c, Trbovlje C Bankart, procesiranje plačilnih instrumentov d.o.o., Ljubljana Celovška 150, Ljubljana C Koroška banka d.d., Slovenj Gradec Glavni trg 30, Slovenj Gradec C LB Leasing d.o.o., Ljubljana Šmartinska 130, Ljubljana C LB Leasing Koper d.o.o., Koper Ferrarska ulica 10, Koper C LB Leasing Maribor d.o.o. Titova cesta 2, Maribor C LB Maksima d.o.o., družba za upravljanje, Ljubljana Trg republike 3, Ljubljana C NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje Rudarska 3, Velenje C NLB Propria, družba za opravljanje z nepremičninami, d.o.o., Trg republike 3, Ljubljana C Ljubljana NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d.d. Trg republike 3, Ljubljana C Prvi faktor, faktoring družba d.o.o., Ljubljana Slovenska cesta17, Ljubljana C PROSPERA PLUS družba za opravljanje gostinske in Šmartinska 132, Ljubljana C turistične dejavnosti, d.o.o., Ljubljana Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana Trg republike 3, Ljubljana C Slovenska investicijska banka d.d. v likvidaciji Čopova 38, Ljubljana C Adria Bank AG, Wien Gonzagagasse 16, Postfach 645, Dunaj, Avstrija C Continental Banka, a.d., Novi Sad Trg Mladenaca 1-3, Novi Sad, Srbija in Črna gora C Euromarket Banka, a.d., Podgorica Cetinjski put bb, Podgorica, Srbija in Črna gora C LB InterFinanz AG Zuerich Beethovenstrasse 48, Zuerich, Švica C LHB Banka Beograd a.d. Kralja Petra br. 9, Beograd, Srbija in Črna gora C LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main Grosse Gallusstrasse 16, Frankfurt/Main, Nemčija C Montenegrobanka, a.d., Podgorica Bulevar revolucije 1, Podgorica C NLB Factoring a.s., Ostrava Gorkeho 3037/2, Ostrava Moravska Ostrava, Češka C Novi penzionski fond a.d., Skopje 12-ta Udarna brigada, Skopje, Makedonija C Razvojna banka Jugoistočne Evrope a.d., Banja Luka Kralja Petra I Karadjordjevića 85a, Banja Luka, Bosna in C bankarska grupa Nove Ljubljanske banke Hercegovina Tutunska banka A.D., Skopje 12-ta Udarna brigada, Skopje, Makedonija C Tuzlanska banka d.d. Tuzla Maršala Tita 34, Tuzla, Bosna in Hercegovina C Igo Gruden Pečinska 43, 1000 Ljubljana E1 Tristan Gruden Spodnje Pirniče 20b, 1215 Medvode E2 Robert Kleindienst Prešernova 4, 1236 Trzin E1 Andrej Hazabent Ul. svobode 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju E2 Miro Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana E2 Pierre Van Keirsbilck Spodnje Gameljne 61 B, 1211 Ljubljana-Šmartno E2 Domen Kleindienst Prešernova 4, 1236 Trzin F1 Mojca Kleindienst Prešernova 4, 1236 Trzin F1 Robin Kleindienst Prešernova 4, 1236 Trzin F1 David Rajapakse Prešernova 4, 1236 Trzin F1 Viviane Desimpelaere Spodnje Gameljne 61 B, 1211 Ljubljana-Šmartno F2 Andreja Hazabent Ul. svobode 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju F2 Danica Hazabent Ul. svobode 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju F2 Klemen Hazabent Ul. svobode 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju F2 Grega Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana F2 Helena Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana F2 Neža Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana F2 Špela Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana F2 Urša Medvešek Rodičeva ul. 19, 1000 Ljubljana F2 25

27 * Vrsta povezanosti Oznaka kot ožji družinski člani, in sicer kot zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza A1 kot ožji družinski člani, in sicer kot otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti kot ožji družinski člani, in sicer kot druge osebe, ki z osebo živijo v skupnem gospodinjstvu tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku 13. člena ZISDU-1 in po 1., 3., 4. in 5. točki drugega odstavka 13. člena ZISDU-1, skupaj, neposredno udeležene v drugi osebi tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku 13. člena ZISDU-1 in po 1., 3., 4. in 5. točki drugega odstavka 13. člena ZISDU-1, skupaj, posredno udeležena v drugi osebi tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku 13. člena ZISDU-1 in po 1., 2., 4. in 5. točki drugega odstavka 13. člena ZISDU-1 tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD kot člani uprave kot člani nadzornega sveta kot zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe ožji družinski član osebe iz E1 ožji družinski člani osebe iz E2 ožji družinski člani osebe iz E3 A2 A3 B1 B2 C D E1 E2 E3 F1 F2 F3 26

28 19. Razkritja po Zakonu o gospodarskih družbah Čisti prihodki od prodaje so izkazani po zaračunani prodaji. Družba v letu 2005 ni oblikovala popravkov vrednosti terjatev. Družba postavke, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, preračunava v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan nastanka dogodka. Družba ni družbenik v drugi družbi (ni neomejene osebne odgovornosti za obveznosti te družbe). Družba nima lastnih deležev oziroma v letu 2005 ni pridobila lastnih poslovnih deležev. Družba ni oblikovala dolgoročnih rezervacij. Družba nima finančnih obveznosti neizkazanih v bilanci stanja. 20. Dogodki po datumu izdelave poslovnih izkazov Po datumu izdelave poslovnih izkazov za leto 2005 ni prišlo do nobenega dogodka, ki bi lahko vplival na izkazana stanja v bilanci stanja ali ki bi lahko vplival na izkazan poslovni izid. 27

29 Priloge k računovodskim izkazom Priloga 1 Prikaz strukture prihodkov iz naslova upravljalskih provizij Investicijski sklad, ki ga Upravljalska provizija Vstopni Izstopni DZU upravlja v denarju v delnicah stroški stroški Skupaj v tisoč SIT = NLB Skladi - Svetovni sklad delnic NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic NLB Skladi - Sklad obveznic NLB Skladi - Kombinirani sklad NLB Skladi - Slovenski kombinirani sklad Piramida NLB Skladi - Dinamični sklad delnic NLB Skladi - Sklad evropskih delnic Maksima, delniška ID, d.d Skupaj Priloga 2 Sredstva dobro poučenih vlagateljev Družba v letu 2005 ni opravljala dejavnosti upravljanja sredstev dobro poučenih vlagateljev in ni beležila sredstev iz tega naslova. Priloga 3 Terjatve, obveznosti in naložbe po skupinah povezanih oseb Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., je imela na dan naslednje terjatve, obveznosti in naložbe po skupinah povezanih oseb iz 13. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje: v tisoč SIT Terjatve do povezane osebe Obveznosti do povezane osebe Naložbe v povezane Skupina povezanih oseb iz poslovanja iz financiranja iz poslovanja iz financiranja osebe B C E Skupaj

30

31 DODATEK K LETNEMU POROČILU 30

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43