Diploma

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Bojn FAJS REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Mlus domestic B.)-SORTE 'FUJI' DIPLOMSKO DELO Mribor, 2016

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE KMETIJSTVO AGRONOMIJA-SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO Bojn FAJS REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Mlus domestic B.)-SORTE 'FUJI' DIPLOMSKO DELO Mribor, 2016

3 POPRAVKI:

4 III Diplomsko delo je zključek študijskeg progrm Agronomij-sdjrstvo in vinogrdništvo n Fkulteti z kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Mribor, pod mentorstvom izr. prof. dr. Stnislv Tojnk. Komisijo z zgovor in oceno diplomskeg del sestvljjo: Predsednik: izr.prof.dr. Mrio Lešnik Mentor: izr. prof. dr. Stnislv Tojnko Somentoric: izr. prof. dr. Ttjn Unuk Lektorirnje: Lektorirnje in jezikovno svetovnje, Anit Jerot Šrml, prof. Diplomsko delo je rezultt lstneg rziskovlneg del. Dtum zgovor:

5 IV Redčenje cvetj in plodičev pri jblni (Mlus domestic B.)-sorte 'Fuji' UDK: : (043.2)=163.6 V nsdu jbln Fkultete z kmetijstvo in biosistemske vede, nsd Pohorski Dvor, smo v letu 2005 izvedli poskus kemičneg redčenj cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posjene n šibki podlgi M9. Strost nsd je 6 let. Poskus redčenj smo zstvili v sedmih nključnih blokih z devetimi obrvnvnji. 1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100 ppm konec cvetenj, 5. BA 150 ppm debelin plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelin plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+ba 150 ppm pričetek cvetenj, 8. NAD 100 ppm +BA 150 ppm konec cvetenj, 9. BA 150 ppm debelin plodičev (8-10mm). Poskusn dreves smo škropili z nhrbtno škropilnico do točke omočenosti. Njmočnejše redčenje smo ugotovili z plikcijo sredstev Etephon 200 ppm+ba 150 ppm (obrvnvnje št. 7), kr se je izrzilo v številu plodov n drevo. Pri ugotvljnju debeline plodov (>70 mm) prveg kkovostneg rzred je sttističn rzlik BA 150 ppm v kombinciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm. Ključne besede: jbln / Fuji / kemično redčenje OP: IX, 35 s., 12 grf., 3 sl., 29 ref. Thining of flowers nd fruitlets in pple trees (Mlus domestic B.) In yer 2005 we crried out n experiment of chemicl thinning of blossom nd fruitlets in the vriety Fuji t the plnttion of pple trees Pohorski Dvor, the property of the Fculty of Agriculture nd Life Sciences. The vriety is grfted on wek rootstock M9. The ge of the plnttion is 6 yers. The experiment of thinning ws set in seven rndom blocks with nine tretments. 1. No thinning 2. Hnd thinning June 3. Etephon 200 ppm first flower opened, 4. NAD 100 ppm flowering ended, 5. BA 150 ppm thickness of fruitlets (8-10mm), 6. BA 150 ppm

6 V thickness of fruitlets (13-15mm), 7. Etephon 200 ppm + BA 150 ppm beginning of flowering, 8. NAD 100 ppm + BA 150 ppm flowering ended, 9. BA 150 ppm thickness of fruitlets (8-10mm). The experimentl trees were spryed with knpsck spryer to the point of wetness. The strongest thinning ws determined by the ppliction of Etephon 200 ppm + BA 150 ppm which ws reflected in the number of fruits per tree. In determining the thickness of the fruits (> 70 mm) in the first qulity clss, sttisticl difference ws observed in tretment no. 9 t ppliction of BA 150 ppm in combintion in thickness of fruitlets 8 to 10 mm. Key words: pple tree / Fuji vriety / chemicl thinning NO: IX, 35 P., 12 Gr., 3 fig., 29 Ref.

7 VI Kzlo vsebine 1 UVOD Cilji nloge Nmen rziskve in delovn hipotez PREDGLED OBJAV Obremenitev dreves Fiziologij bscizije plodičev (odpdnje plodov) Vlog etilen Nrvno odpdnje cvetj, plodičev in plodov Redčenje cvetov in plodičev pri jblni Nčini redčenj cvetj in plodičev jblne Ročno redčenje Kemično redčenje Mehnizem delovnj z redčenje Sredstv z redčenje MATERIAL IN METODE DELA Lokcij poskus Podtki o nsdu poskus Tlni pogoji, vremenske in klimtske rzmere v letu izvedbe poskus Tlne rzmere Klimtske in vremenske rzmere Mteril Sort 'Fuji' Podlg M Uporbljen sredstv z kemično redčenje METODE DELA V poskus vključen obrvnvnj Meritve Sttističn obdelv podtkov REZULTATI IN RAZPRAVA... 21

8 VII 4.1 Število socvetij n drevo Pridelek mse plodov n drevo Število plodov n drevo Število plodov n sto socvetij Število pigmejskih plodov n drevo Povprečn ms plodov Število plodov večjih od 70 mm Število plodov mnjših od 70 mm Ms plodov (kg) n drevo večjih od 70 mm Ms plodov (kg) n drevo mnjših od 70 mm v % SKLEPI VIRI... 33

9 VIII Kzlo grfikonov Grfikon 1: Srednje mesečne temperture in mesečne pdvine n meteorološki postji Mribor v 10-letnem povprečju po modificirnem Wlter- Gussenovem klimdigrmu v rzmerju 1: Grfikon 2: Srednje mesečne temperture in mesečne pdvine n meteorološki postji Mribor z leto 2005 po modificirnem Wlter-Gussenovem klimdigrmu v rzmerju 1: Grfikon 3: Število socvetij n drevo Grfikon 4: Pridelek mse plodov n drevo Grfikon 5: Število plodov n drevo Grfikon 6: Število plodov n 100 socvetij Grfikon 7: Število pigmentnih plodov n drevo... Npk! Zznmek ni definirn. Grfikon 8: Povprečn tež plodov (g) Grfikon 9: Število plodov večjih od 70 mm Grfikon 10: Število plodov mnjših od 70 mm Grfikon 11: Ms plodov (kg) n drevo večjih od 70 mm Grfikon 12: Ms plodov (kg) n drevo mnjših od 70 mm v %... 30

10 1 1 UVOD Sdjrstvo je intenzivn kmetijsk pnog, ki zhtev veliko vlgnj in znnj, vse stroške je potrebno ekonomsko uprvičiti. Osnovni cilj sdjrske proizvodnje je hiter vstop nsd v polno rodnost, konstnten pridelek skozi vso življenjsko obdobje nsd. Vzpostviti je potrebno čim ugodnejšo rvnotežje med rstjo nsd in pridelki. Pogoj z to je izvedb vseh potrebnih grotehničnih ukrepov, ki vplivjo n ustrezno količino in kvliteto pridelk. Kemično redčenje cvetov in plodičev jblne je eden izmed glvnih pomotehničnih ukrepov v intenzivnih nsdih. Z uporbo kemičnih sredstev z redčenje urvnvmo pridelek ter preprečujemo pojv izmenične rodnosti dreves. Preveliko število cvetov in plodičev n drevesu negtivno vpliv n kkovost pridelk in diferencicijo cvetnih brstov ki so pomembni z rzvoj cvetov v prihodnji sezoni. Preobilni rodni nstvek mormo prvočsno kemično redčiti d izboljšmo delež plodov prveg kkovostneg rzred, izboljšmo obrvnost in okus plodov. Hkrti p vzpostvimo fiziološko rvnovesje med rstjo in rodnostjo dreves. Z uspešnim redčenjem (kemičnim in dopolnilnim ročnim) v veliki meri zmnjšmo količinski pridelek, odločno p izboljšmo kvliteto in tržnost pridelk. V diplomski nlogi smo iskli in ugotvljli uspešnost kemičneg redčenj n sorti 'Fuji' z rzličnimi dovoljenimi sredstvi z redčenje in njihovimi kombincijmi. Sort 'Fuji' je problemtičn sort, podvržen izmenični rodnosti in rzlični kvliteti plodov. Želeli smo njti njustreznejšo kombincijo dovoljenih kemičnih sredstev z redčenje z dosego kvlitetneg in stlneg pridelk. S poskusom smo ugotvljli vpliv teh sredstev n zmnjšnje števil cvetov in plodičev ter povečnje kvlitete, velikosti in mse plodov. Hkrti smo izvedli primerjvo med redčenimi (kemično, ročno) ter neredčenimi drevesi. Rezultte smo nlizirli in jih predstvljmo v ndljevnju diplomskeg del.

11 2 1.1 Cilji nloge Cilji tržne sdjrske pridelve so količinski in kvlitetni pridelki, znimivi z tržišče in kupc. V Sloveniji je posjeno cc h intenzivnih nsdov jbln letnim pridelkom med ton kvlitetnih nmiznih jbolk, kr predstvlj cc 1% letneg pridelk jbolk v EU ( sttistični podtki). Ugodne pedoklimtske rzmere v Sloveniji djejo nšemu jbolku (ne glede n količino) ugodno tržno veljvo v EU. Ne glede n rzlične okuse veljjo z jbolko pomološke norme ovrednotene v velikosti in brvi plodu, rzmerju kislin in sldkorjev, romi in hrmoniji okus in trpežnosti plodu z skldiščenje. Z dosego teg cilj je potrebno poznti tehnološke postopke in sredstv ki so sestvni del tržne proizvodnje jbolk (npr.: kemično redčenje cvetov in plodičev). Cilj sdjrske tržne proizvodnje je nmreč količinsko primeren in kvliteten pridelek. 1.2 Nmen rziskve in delovn hipotez V diplomskem delu smo iskli in ugotvljli uspešnost kemičneg redčenj z rzličnimi sredstvi in njihovih kombincij v integrlni pridelvi jbolk. Iskli smo njučinkovitejši kemični priprvek, s kterim lhko dosegmo kvliteten in stlen pridelek n sorti 'Fuji'. Hkrti smo vršili primerjvo med drevesi, ki smo jih redčili kemično, med drevesi redčenimi ročno in drevesi, kter se niso redčil. Rezultte smo nlizirli in bodo predstvljen v ndljevnju diplomskeg del. V okviru poskus smo si zdli nslednje hipoteze: Posmezn sredstv rzlično vplivjo n uspešnost redčenj cvetj in plodičev. Posmezn sredstv rzlično vplivjo n debelino plodov. Posmezn sredstv rzlično vplivjo n količino pridelk in rjvost plodov. Posmezn sredstv rzlično vplivjo n povrtno cvetenje. Sredstv uporbljen pri poskusu so glede n čs uporbe in koncentrcijo primern z uporbo pri kemičnem redčenju cvetj in plodičev sorte 'Fuji' v integrirni pridelvi jbolk.

12 3 2 PREDGLED OBJAV Nmen intenzivne sdjrske proizvodnje je vskoletni, količinski in kvliteten pridelek, znimiv kupcu in tržišču. Zto ne glede n rzlične okuse veljjo z jbolk pomološke norme vrednotene v velikosti in brvi plodu, rzmerju kislin in sldkorjev, romi in hrmoniji okusov in trpežnosti plodov z skldiščenje. Potrebno je poznti tehnološke postopke in sredstv, ki so sestvni del uspešne tržne proizvodnje jbolk (npr. kemično redčenje cvetj in plodičev). Cilj sdjrsko tržne proizvodnje je nmreč količinsko primeren in kvliteten pridelek (Gutmn-Kobl 1995). Pri kemičnem redčenju cvetj in plodičev je njpomembnejše se prilgjti in izvesti ukrep pod optimlnimi vremenskimi rzmermi, oceniti cvetni nstvek (lestvic 1-9), lstnosti posmezne sorte, delovnje posmeznih sredstev z redčenje. Pomembno pri nčrtovnju ukrepov kemičneg redčenj je predhodno ocenjen cvetni nstvek s lestvico 1-9 (Gutmn-Kobl in Soršk 2003). Njprimernejši čs z izvedbo redčenj je zgodj zjutrj, ko je visok reltivn vlžnost zrk. V neugodnih vremenskih rzmerh (hldno, vetrovno, suho vreme) ne pride do uspešneg (dovolj velikeg) sprejem ktivne snovi v list, kr lhko povzroči celo obrtne ozirom negtivne učinke (Zdrvec 2008).

13 4 2.1 Obremenitev dreves Z izvedbo kemičneg redčenj izboljšmo kkovost plodov, zmnjšmo izmenično rodnost (lternnco) in kljub reltivno obilnemu pridelku izboljšmo nstvek v prihodnje leto (Wertheim 1998). Z redčenjem cvetneg nstvk in plodov povečmo: Delež pridelk I. kvlitete. Brvo plodov (s sortno znčilnostjo) Okus in povprečno mso plodov. Oljšmo obirnje pridelk. Zmnjšmo stopnjo izmenične rodnosti (Črnko 1994). Z izvedbo kemičneg redčenj cvetj in plodičev vplivmo n kkovost plodov (debelin, obrvnost, trdot, ), preprečimo lomljenje vej in ugodno vplivmo n zsnovo cvetnih brstov z nslednje leto (Westwood 1992). 2.2 Fiziologij bscizije plodičev (odpdnje plodov) Odpdnje plodov se pojvi v rzličnih obdobjih rsti kot ločitev dveh plsti oz. del rstline od strševske rstline. Vrši se lhko od oploditve do zrelosti plodov (Artec 1995). Pogoj z bscizijo je nstnek ločitveneg tkiv, ki se formir že pred pričetkom bscizije. Odpdnje cvetj in plodov se izvrši v bscizijski coni, tvorbo te cone sproži etilen, medtem indol-ocetn kislin (IAA) določi mesto nstnk te cone (Roberts in sod. 2002). V čsu dovolj velike količine indol-ocetne kisline se bscizij ne prične, ko p se t količin zmnjš, bscizijsk con ni več neobčutljiv z etilen, tkrt se proces bscizije prične (Artec 1995). Etilen, rstlinski hormon močno pospeši bscizijo (spodbuj odpdnje plodičev), medtem ko plikcij vksinov oz. indol-ocetne kisline deluje kot inhibitor (zvirlec) bscizije (Ruperti in sod. 1995).

14 Vlog etilen Etilen je rstni regultor, v rstlini se nhj v plinsti obliki, znn kot rstni regultor zorenj (Ruperti in sod. 2002). Etilen vpliv n klitev semen, odgnjnje brstov, tvorbo cvetov, zrelost in brvo plodov ter tvorbo korenin (Evers 1987) Nrvno odpdnje cvetj, plodičev in plodov Pri sdnih vrsth, še posebej pri jblni se zvrstijo obdobj v kterih cvetovi, plodiči in ksneje plodovi v veliki meri odpdejo in s tem tudi delno urvnvjo število plodov n drevesu. Nrvno redčenje cvetov, plodičev in plodov pri jblni je izrzitejše v neugodnih vremenskih prilikh v čsu cvetenj, oplodnje, slbše prehrnjenosti dreves in drugih stresnih obdobjih v letni rstni dobi. Pomemben vpliv n nrvno redčenje imjo hormoni v rstlini, če je teh premlo se pri osnovi peclj prične tvoriti ločitveno tkivo in plodič odpde. V osnovi so poznn tri (3) obdobj nrvneg odpdnj plodičev. Po ugotovitvh strokovnjkov so t obdobj: Odpdnje plodičev kmlu po oplodnji (1-2 tedn po koncu cvetenj). V tem obdobju ob nrvnem redčenju uporbljmo tudi sredstv kemično redčenje. V tem obdobju so plodiči zelo občutljivi n zunnje vplive, kr lhko dobro izkoristimo z uporbo teh sredstev z kvliteten letni pridelek in zmnjšmo možnosti izmenične rodnosti v nslednjem letu. Junijsko trebljenje plodičev in plodov (4-6 tednov po cvetenju) plodiči večji od 20mm. Tretje odpdnje plodov tik pred obirnjem, predvsem pri zgodnjih sorth (Gutmn-Kobl in Soršk 2003).

15 6 Ob nrvnem redčenju oz. odpdnju cvetov, plodičev in plodov poznmo še nslednje nčine redčenj: Ročno redčenje. Kemično redčenje. Strojno (mehnsko) redčenje. 2.3 Redčenje cvetov in plodičev pri jblni Z gospodrnost in ustrezno kvliteto v intenzivnih nsdih je redčenje (kemično in ročno doredčevnje) cvetov in plodov pomemben in nujen ukrep. Jblne po svoji nrvni poti obilno cvetijo (nstne preveč cvetneg nstvk), posledično preveč plodov n drevesu. Pridelek v tkšnem nsdu je količinsko prevelik, tržno neznimiv, plodovi ne ustrezjo debelini in obrvnosti znčilne z posmezno sorto. Hitro se pojvi izmeničn rodnost (lternnc), kr še posebej velj z sorto 'Fuji'. Zto z redčenjem izboljšujemo kkovost plodov, zmnjšmo izmenično rodnost in kljub reltivno obilnemu pridelku izboljšmo nstvek v prihodnjem letu (Wertheim 1998). Mnenje Črnk (1994) je d z redčenjem cvetneg nstvk in plodičev povečmo: Delež pridelk I. kvlitete. Brvo plodov glede n sortno znčilnost. Okus in povprečno mso plodov. Oljšmo obirnje pridelk. Zmnjšmo stopnjo izmenične rodnosti.

16 7 2.4 Nčini redčenj cvetj in plodičev jblne V osnovi poznmo ročno in kemično redčenje Ročno redčenje V intenzivnih nsdih jbln, n večjih površinh ročno redčenje izvjmo njvečkrt kot ukrep doredčevnj tistih nsdov (sort), ktere nismo uspeli dovolj dobro rzredčiti z kemičnim nčinom (korekcijsko redčenje) ozirom v mldih nsdih (do 4 let strosti). S tem odstrnimo z dreves tudi deformirne in odnosno drugče poškodovne plodove in povečmo učinkovitost obirnj plodov. Sm ukrep in izvedb ročneg redčenj zhtev veliko delovni ur. Ročno redčenje cvetov oprvimo tik preden se cvetovi odpro, z koničstimi škrjmi porežemo vsko drugo do tretje socvetje (v odvisnosti od cvetneg nstvk). Tko d vso listje in ostnki cvetnih pecljev ostnejo (Črnko in sod. 1995). Njprimernejši čs z ročno redčenje plodičev je po junijskem odpdnju (trebljenju) plodičev, to je v zdnji dekdi mesec junij. V osnovi izvjmo ročno redčenje pri: Mldi nsdi (do 4 let strosti). V mnjših nsdih in vrtičkih. V nsdih ktere nismo uspeli kemično dovolj rzredčit. Redčenje izvjmo njprej v nsdih zgodnjih sort, nto srednje poznih sort in n krju v nsdih poznih sort. V povprečju puščmo 1 do 2 njbolj rzvit plod n rzdlji od 10 do 15 cm v soplodju. Bolj intenzivno redčimo plodiče n spodnjem delu dreves in zsenčeneg del krošnje. Odstrnimo drobne, rjste, deformirne in drugče poškodovne plodiče. V povprečju z ročno doredčevnje 1 h intenzivneg nsd jbln potrebujemo od 40 do 100 delovnih ur (Črnko 1995).

17 Kemično redčenje Kemično redčenje cvetj in plodičev je v intenzivni pridelvi jbolk nujen tehnološki ukrep s kterim dosežemo enkomeren, kvliteten in tržno znimiv pridelek. Jblne v dobri kondiciji v dobrih vremenskih rzmerh v čsu cvetenj in oplodnje oblikujejo veliko število cvetov in plodičev - nrvno odpdnje cvetj in plodičev je premjhno, d bi primerno urvnlo pridelek. Posledično bi bili plodovi premjhni, slbše kvlitete in obrvnosti. Kemično redčenje je potrebno izvesti prvočsno in temeljito: Redčenje cvetj izvedemo ob zčetku cvetenj (5% odprtih cvetov) in ob koncu cvetenj. Redčenje plodičev izvjmo v treh terminih ob koncu polneg cvetenj do debeline plodičev (5 mm). Debelin plodičev od 5 mm do 12 mm. Debelin plodičev več kot 12 mm (Štmpr 2005). Z redčenjem vplivmo n hormonsko rvnovesje v rstlini. Če ne li slbo redčimo (neustrezno), lhko pride do porušenj teg rvnovesj zrdi preobilneg nstvk plodičev. To porušeno hormonsko rvnovesje se pokže v izostnku diferencicije brstov zto drevo nslednjo pomld ne bo dovolj cvetelo (Štmpr 1997). Ob kemičnem in ročnem redčenju poznmo tudi mehnsko strojno redčenje cvetov z nprvo Drwin. Nprv je prilgojen z delo v sodobnih enovrstnih nsdih, n podlgi M9. Pri izvedbi teg redčenj je pomembn ntnčnost uskljeneg del trktorist in hitrost vrtenj vreten nprve. Spirlste sintetične vrvice rzporejene po vretenu, enkomerno udrjjo cvetove v celotnem obsegu krošnje dreves. Primeren čs izvedbe teg redčenj je od fenofze blonskeg stdij do odprtih centrlnih cvetov (ocen cvetenj 6+). Prednost redčenj s tem vretenom je ustrezen termin redčenj, s kterim zelo vplivmo n zmnjšnje izmenične rodnosti v nslednjem letu, vendr ne pozbimo n pozno spomldnsko pozebo (Gutmn-Kobl in Soršk 2003).

18 9 2.5 Mehnizem delovnj z redčenje Sredstv z redčenje cvetov in plodičev delimo v dve skupini in sicer v hormonsk in nehormonsk sredstv. Nehormonsk sredstv z redčenje so sredstv z zščito rstlin s strnskim učinkom n odpdnje plodov (desiknti), delujejo n principu osušitve li ožig del cvetov. Nslednj skupin so hormonsk sredstv, uporbljmo jih njveč. Z ekološkeg vidik so mnj oporečne oz. problemtične kot nehormonsk sredstv. Pri redčenju cvetj želimo vplivti n primeren nstnek brstov z prihodnje leto, posredno tudi n debelino plodov. V čsu cvetenj ni vedno mogoče predvidevti število cvetov z uspešno oplodnjo, tudi zrdi pozno spomldnskih pozeb, neugodnih rzmer v čsu oplodnje. Glede n to je potrebno rzmišljti in izvesti ustrezno kombincijo kemičneg redčenj cvetj in plodičev, to velj še posebej z sorte jbln, ki se težko redčijo Sredstv z redčenje Pri kemičnem redčenju uporbljmo sredstv skupine sintetičnih rstlinskih hormonov in desiknte. Problemtik teh sredstev je v nekonsistentnosti delovnj. V nekterih letih sploh ne redčijo, v nekterih letih p ob enki uporbljeni dozi povzročijo preobilno odpdnje plodičev (Stopr 1998). N uspešnost redčenj vpliv izbrn koncentrcij ktivne snovi (ozek rzpon), čs in nčin plikcije, listn ms, sort in okoljski dejvniki.

19 10 Sredstv delimo v skupine: Desiknti (ATS, žvepleno-pnen brozen). Sredstv lhko uporbljmo pri visoki zrčni vlgi in temperturi nd 15 C. Neugodne vremenske rzmere v čsu tretirnj so zelo rizične (Gutmn-Kobl in Soršk 2003). Skupin NAAM priprvek AMID THIN W (ktivn snov: ALFA- NAFTILACETAMID oz. NAD). Uporbljmo z redčenje plodičev od konc cvetenj (pričetek odpdnj venčnih listov), do debeline centrlnih plodičev 4-7mm. Potrebn je visok zrčn vlžnost (nd 70 %), uporbn koncentrcij priprvk je v rzponu med mg/l (Willims in Edgerton 1981). Skupin NAA priprvek DIRAGER (ktivn snov: lf nftil ocetn kislin oz. NAA). Z uspešnost tretirnj je potrebn visok zrčn vlžnost. Nd 25 C ne redčimo poškodbe n plodičih (mrežvost).njprimernejši čs se določi n osnovi debeline centrlneg plodič, debelin mm (Blck in sod. 1995) in z sorte jbln, ki se težje redčijo ('Fuji', 'Zlti delišes'). Uporbljmo g v odmerku 5-12 mg/l (Greene 2002). Skupin BA sredstvo MAXCEL (ktivn snov: 6 BENZILADENIN oz. BA) povečuje delitve celic, zelo pomembne so vremenske rzmere v čsu uporbe. Z njim redčimo plodiče, im pozitiven učinek n velikost plodov in povrtno cvetenje (Greene 2002). Učinek delovnj je njboljši pri debelini centrlneg plodič -10 mm, pri visoki zrčni vlžnosti in temperturi 18 do 25 C. ETEPHON Z njim redčimo od cvetenj do premer plodičev 25 do 30 mm (Byers 2003). Uporbljmo g tudi z korekcijsko redčenje v ksnejših fzh, ugodno vpliv n povrtno cvetenje, nekoliko zmnjš rst vegettivnih pognjkov (Wertheim 2000).

20 11 3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 Lokcij poskus Nlogo poskus smo izvjli v nsdu Univerzitetneg kmetijskeg centr, Fkultete z kmetijstvo in biosistemske vede Mribor. Nsd je nmenjen izvjnju strokovnih nlog in poskusov študentov fkultete Podtki o nsdu poskus Nsd jbln v strosti 6 let. Integrirn pridelv. Posjeno n šibki podlgi (M-9). Sort 'Fuji.' Rzdlje sjenj: 2,80 m x 0,70 m. Vzgojn oblik: ozko (vitko) vreteno. Opor: leseni impregnirni stebri, bmbusovi količki. Rst dreves primern, pojvlj se problem vlžnih in težkih tl. Oskrb tl: medvrstni prostor ztrvljen (negovn ledin), v vrstnem prostoru uporb herbicid. Gnojenje nsd: po nlizi tl. Klimtski in temperturni pogoji v čsu izvedbe nloge.

21 Tlni pogoji, vremenske in klimtske rzmere v letu izvedbe poskus Tlne rzmere Tip tl n lokciji Univerzitetneg kmetijskeg centr so rigoln tl v sdovnjku, distričn (ntropogen), izvorno p so to distričn rjv tl n pliocenskih in kvrtrnih glinh in ilovich (Pedološk krt Slovenije) Klimtske in vremenske rzmere Po sttističnih podtkih so bile v Mriboru v obdobju od 1981 do 1990 nslednje povprečne mesečne temperture zrk in količine pdvin.

22 13 Grfikon 1: Srednje mesečne temperture in mesečne pdvine n meteorološki postji Mribor v 10-letnem povprečju po modificirnem Wlter-Gussenovem klimdigrmu v rzmerju 1:4 (Sttistični letopis 2005). Iz grfikon 1 lhko rzberemo, d v obdobju od 1981 do 1990 ni bilo sušnih obdobij ozirom pomnjknj pdvin. Po sttističnih podtkih so bile v Mriboru nslednje povprečne mesečne temperture zrk in količine pdvin.

23 14 Grfikon 2: Srednje mesečne temperture in mesečne pdvine n meteorološki postji Mribor z leto 2005 po modificirnem Wlter-Gussenovem klimdigrmu v rzmerju 1:4 (Sttistični letopis 2005) Z prikzovnje rzmerij med temperturo in pdvinmi se uporblj Wlter-Gussenov klimdigrm. S tem prikzujemo spremembe srednje mesečne temperture in količine pdvin. N isti digrm se nneset potek mesečnih tempertur in pdvin v rzmerju 1 : 4. Če se krivulj, ki ponzrj potek pdvin, spusti pod temperturno krivuljo, se zčne sušno obdobje in trj toliko čs, dokler se krivulj pdvin ponovno ne dvigne nd temperturno krivuljo. Povprečn letn tempertur let 2005 je bil v Mriboru 10,1ºC. Povprečn letn količin pdvin p znš 1064 mm pdvin (grfikon 2). Iz Wlter-Gussenoveg klimdigrm z leto 2005 je rzvidno, d v tem obdobju v Mriboru ni bilo izrziteg sušneg obdobj. Le v mesecu oktobru se je krivulj, ki ponzrj potek pdvin, z krtek čs nekoliko spustil pod krivuljo, ki ponzrj potek povprečnih mesečnih tempertur.

24 Mteril Sort 'Fuji' Je jponskeg izvor, selekcionirn let Je zimsk sort in spd med postrnske sorte v sdnem sortimentu Slovenije. Glede čs cvetenj je srednje pozn, dobro rodi ngnjen je k izrzito izmenični rodnosti. Sort je nstl s križnjem sort (Rlls Jnet x Delišes), vzgojil jo je J. Niitsi n Horticulturl Resejrch Mriok n Jponskem. Poznmo več kot 100 mutntov te sorte, njbolj znn je 'Kiku 8'. Je diploidn sort, zori v drugi polovici oktobr, plodovi so zelo trpežni in primerni z dolgo hrnjenje v skldiščih. Plodovi so srednje drobni do srednje debeli, oblik plodov je podolgovt, lhko tudi okroglst in včsih precej nesimetričn. Kož je gldk do rhlo hrpv. Osnovn brv pri obirnju je zelen do rumenksto zelen, lenticele so n sprni rjvo rdeči krovni brvi svetle in precej izrzite. Pecelj je večinom srednje dolg in srednje debel, n koncu zdebeljen, pecljev jmic je srednje širok do širok, ter srednje globok. Peščišče je srednje veliko, pol odprto in čebulste oblike. Seme je veliko, polno in po obliki široko do ovlno. Meso je rumenksto do kremsto, zelo čvrsto in tudi sočno. Je jbolko sldkeg in romtičneg okus (Viršček-Mrn in Stopr 1998). Prednosti sorte 'Fuji' so dobr jediln kkovost, ter odlične skldiščne lstnosti z mlo fiziološkimi boleznimi. Slbost oz. pomnjkljivost je pozn obrvnost, glvni problem p izmeničn rodnost. Sort zhtev zgodno in zdostno redčenje, s tem p so omogočeni visoki pridelki in izognitev izmenični rodnosti (Hermnn 1998).

25 Podlg M9 Je njpomembnejš vegettivn podlg jbln, n njem je večin sodobnih gostih nsdov (Smole in Črnko 2000). Podlg M9 (Mlling9, Rumeni Prdiževec iz Metz). Prilgojen je rzličnim tlnim tipom, vendr njbolje uspev v globokih, humoznih, zmerno vlžnih in prepustnih tleh (Črnko in sod. 1990). Podlg M9 je odporn proti gnilobi n koreninskem vrtu, občutljiv z jblnovo pepelovko in škrlup, ter zelo občutljiv z Krvvo uš in Hrušev ožig. Pogosto to podlgo npdejo voluhr in miši. V tleh se slbo zsidr, zto potrebujejo dreves cepljen n to podlgo stbilno žično oporo in količke ob vskem drevesu ves s, dokler trj nsd (Smole in Črnko 2000) Uporbljen sredstv z kemično redčenje Benzil denin (BA) (N-fentil metil- 1H-purine-6 min) V zdnjem čsu se kot sredstvo z redčenje vse bolj uporblj sintetični citokinin benzil denin (BA). Z rzliko od njbolj rzširjenih sredstev z redčenje, omogoči njegov uporb tkoj po cvetenju, hitro rst plod n rčun spodbujene delitve celic v mesu plod, medtem, ko je povečn velikost plodov zrdi NAA in krbril- posledic povečnj velikosti in ne števil celic. Benzil denin nj bi bil zrdi svojeg velikeg vpliv n rst plodov pomemben predvsem z redčenje drobnoplodnih sort jbln. Im tudi dober vpliv n diferencicijo rodneg brstj. Povečuje delež velikih plodov, sj BA kot sintetičen citokinin povečuje število celic v plodovih.

26 17 Žl je njegov ktivnost odvisn od vremenskih rzmer: reltivne vlge, temperture in oblčnosti v čsu škropljenj. BA se nnš ob velikosti centrlneg plodič približno 10 mm, v koncentrciji ppm z 1000 l vode/h. Z sintetični citokinin benzil denin (BA), so ugotovili, d ugodno deluje n redčenje plodičev in zmnjšnje izmenične rodnosti jblne ( Elfning, 1989; Greene, 1993, Slly s sod., 1991). V čsu oblikovnj rodneg nstvk, se je ugotvljl izmenjv CO2 v plodičih cv. Jongold, ki so bili izpostvljeni 4-dnevnemu 90% senčenju in hkrti tretirni z 50 ppm BA, tkoj po koncu senčenj. Ugotovli so, d je tretirnje BA po senčenju zmnjšlo dihnje plodičev, mnj negtivn je bil neto CO2 similcij sedmi dn po tretirnju, kr p se rzlg z mnjšim metbolizmom plodičev, ki se priprvljjo n proces bcizije. Nnos BA v koncentrciji 50 ppm je imel z posledico povečno sproščnje etilen iz plodičev drugi dn po škroplenju medtem, ko je bilo sproščnje etilen iz plodičev sedmi dn po škropljenju šibkejši od kontrole (M.Stopr, A.gregorčič, F.Btič, 1998). Etilen Etilen je plin, ktereg delovnje je v rzvoju rstlin njbolj poznno. Nstj v vseh tkivih višjih rstlin, količin p je odvisn od stopnje rzvoj rstline in tkiv, kjer nstj. Tvori in izloč se v vseh tkivih višjih rstlin, v bkterijh, glivh in lgh. Njvečje količine eten etilen p izločjo cvetovi po oploditvi in zreli plodovi. Sintezo eten stimulirjo ekstremne tempertur, temnordeč svetlob, infekcije, suš, poškodbe, IAA in ABA. Etilen se lhko metbolizir v etenoksid, etenglikol in se lhko veže z glukozo v glukozide. Etilen pospešuje dozorevnje in odpdnje plodov z mesntim oplodjem. Mnogi plodovi tvorijo v tkzv. klimkterični periodi večje količine etilen. V klimkterični periodi je tudi intenzivnejše dihnje in nezreli plodovi dozorijo v zrele plodove. Pospešuje odpdnje listov, zvir tudi polrni trnsport IAA in sintezo IAA. Kr p še dnes ni jsno, je fktor, ki sproži visok nivo tvorbe etilen.

27 Metode del Poskus smo izvedli v nsdu jbln Fkultete z Kmetijstvo in Biosistemske vede Pohorski dvor, n izbrni sorti 'Fuji', rstoči n šibki podlgi M9. Nlog je bil izveden z devetimi (9) obrvnvnji v sedmi (7) ponovitvh. Izbrli smo bolj li mnj izenčen dreves po rsti in cvetnem nstvku. Dreves smo oznčili s trkovi, izmerili obseg debel in prešteli socvetj. V čsu poskus ( ) smo prešteli število socvetij n posmezno drevo, v poštev smo odbrli vzorčn dreves z izenčenim cvetnim nstvkom: 1. vrst, skupno število dreves 81, odbrnih 21 izenčenih dreves 2. vrst, skupno število dreves 81, odbrnih 18 izenčenih dreves 3. vrst, skupno število dreves 83, odbrnih 21 izenčenih dreves 4. vrst, skupno število dreves 81, odbrnih 32 izenčenih dreves Skupj so bil preštet socvetj n 92 drevesih v obrvnvi, število socvetij je nihlo, rzlično po obrvnvnih vrsth: 1. vrst od 68 do vrst od 31 do vrst od 36 do vrst od 34 do 184 V poskus je bilo vključenih 63 izenčenih dreves po število socvetij. Velik vribilnost števil socvetij potrjuje dejstvo, d je sort 'Fuji' problemtičn sort v tehnološkem smislu in izrzito sort z izmenično rodnostjo. Potrebuje ntnčnost v tehnološkem procesu, redno in temeljito kemično redčenje (v rzličnih fzh) in po potrebi ročno doredčevnje.

28 V poskus vključen obrvnvnj 1. Neredčeno (kontrol). 2. Ročno redčenje dreves izvedeno , po končnem junijskemu trebljenju plodičev. 3. ETEPHON 200 ppm, dodli 4,2 ml ETHREL- n 10 l vode, škropljenje izvedeno , v čsu pričetk cvetenj (odprtih 50% cvetov). T (tempertur) 12,9 C, RH (zrčn vlžnost) - 95%. 4. NAD 100 ppm, dodli 12 g AMITHIN- n 10 l vode, škropljenje izvedeno , ob koncu cvetenj. T - 12 C, RH 96%. 5. BA 150 ppm, dodli 75 ml VBC (MAXCEL) n 10 l vode, škropljenje izvedeno , v čsu debeline plodičev 8 10 mm. T - 14 C, RH 84%. 6. BA 150 ppm, dodli 75 ml VBC (MAXCEL) n 10 l vode, škropljenje izvedeno , v čsu debeline plodičev mm. T - 19 C, RH 80%. 7. ETEPHON 200 ppm + BA 150 ppm (kombincij 3 in 6), škropljenje izvedeno , v čsu pričetk cvetenj. T 12,9 C, RH 95% in ob koncu cvetenj , T - 19 C, RH 80%. 8. NAD 100 ppm + BA 150 ppm (kombincij 4 in 6), škropljenje izvedeno , v čsu končnj cvetenj. T - 12 C, RH 96% in , T - 19 C, RH 80 %. 9. BA 150 ppm, dodli 75 ml formulcije GOBBI, škropljenje izvedeno , debelin plodičev 8 10 mm. T - 15 C, RH 85%. Poskuse smo izvedli škropili z ročno nhrbtno škropilnico ob uporbi 10 l vode n eno obrvnvnje, ki je zjemlo 7 dreves.

29 Meritve V obdobju izvjnj poskus smo pregledli in ocenili sledeče prmetre: Število socvetij n drevo Obseg debl (meritev 15 cm nd cepljenim mestom) in Število plodov n drevo: > 70 mm < 70 mm Mso plodov (kg) n drevo: > 70 mm < 70 mm Število pigmejskih plodov, prešteto ob obirnju plodov (< 45 mm) Povrtno cvetenje,uporbljen lestvic 1 10 (1 ne cveti, 10 obilno cvetenje) Povprečno debelino plodičev (3,8 3,9 mm), izvedeno , ocenili in izmerili smo deset socvetij v štirih vrsth poskus Debelin plodičev v čsu tretirnj, posmeznih obrvnv: = 3,8 3,9 mm pri oceni 10 socvetij = 8 10 mm = 11 mm (v povprečju) = mm 3.5 Sttističn obdelv podtkov Pridobljene rezultte meritev smo vnesli v tbelo (preglednic) progrm Microsoft Excel. Pri pregledu vpliv redčenj v nvedenih obrvnvnjih smo uporbili enosmerno nlizo vrince (ANOVA). Z sttistično znčilne rzlike med povprečji posmeznih obrvnvnj smo uporbili Duncnov test z 5% tvegnjem (P=0,05). V ndljevnju predstvljmo rezultte pridobljene v zstvljenem poskusu.

30 Število socvetij n drevo 21 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4.1 Število socvetij n drevo V grfikonu predstvljmo povprečno število socvetij n drevo v posmeznem obrvnvnju. Podtki kžejo, d so bil izbrn dreves, v poskusu dokj izenčen, lede n število socvetij. Povprečno število socvetij n drevo se je giblo med 108 in 120, med njimi ni sttistično znčilnih rzlik Obrvnvnje Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 3: Povprečno število socvetij n drevo po posmeznih obrvnvnjih

31 Pridelek mse plodov n drevo (kg) Pridelek mse plodov n drevo Z prikz uspešneg redčenj smo merili količino pridelk po drevesu v posmeznem obrvnvnju. Povprečen pridelek je nihl v rzponu od 7,8 kg do 12,7 kg/drevo. Poskus je pokzl,, d je njvečji pridelek n drevesih tretirnih s sredstvom Etephon (3) v količini 12,7 kg, njmnjši p v kombinciji (7) Etephon 200 ppm + BA 150 ppm v količini 7,8 kg /drevo, pri tem rzlik ne predstvlj sttistične znčilnosti Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm 6 4 BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA Obrvnvnje NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 4: Povprečni pridelek mse plodov po posmeznih obrvnvnjih

32 Število plodov n drevo Število plodov n drevo Upoštevli smo število plodov n drevo >70 mm in <70 mm ter število pigmejskih plodov. Stehtli smo plodove ločeno po debelinh z pridobitev primerljivih podtkov o uspehu redčenj. Meritve in tehtnje smo izvedli ob obirnju pridelk Grfikon prikzuje, d je njvečji vpliv n redčenje imelo obrvnvnje (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm), (BA 150 ppm ksno) in (BA 150 ppm zgodj) ter se sttistično znčilno rzlikuje od redčenj s smim etephonom Obrvnvnje Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 5: Povprečno število plodov n drevo po posmeznih obrvnvnjih 4.4 Število plodov n sto socvetij

33 Število plodov n 100 socvetij 24 Grfikon prikzuje sttistično znčiln odstopnj od obrvnvnj etephon 200 ppm, v obrvnvnjih (BA 150 ppm zg.), sedem (7) (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm), (BA 150 ppm ksno) in (BA 150 ppm zgodj), kr potrjuje uspešnost teh sredstev z redčenje b b b b Obrvnvnje b Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 6: Povprečno število plodov n 100 socvetij po posmeznih obrvnvnjih 4.5 Število pigmejskih plodov n drevo Število pigmejskih plodov ni bistveno odstoplo od kontrole, rzen v obrvnvi pri

34 Število pigmentnih plodov n drevo 25 škropljenju z BA 150 ppm zgodj je nekoliko večje, vendr ni sttistično znčiln rzlik. 2,5 2 1,5 Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm 1 0,5 BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA Obrvnvnje BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 7: Povprečno število pigmejskih plodov n drevo po posmeznih obrvnvnjih 4.6 Povprečn ms plodov V grfikonu se prikzuje njvečje odstopnje v obrvnvi (BA 150 ppm v formulciji

35 Povprečn tež plodov (g) g), sledi obrvnv (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm), (BA 150 ppm ksno) in (BA 150 ppm zgodj) Obrvnvnje Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 7: Povprečn ms plodov (g) po posmeznih obrvnvnjih 4.7 Število plodov večjih od 70 mm Povprečj se bistveno ne rzlikujejo, njvečje število plodov smo ugotovili v obrvnvi devet (9) (BA 150 ppm zg.). V snovi je opziti povečnje števil plodov glede n kontrolo

36 Število plodov >70 mm 27 v vseh obrvnvnjih, rzen v obrvnvi 7 (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm) Obrvnvnje Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 8: Število plodov večjih od 70 mm po posmeznih obrvnvnjih 4.8 Število plodov mnjših od 70 mm V povprečju je opziti večj odstopnj pri posmeznih obrvnvnjih od en (1) (kontrol) in dv (2) (ročno redčenje).

37 Število plodov <70 mm bc bc c bc b Obrvnvnje bc Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno Etephon BA 150 NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 9: Število plodov mnjših od 70 mm po posmeznih obrvnvnjih 4.9 Ms plodov (kg) n drevo večjih od 70 mm V posmeznih obrvnvnjih ni opziti znčilnih sttističnih rzlik med uporbljenimi sredstvi, mnjše odstopnje je opziti le pri kombinciji sredstev Etephon 200 ppm in BA 150 ppm.

38 Ms plodov (kg) n drevo >70 mm Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm 4 BA 150 ppm zgodj BA 150 ppm ksno 2 Etephon BA Obrvnvnje NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 10: Ms plodov (kg) n drevo večjih od 70 mm po posmeznih obrvnvnjih 4.10 Ms plodov (kg) n drevo mnjših od 70 mm Sttističn rzlik se je pokzl v kontroli, ročnem redčenju ter pri uporbi sredstv Etephon 200 ppm, v ostlih obrvnvnjih se niso pokzle bistvene sttistične rzlike.

39 Ms plodov (kg) n drevo <70 mm b bc bc bc bc bc c Kontrol Ročno redčeno Etephon 200 ppm NAD 100 ppm BA 150 ppm zgodj 30 BA 150 ppm ksno 20 Etephon BA Obrvnvnje NAD BA 150 BA 150 zg., Gobbi *vrednosti oznčene z rzličnimi oznkmi (, b) se med seboj sttistično znčilno rzlikujejo po Duncnovem testu z 5% tvegnjem (P=0,05 ). Grfikon 11: Povprečn ms plodov (kg) n drevo mnjših od 70 mm v deležih po posmeznih obrvnvnjih

40 31 5 SKLEPI Let 2005 smo v nsdu jbln Fkultete z kmetijstvo in biosistemske vede izvjli poskus kemičneg redčenj cvetj in plodičev jbln sorte 'Fuji', cepljene n šibko vegettivno podlgo M9. S poskusom smo ugotvljli kteri izmed uporbljenih priprvkov in njihovih kombincij je njprimernejši in uspešnejši pri redčenju cvetj in plodičev jbln sorte 'Fuji'. N osnovi teg podjmo nslednje sklepe. Izbrn dreves v poskusu glede n število socvetij so bil dokj izenčen, število socvetij n drevo se je giblo med 108 in 120. Med njimi ni bilo sttistično znčilnih rzlik. Pridelek v kg n drevo je pokzl le ml odstopnj med rzličnimi uporbljenimi sredstvi v obrvnvnjih. Njmnjši pridelek je nstl v kombinciji sredstev Etephon 200+BA 150 in sicer 7,8 kg/drevo, njvečji pridelek p v uporbi sredstv Etephon 200 in sicer 12,7 kg/drevo. Število plodov debeline večje od 70 mm ni pokzlo znčilnih sttističnih rzlik v posmeznih obrvnvnjih. Število se je giblo med 46 in 29. Sttističn rzlik se je pokzl le pri številu plodov mnjših od 70 mm, kjer so zelo odstopl obrvnvnj št. 9, 7, 6, 5 v mnjšem številu plodov te debeline. Delež (število) pigmejskih plodov ni bistveno odstoplo od kontrole in ročneg redčenj, ni sttističnih rzlik med obrvnvnji. Ugotvljnje povprečne mse plodov ni pokzlo sttističnih rzlik med drevesi v kontroli, drevesi z ročnim redčenjem in uporbljenimi sredstvi ter kombincijmi teh sredstev. Nekj pozitivne rzlike je nstlo v obrvnvnju (BA 150 ppm v kombinciji z Ethrelom 181 g).

41 32 V pregledu delež plodov >70 mm se je pokzl sttistično znčiln rzlik med kontrolo in uporbljenimi sredstvi v ostlih obrvnvnjih. T rzlik je njbolj opzn v obrvnvnju številk 9 (BA 150 ppm v kombinciji 84%). Poskus je pokzl, d je sort 'Fuji' zhtevn in težko obvldljiv z izvjnje kemičneg redčenj. Sredstv, ki smo jih uporbili z redčenje, so pokzl pozitiven učinek n količino plodov večjih od 70 mm, kr lhko zdosti potrebm po enkomernem, količinskem in kkovostnem pridelku. Pokzlo se je, d z dosledno uporbo kemičnih sredstev z redčenje cvetov in plodov lhko dosežemo, d sicer težko obvldljiv sort 'Fuji' postne obvldljivejš.

42 33 6 VIRI 1. Brence A, Mvsr M Kemično redčenje cvetj in plodičev, gnojenje preko listov, sd. obvestilo. KGZS Zvod Novo mesto. 2. Bujnost jbln. (elektronski vir) espv=2&biw=1600&bih=839&source=lnms&tbm=isch&s=x&sqi=2&pjf=1&ved =0hUKEwjNtern0ZPNAhXLD8AKHdS3DhYQ_AUIBigB#imgrc=JHbNGR6lCs 78BM%3A 3. Choder M, Link H Obst-und Weinbu, 123, Črnko J, Gutmn Kobl Z, Soršk A Redčenje cvetov in plodičev jbln Krško, TRON d.o.o.: 12-13, 15-16, Črnko J Poskus redčenj jbolčnih plodičev s kemičnimi sredstvi TKI PINUS RAČE, 14, 118: FITO - info -služb z vrstvo rstlin Slovenij Redčenje plodičev jbln. 7. Glih R Sorte jbuk u suvremenoj proizvodnji. Zgreb, Rdničko Sveučilište Moš Pijde: Gutmn Kobl Z Dosednje izkušnje z redčenjem cvetj in plodičev jbln. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 4, Gutmn Kobl Z., Soršk A Redčenje cvetj in plodičev jbln. Sdjrsko obvestilo, 4, Gvozdenovič D, Dvidović M, Hribr J, Mirosvljević N, Hnuš, B Od obirnj sdj do prodje. Ljubljn, Kmečki gls: Hess B, Stdler W, Bertschinger L, Krebs C, Schumcher R Alternnz und Fruchtqulität von Boskop bei unterschiedlicher Ausdünnung und Bodenpflege. Obst-WeinBu, 10, 272, Jzbec M Vzroki nrvneg trebljenj plodov pri sdnem drevju. SVV- Novice, 22, KGZ MB Redčenje cvetj in plodičev jbln. Sdjrsko obvestilo, Korenjk J, Tojnko S Ncionlni portl odprte znnosti. Diplomsko delo.

43 Mček J, Kč M Kemičn sredstv z vrstvo rstlin. Ljubljn, ČZP- Kmečki gls. 16. Merctor. Plodovi sorte 'Fuji'. (elektronski vir) serch?q=fuji+jbolk&espv=2&biw=1600&bih=839&source=lnms&tbm=isch&s =X&ved=0hUKEwj54IWzzpPNAhXBPhQKHczTBV8Q_AUIBigB#imgrc=XcD TdtuLJFxnM%3A (14. mrec 2016) 17. Ministrstvo z kmetijstvo in okolje RS Tehnološk nvodil z integrirno pridelvo sdj. Ljubljn, Ministrstvo z kmetijstvo in okolje RS. 18. Mustr A, Kobl Z Redčenje preobilneg rodneg nstvk pri jblnh. SVV-Novice. 19. Plodovi sorte 'Fuji' (Mlo novejše sorte jbln. (elektronski vir) ce=lnms&tbm=isch&s=x&ved=0hukewjk2zoe0jpnahxfxrqkhuohctgq _AUIBigB#imgrc=fd17hpsLdoDq0M%3A (14. mrec 2016) 20. Stopr M, Simončič A Tehnik škropljenj sredstev z redčenje plodičev jblne. Zbornik refertov 1. slovenskeg sdjrskeg kongres z mednrodno udeležbo, Krško, mrec Ljubljn, Strokovno sdjrsko društvo Slovenije: Stopr M Redčenje plodičev jbln. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 22. Stopr M V Evropi se preučujejo nov sredstv z redčenje plodičev jblne. 9, 5: Stopr M Delovnje NAA in BA n redčenje plodičev jblne sorte 'Zlti Delišes'. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 10, 7/8: Stopr M Nrvno odpdnje plodičev jblne. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 10, 4: Stopr M Sredstv z kemično redčenje plodičev jblne. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 5, 1: Stopr M Učinek delovnj Etefon in Benzildenin n redčenje plodičev jblne sorte»gl«. Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 10, 9:13-16.

44 Stopr M., Štmpr F., Tojnko S Sd: revij z sdjrstvo, vinogrdništvo in vinrstvo, 1: Tojnko S Slovensk integrirn pridelv sdj 2. Mribor, GIZ, Sdjrstvo Slovenije. 29. Tojnko S Slovensk integrirn pridelv sdj 2. Mribor, GIZ, Sdjrstvo Slovenije.

45 7 ZAHVALA Z strokovno in orgnizcijsko pomoč pri priprvi diplomskeg del se zhvljujem mentorju, izr. prof. dr. Stnislvu Tojnku, izr. prof. dr. Ttjni Unuk ter mg. Benjminu Schlueru in dr. Mteju Stoprju. Posebej se zhvljujem svoji družini in prijteljem z spodbudo in potrpljenje v čsu mojeg študij in priprve diplomskeg del.