Acta hydrotechnica 23/39 (2005), Ljubljana ISSN

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Acta hydrotechnica 23/39 (2005), Ljubljana ISSN"

Transkripcija

1 Acta hydrotechnica 23/39 (25), Ljubljana ISSN UDK/UDC: : : Prejeto/Received: Izvirni znanstveni prispevek - Original scientific paper Sprejeto/Accepted: NEZANESLJIVOST PADAVINSKIH MERITEV IN NAPOVEDI PRI MODELIRANJU HUDOURNIŠKIH POPLAV UNCERTAINTY OF PRECIPITATION MEASUREMENTS AND PREDICTIONS IN FLASH FLOOD MODELLING Mira KOBOLD, Anton ZGONC, Mojca SUŠNIK Nezanesljivost simuliranega odtoka je v največji meri posledica netočne ocene padavin na povodju, bodisi iz mreže padavinskih postaj na povodju, radarja ali padavinske napovedi. Od prostorskega merila povodja, gostote padavinske mreže, razporeditve postaj in variabilnosti padavin na povodju je odvisno, kako dobro s točkovnimi padavinami določimo povprečne padavine na povodju. V prispevku je prikazana neustreznost mreže ombrografskih postaj na povodju Savinje za oceno ploskovnih padavin na povodju za modeliranje hudourniških poplav. Merjenje padavin v točkah ne poda dovolj informacije o ploskovnih padavinah, ki so osnovna informacija za modeliranje odtoka in simulacijo hidrogramov. Prednost radarja za merjenje padavin je pokritost območja z veliko časovno in prostorsko ločljivostjo. Za dva visokovodna dogodka je prikazana uporabnost radarskih padavin za hidrološko modeliranje na povodju Savinje. Pri operativnem napovedovanju poplav so vhod v modele padavine odtok prognozirane padavine meteoroloških modelov. Za povodje Savinje so prikazani rezultati polletnih testnih zagonov modela HBV-96 s produkti meteorološkega modela ALADIN/SI. Narejena je primerjava izračunanih pretokov z merjenimi za prvi in za drugi dan napovedi. Analizirano je odstopanje simuliranega pretoka od merjenega kot posledica netočne napovedi količine padavin na povodju. Analiza hudourniških poplav, ki so prizadele Posavje v avgustu 25, kaže na težavnost napovedovanja hudourniških poplav in izdaje predhodnih opozoril. Ključne besede: napovedovanje poplav, hudourniške poplave, ploskovne padavine, radar, nezanesljivost, model HBV-96, model ALADIN/SI The uncertainty of simulated runoff is mainly the result of precipitation uncertainty associated with the average basin precipitation. Therefore it is very important to assure the accurate precipitation input, whether from raingauges or other sources such as radar measurements or meteorological forecast. The estimation of average basin precipitation from point precipitation measurements is dependent on the catchment scale, density of precipitation network, distribution of precipitation stations and variability of precipitation. In the paper, the unsuitability of the number of recording raingauges on the Savinja catchment for areal estimation of precipitation for flash flood modelling is presented. Point precipitation measurements do not give enough information about areal precipitation which is a base for runoff modelling and simulation. On the other hand, radar provides coverage over a large area with high spatial and temporal resolution. The applicability of radar precipitation was presented for two high water events on the Savinja catchment. For operational flood forecasting the predicted precipitation of meteorological models is input into the rainfall-runoff models. The results of half-yearly runs of HBV-96 model for the Savinja catchment are demonstrated using the meteorological forecast of ALADIN/SI model. The comparison of computed and observed discharges was done separately for the first day and for the second day of forecast. The deviation of the simulated discharge from the measured one is analysed as a result of inaccurate forecast of amount of precipitation on the catchment. The analysis of flash floods, which affected the Posavje region in August 25, shows the difficulties of flash flood forecasting and early warning issues. Key words: flood forecasting, flash floods, areal precipitation, radar, uncertainty, HBV-96 model, ALADIN/SI model 79

2 1. UVOD V Evropi ločimo dve skupini meteoroloških dogodkov, ki povzročijo poplave. Prva skupina se nanaša na frontalne padavine, ki povzročijo poplave velikih rečnih sistemov in kjer lahko maksimalni pretoki poplavnega vala trajajo tudi več dni. Druga skupina so hudourniške poplave, ki so običajno povezane s posameznimi in lokalno zelo intenzivnimi padavinskimi dogodki, ki se zgodijo v majhnih in srednje velikih porečjih. Maksimalni pretoki poplavnega vala trajajo kratek čas, lahko nekaj ur ali pa samo nekaj minut. Hudourniške poplave so značilne za večino slovenskih rek. V Sloveniji so območja, kjer so poplave reden, pogost ali občasen pojav (slika 1). Glavna in najobsežnejša območja so v nižinsko-ravninskih predelih severovzhodne Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter v osrednji in vzhodni Sloveniji. Poplave s povratno dobo in več let pomenijo katastrofalne poplave. V večini primerov poplave z enako povratno dobo ne nastopijo na celotnem povodju hkrati. Na manjših povodjih so za nastop poplav odločilne intenzivne padavine krajšega trajanja do nekaj ur, ki so najpogostejše v poletnem obdobju, medtem ko so za poplave na večjih povodjih odločilne padavine z daljšim trajanjem, ki nastopijo večinoma v pomladanskem oziroma jesenskem času. Največje poplave v Sloveniji se običajno zgodijo v jeseni ob prehodu hladne fronte prek srednje Evrope ali ob prehodu sredozemskega ciklona iznad Genovskega zaliva. Najbolj izdatne padavine se pojavijo ob kombinaciji ciklonskih in orografskih padavin, ko lahko pade več kot 7 mm/uro in 24 mm/dan. Hidrološki modeli so učinkovito orodje za simulacijo poplavnih valov in napovedovanje odtoka. Modelov za napovedovanje odtoka je veliko, od preprostih empiričnih enačb ali korelacij med padavinami in odtokom do kompleksnih modelov, ki ponazarjajo fizikalne procese kroženja vode v naravi (WMO, 1994; Singh, 1995; Beven, 21). Hidrološki modeli so učinkoviti le, če so vhodni podatki o padavinah točni in zanesljivi. Izbira modela torej ni kritična za uspešno napoved, temveč je kritično pomanjkanje podatkov, ki so potrebni za kalibracijo modela in kasneje za operativno 8 1. INTRODUCTION Two main groups of meteorological events generating floods can be distinguished in Europe. A first refers to frontal precipitation which causes floods in large river basins and where the peak discharge of flood wave may last a number of days. The second group are flash floods, which are usually associated with isolated and localised intense rainfall events occurring in small and medium-sized mountainous basins. Peak discharges are maintained only for hours or even minutes. This kind of floods is characteristic for the most of Slovenian rivers. In Slovenia floods are of normal, frequent or periodic occurrence (Fig. 1). The most flood threatened areas are low and plain regions in the north-eastern Slovenia, pre-alpine valleys and central and eastern Slovenia. Floods with more than -year return period are considered catastrophic. Usually the floods with the same return period do not occur on the whole basin at the same time. The intensity of precipitation of only a few hours is critical for floods on small catchments which are especially frequent in summer, while the precipitation with long duration is characteristic for larger basins and occurs mostly in spring and autumn. The greatest floods in Slovenia usually occur in autumn when the cold front passes central Europe, or by passing of Mediterranean cyclone forms in the bay of Genova. The highest amount of precipitation arises by a combination of frontal and orographic precipitation and intensities of more than 7 mm/hour and 24 mm/day are quite common. Hydrological models are effective tools for simulation of flood waves and flood prediction. Many models have been developed for flood forecasting, from simple empirical formulae or correlations between precipitation and runoff, to the complex mathematical models, representing all phases of the water balance of a river basin (WMO, 1994; Singh, 1995; Beven, 21). Hydrological models are effective only if the input precipitation data are accurate and reliable. The selection of the model is therefore not critical to the success of the forecast, but critical is the lack of data needed for model calibration and later for

3 uporabo (WMO, 1975; 1992; Askew, 1989; Kokkonen in Jakeman, 21; Job et al., 22). To se kaže še zlasti pri modeliranju hudourniških poplav, kjer je časovna resolucija modela ena ura ali manj in je pomanjkanje podatkov glavna ovira pri modeliranju in uporabnosti modelov. operational use (WMO, 1975; 1992; Askew, 1989; Kokkonen and Jakeman, 21; Job et al., 22). This is shown especially by the modelling of flash floods where the time resolution is one hour or less and the lack of data is the main obstacle in modelling and applicability of models. N Nevarnost poplav / Flood risk 5-letne poplave / 5-year return period of floods do 2-letne poplave / floods with return period of -2 years in večletne poplave / floods with return period of fifty years and more Kilometers Slika 1. Poplavna območja v Sloveniji. Figure1. Flood areas in Slovenia. 2. OCENA PLOSKOVNIH PADAVIN IZ TOČKOVNIH MERITEV Za simulacijo odtoka in napovedovanje poplav na povodju Savinje smo uporabili konceptualni model HBV-96 (Bergström, 1995; Lindström et al., 1997; IHMS, 1999). Primarni vhodni podatki v model so točkovne padavine. Splošni problem mreže padavinskih postaj je njena neustreznost. Od prostorskega merila povodja, gostote padavinske mreže in variabilnosti padavin na povodju je odvisno, kako dobro s točkovnimi padavinami opišemo dejanske padavine na povodju. Za hidrološke aplikacije je zelo pomembno ne samo število AREAL RAINFALL ESTIMATION FROM POINT PRECIPITATION MEASUREMENTS The conceptual HBV-96 model (Bergström, 1995; Lindström et al., 1997; IHMS, 1999) was applied on the Savinja catchment as a tool for runoff simulation and flood forecasting. The primary input data into the model are point precipitation data. The general problem of point precipitation network is its unsuitability. The estimation of real areal precipitation is dependent on the catchment scale, density of the precipitation network and variability of precipitation on the catchment.

4 padavinskih postaj na povodju, ampak tudi njihova razporeditev. S kompleksnostjo modelov padavine odtok in modeliranjem pojavov za majhna povodja se povečuje potreba po točnosti informacij v prostoru in času. Model HBV-96 računa ploskovne padavine z utežmi, ki jih določimo z metodo Thiessenovih poligonov. Ta metoda se v hidrološki praksi še vedno najpogosteje uporablja, čeprav ni primerna za območja z izrazito topografijo, še zlasti ne v primeru nezadostne mreže postaj na povodju (Bonacci, 1994; Ogden et al., 2). Za model HBV-96 za povodje Savinje z urnim časovnim korakom (Kobold, 27) smo imeli na razpolago samo pet ombrografskih postaj, kar predstavlja gostoto ene padavinske postaje z zveznim beleženjem intenzitete padavin na 37 km 2. Da bi ugotovili, kolikšno je lahko v modelu HBV- 96 z urnim časovnim korakom odstopanje izračunanih ploskovnih padavin iz petih ombrografskih postaj na povodju glede na razpoložljive podatke s 23 padavinskih postaj (ena postaja na 8 km 2 ), smo izvedli analizo vpliva števila padavinskih postaj na oceno ploskovne količine padavin. Ploskovne dnevne padavine za obdobje smo izračunali na dva načina: z upoštevanjem vseh postaj na povodju in z upoštevanjem samo ombrografskih postaj, ki so bile vključene v model z urnim časovnim korakom. V obeh primerih so bile uteži postaj izračunane po metodi Thiessenovih poligonov (slika 2). Not only the number of precipitation stations but also their distribution is very important for hydrological applications. With the complexity of rainfall-runoff models and modelling of phenomena on small catchments there is a greater need of having accurate information in space and time. The HBV-96 model calculates the areal precipitation with weights which are determined by Thiessen polygons. This method is still the most frequent method used in hydrological practice although it is not suitable for areas with complex topography, especially in the case of deficiency of point precipitation measurements (Bonacci, 1994; Ogden et al., 2). Only five recording raingauges were available for the HBV-96 model of the Savinja catchment with time step of one hour (Kobold, 27), what representing the density of one recording raingauge station for an area of 37 km 2. To find out the deviation of the calculated areal precipitation with five recording raingauges in the hourly HBV-96 model by comparison with the 23 available precipitation stations on the catchment (one station per 8 km 2 ), the influence of the number of raingauges to give areal precipitation was investigated. The areal daily precipitation for the period of was computed with two different sets of raingauges. In the first case all raingauges on the catchment were used in the estimation of areal daily precipitation and in the second one only the recording raingauges were included. In both cases, the weights were defined by Thiessen polygons (Fig. 2). Slika 2. Padavinske postaje in izračun uteži po metodi Thiessenovih poligonov na povodju Savinje. Figure 2. Raingauge networks and calculation of weights by Thiessen polygons on the Savinja catchment. 82

5 Analizo smo izvedli s predpostavko, da so ploskovne padavine, izračunane z upoštevanjem vseh postaj na povodju, točno ocenjene. Te padavine so bile merilo za analizo absolutnih in relativnih odstopanj ploskovnih padavin v drugem primeru, ko so bile ploskovne dnevne padavine ocenjene samo iz petih postaj na povodju (slika 3). An assumption was made that areal precipitation calculated in the first case considering all raingauges in the catchment was accurate and absolute and relative deviations of areal precipitation were investigated for the second case taking into account only the five recording raingauges (Fig. 3). Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje 3 3 abs. dev. (mm) 1 - abs. dev. (mm) P_PP (mm) - P_PP (mm) 1 Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje 1 Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje rel. dev. (%) 1 - rel. dev. (%) P_PP (mm) -1 P_PP (mm) Slika 3. Absolutno in relativno odstopanje ploskovnih dnevnih padavin, izračunanih iz petih ombrografskih postaj na povodju Savinje. Figure 3. Absolute and relative deviations of areal daily precipitation taking into account five recording raingauges on the Savinja catchment. Ploskovne dnevne padavine, izračunane iz petih ombrografskih postaj na povodju, se lahko precej razlikujejo od ploskovnih padavin, izračunanih iz vseh padavinskih postaj na povodju (slika 3). Absolutno 83 The areal precipitation estimated from five recording raingauges on the catchment can differ a lot from the areal precipitation estimated from all raingauges on the catchment (Fig. 3). The absolute deviation is between 2 mm and 2 mm for the upper

6 odstopanje je med 2 mm in 2 mm za zgornji del povodja do Nazarij, lahko pa tudi večje, zlasti pri višjih padavinah. Za spodnje podpovodje je absolutno odstopanje v glavnem med in mm. Relativna napaka pri oceni ploskovnih padavin pod 3 mm je lahko precej nad % za obe podpovodji. Na sliki 3 je prikazano relativno odstopanje ploskovnih dnevnih padavin nad 3 mm. Relativna napaka se zmanjšuje z večanjem količine padavin na povodju. Povprečna relativna napaka znaša pri ploskovnih dnevnih padavin nad 4 mm, ki že povzročijo visoke vode na povodju Savinje, 15,3 % s standardno deviacijo 14,5 % za zgornje podpovodje in 6,4 % s standardno deviacijo 4,8 % za spodnje podpovodje. Ocena ploskovnih padavin je za povodje Savinje z metodo uteži Thiessenovih poligonov iz obstoječe mreže ombrografskih postaj na povodju zelo nezanesljiva. Ploskovne padavine so lahko precej precenjene ali podcenjene, pri padavinah, ki povzročajo visoke vode in poplave, tudi do %. Odstopanja so večja za zgornji gorati del povodja, kjer je variabilnost padavin večja. Netočna ocena padavin v modelu se odraža v netočni oceni odtoka s povodja. Modeli padavine odtok so občutljivi na padavine kot osnovni vhodni podatek in ploskovna ocena padavin v največji meri vpliva na simulirani odtok (Kobold in Brilly, 26; Kobold, 27). 3. UPORABA RADARSKIH PADAVIN V MODELIRANJU POPLAV Mreža padavinskih postaj lahko zgreši padavine, zlasti če so te lokalno omejene ali povezane z intenzivnimi konvekcijskimi nevihtami. Redka mreža postaj tudi ne omogoča pravilne ocene ploskovnih padavin ali določitve največjih padavin. Prednost uporabe radarja za merjenje padavin je pokritost velikega področja z veliko prostorsko in časovno ločljivostjo. Radarske podatke, ki v realnem času podajajo podroben časovni in prostorski opis padavin, bi lahko uporabili kot vhod v modele padavine odtok. Vendar so sub-catchment to Nazarje, but it can be much greater, especially with higher amount of precipitation. For lower sub-catchment the absolute deviation is mainly between and mm. The relative error can exceed % by estimation of areal precipitation below 3 mm for both sub-catchments. Figure 3 shows only the relative deviation of areal precipitation above 3 mm. The relative error decreases with the amount of precipitation rising. High waters and floods on the Savinja catchment usually occur with precipitation above 4 mm over the catchment area and, considering precipitation above this value, the average relative error is 15.3% for the upper sub-catchment with a standard deviation of 14.5% and 6.4% for the lower sub-catchment with a standard deviation of 4.8%. The estimation of areal precipitation for the Savinja catchment is very uncertain taking into account only the recording raingauges on the Savinja catchment and the method of Thiessen polygons. The areal precipitation can be rather overestimated or underestimated, the deviation being as high as % with precipitation causing high water and floods. The deviations are greater for the upper mountainous part where the variability of precipitation is larger. An incorrect estimation of precipitation further leads to wrong estimation of simulated discharges. Rainfall-runoff models are sensitive to precipitation input and areal estimation of precipitation influences the runoff simulation most considerably (Kobold and Brilly, 26; Kobold, 27). 3. THE USE OF RADAR PRECIPITATION IN FLOOD MODELLING A raingauge network can miss significant precipitation, especially in the case of local precipitation or precipitation associated with intensive convective storms. Moreover, the rare precipitation network does not give the accurate areal estimation of precipitation or determination of the highest precipitation. The advantage of using radar for precipitation measurement is the coverage: the radar covers a large area with high spatial and temporal resolution. Radar data giving real-time areal rainfall totals over catchments or sub- 84

7 radarski podatki podvrženi velikim sistematičnim napakam (Divjak, 1995; Borga et al., 2). Glavni vzrok za napake je vertikalna nehomogenost padavinskih polj, povezana z nezmožnostjo radarja, da bi meril tik nad tlemi zaradi širine snopa, ukrivljenosti zemeljske površine in hribovitosti. Z uporabo primernih korekcijskih metod je možno izboljšati točnost radarskih ocen padavin. Da bi ugotovili uporabnost trenutno razpoložljivih radarskih padavin vremenskega radarja na Lisci za potrebe hidrološkega modeliranja, smo izvedli analizo dveh padavinskih dogodkov iz avgusta 22. Za povodje Savinje smo primerjali ploskovne urne radarske padavine s padavinami, ki smo jih izračunali iz padavinskih postaj na povodju (sliki 4 in 5). Primerjava ploskovnih padavin pokaže, da so radarske padavine podcenjene. Za dogodek 1 so skupne radarske padavine podcenjene za faktor 4,6 za podpovodje do Nazarij in za faktor 4,8 za podpovodje od Nazarij do Velikega Širja, za dogodek 2 pa za faktor 5,8 za podpovodje do Nazarij in za faktor 2,6 za podpovodje od Nazarij do Velikega Širja. Za hidrološke aplikacije je treba radarske padavine korigirati s talnimi padavinami. Glede na to, da so radarske padavine obeh dogodkov podcenjene, smo jih za preizkus simulacije z modelom HBV-96 pomnožili s faktorjem, za katerega so bile podcenjene (dogodek 1 s faktorjem 4,6 za zgornje in 4,8 za spodnje podpovodje in dogodek 2 s faktorjem 5,8 za zgornje in 2,6 za spodnje podpovodje). Simulacija odtoka z modelom HBV-96 s tako poenostavljeno korekcijo radarskih padavin da precej dobre rezultate (slika 6). Simulacijo smo izvedli tudi z nekorigiranimi radarskimi podatki, ki komaj nakažejo povečanje odtoka. catchments could be used successfully as input into rainfall-runoff models. However, radar measurements of precipitation can have large systematic errors (Divjak, 1995; Borga et al., 2). The main cause lies in the vertical inhomogeneity of precipitation fields combined with the inability to perform radar measurements close to the ground due to the radar beam geometry, earth curvature and orography. An adjustment method should be used to increase the accuracy of radar rainfall estimates. To find out the applicability of present radar precipitation from the weather radar located on Mount Lisca in hydrological modelling, two high water events of August 22 on the Savinja catchment were analyzed. Hourly areal rainfall intensities were calculated for both events and compared with areal precipitation calculated from the raingauges on the catchment (Figures 4 and 5). The comparison of areal precipitation shows that the radar precipitation is underestimated. The factor of underestimation is 4.6 for the sub-catchment to Nazarje and 4.8 for the subcatchment from Nazarje to Veliko Širje for the first event, and 5.8 for the sub-catchment to Nazarje and 2.6 for the sub-catchment from Nazarje to Veliko Širje for the second event. The radar precipitation should be corrected with ground rainfall measurements for using it in hydrological applications. Since in both events radar precipitation was underestimated, the precipitation was corrected with the factors of underestimation (event 1 with factors 4.6 for the upper and 4.8 for the lower subcatchment, and event 2 with factors 5.8 for the upper and 2.6 for the lower sub-catchment) for the test simulation with the HBV-96 model. The simulation of runoff with the HBV-96 model gives pretty good results with such a simplified correction (Fig. 6). The uncorrected radar data scarcely show rising runoff. 85

8 P (mm) Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje P omb P rad P omb kum P rad kum P kum (mm) P (mm) Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje P omb P rad P omb kum P rad kum P kum (mm) : : : : : : : : Slika 4. Urne in kumulativne ploskovne padavine za 5. in 6. avgust 22. Figure 4. Hourly and cumulative areal precipitation for 5 and 6 August 22. P (mm) Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje P omb P rad P omb kum P rad kum P kum (mm) P (mm) Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje P omb P rad P omb kum P rad kum P kum (mm) : : : : : : Slika 5. Urne in kumulativne ploskovne padavine za. do 12. avgust 22. Figure 5. Hourly and cumulative areal precipitation for and 12 August Savinja - Veliko Širje 4 Savinja - Veliko Širje 3 3 Q (m 3 /s) Q (m 3 /s) Q merjeni / Q measured Korigirane radarske pad. / Corrected radar prec. Radarske padavine / Radar precipitation Q merjeni / Q measured Korigirane radarske pad. / Corrected radar prec. Radarske padavine / Radar precipitation Slika 6. Simulacija odtoka z radarskimi padavinami. Figure 6. Simulation of runoff with radar precipitation. 86

9 4. NEZANESLJIVOST PADAVINSKE NAPOVEDI Model HBV-96 z urnim časovnim korakom je bil testiran za kratkoročne operativne napovedi na povodju Savinje med februarjem in avgustom 24. Vhodni podatki v model so bile merjene padavine in temperature zraka iz padavinskih postaj na povodju Savinje, ki omogočajo prenos podatkov v realnem času za čas pred napovedjo, in napovedane padavine in temperature zraka za obdobje napovedi. Uporabljene so bile napovedi modela ALADIN/SI, ki pokriva območje Slovenije (Vrhovec et al., 1998; Cedilnik, 25). Resolucija modela ALADIN/SI je okrog 9,5 km, napoved pa je na voljo do 48 ur vnaprej. Model je operativen z zagonom dvakrat na dan. Na sliki 7 so prikazani rezultati simulacij za vodomerni postaji Nazarje in Veliko Širje za obdobje od februarja do avgusta 24. Primerjava simuliranih in merjenih pretokov je ločena na napovedi za prvi dan in napovedi za drugi dan. Izpeljana analiza kaže, da so napovedi boljše za prvi dan napovedi. Rezultati so boljši za Veliko Širje, ki predstavlja iztok s povodja Savinje. Korelacijski koeficient r je,93 za prvi dan napovedi in,82 za drugi dan napovedi. Zelo slaba korelacija je za zgornji del povodja do Nazarij. Korelacijski koeficient r je,73 za prvi dan napovedi in pod, za drugi dan napovedi. Na odstopanje simuliranega odtoka vpliva predvsem nezanesljivost padavinske napovedi modela ALADIN/SI. Da bi ugotovili, v kolikšni meri so na rezultate vplivale netočne padavinske napovedi, smo primerjali napovedane ploskovne padavine s padavinami, izračunanimi iz padavinskih postaj na povodju. Primerjava urnih intenzitet je narejena za prvi dan napovedi (1 24 ur vnaprej) in za drugi dan napovedi (25 48 ur vnaprej). Raztros točk je velik za obe podpovodji, kaže pa nekoliko boljšo korelacijo za spodnji del povodja od Nazarij do Velikega Širja, vendar je v vseh primerih korelacijski koeficient precej pod,5 (slika 8). 4. THE UNCERTAINTY OF PRECIPITATION FORECAST The hourly HBV-96 model for the Savinja catchment was tested for operational shortterm forecast in 24, from February to August. In that case the model was run using on-line measured input data of precipitation and temperature for a period before the forecast and predicted precipitation and temperature for the period of forecast. The forecasts of the mesoscale ALADIN/SI model covering Slovenia were used in operational runs (Vrhovec et al., 1998; Cedilnik, 25). The forecasts of meteorological parameters of the ALADIN/SI model are made in spatial resolution of about 9.5 km and are available up to 48 hours ahead. The model is operational and run twice a day. The results of simulations for the period from February to August 24 are presented in Fig. 7 for water stations Nazarje and Veliko Širje. The comparison of simulated and observed discharges is separated on two parts: forecasts for the first day and forecasts for the second day. The results are better for Veliko Širje which represents the outlet of the catchment. Correlation coefficient r is.93 for the forecasts of the first day and.82 for the forecasts of the second day. A very poor correlation is observed for the upper part of the catchment to Nazarje. Correlation coefficient r is.73 for the forecasts of the first day and below. for the forecasts of the second day. The deviations of simulated runoff are mainly the result of uncertainty of ALADIN/SI precipitation forecast. The further research referred to the accuracy of precipitation forecast. The comparison of areal predicted precipitation and precipitation calculated from raingauges was made for the Savinja catchment. The comparison of hourly intensities is made for the first day (1-24 hours ahead) and for the second day (25-48 hours ahead) of forecasts. The points are scattered for both sub-catchments. The correlation coefficient is below.5 in all cases although the correlation is a little higher for the lower sub-catchment from Nazarje to Veliko Širje (Fig. 8). 87

10 14 Nazarje 4 Veliko Širje 12 3 r 2 =.8764 r 2 = Q HBV (m 3 /s) 8 6 c r 2 =.2238 Q HBV (m 3 /s) r 2 = Q (m 3 /s) napoved za prvi dan / forecast for the first day napoved za drugi dan / forecast for the second day Q (m 3 /s) napoved za prvi dan / forecast for the first day napoved za drugi dan / forecast for the second day Slika 7. Primerjava simuliranih in merjenih pretokov za vodomerni postaji Nazarje in Veliko Širje na Savinji (obdobje februar avgust 24). Figure 7. The comparison of simulated and observed discharges for water stations Nazarje and Veliko Širje on the Savinja river (period from February to August 24). 14 Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje 14 Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje P_ALADIN (mm) P_ALADIN (mm) P_OMB (mm) ALADIN 1-24h ALADIN 25-48h P_OMB (mm) ALADIN 1-24h ALADIN 25-48h Slika 8. Primerjava urnih intenzitet padavin v testnem obdobju za prvi dan napovedi in za drugi dan napovedi. Figure 8. The comparison of predicted and measured hourly precipitation for the first and for the second day of forecast in the test period. 88

11 V nadaljevanju smo izvedli primerjavo 24- urnih intenzitet, ki da boljše ujemanje od predhodne analize z urnimi intenzitetami. Za prvi dan napovedi je korelacijski koeficient r večji od,8 za obe podpovodji, za drugi dan napovedi pa je korelacija slabša, r je okrog.5 za drugi dan napovedi. Model ALADIN/SI pravilno predvidi padavinsko situacijo, količina padavin pa je precenjena ali podcenjena (slika 9). Further, the comparison of daily amount of precipitation was made, which gave better agreement in comparison with the previous analysis of hourly intensities. Correlation coefficient r is above.8 for the first day of forecast for both sub-catchments. The correlation is worse for the second day of forecast, r is about,5. The ALADIN/SI model predicts the rainfall event well, but the amount of precipitation is overestimated or underestimated (Fig. 9). Povodje Savinje do Nazarij / Savinja catchment to Nazarje abs. dev. (mm) P_OMB (mm) abs. odstopanje 1. dan (mm) / abs. deviation 1st day (mm) abs. odstopanje 2. dan (mm) / abs. deviation 2nd day (mm) Povodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja / Savinja catchment from Nazarje to Veliko Širje abs. dev. (mm) P_OMB (mm) abs. odstopanje 1. dan (mm) / abs. deviation 1st day (mm) abs. odstopanje 2. dan (mm) / abs. deviation 2nd day (mm) Slika 9. Absolutno odstopanje napovedanih dnevnih padavin na povodju Savinje. Figure 9. Absolute deviation of the predicted daily precipitation on the Savinja catchment. 89

12 Odstopanje je večje za podpovodje do Nazarij, za katero je povprečno relativno odstopanje napovedanih padavin od merjenih pri vrednostih nad 3 mm 51 %, standardna deviacija pa 3 % za prvi dan napovedi, za drugi dan napovedi pa se povprečno relativno odstopanje napovedanih padavin poveča na 7 % s standardno deviacijo 43 %. Za podpovodje Savinje od Nazarij do Velikega Širja je povprečno relativno odstopanje napovedanih padavin od merjenih pri vrednostih nad 3 mm 32 % za prvi dan napovedi s standardno deviacijo 25 %, za drugi dan napovedi pa 48 % s standardno deviacijo 28 %. Iz slike 9 tudi razberemo, da so napovedane padavine, ki povzročijo visoke vode, za prvi dan napovedi precenjene ali podcenjene, medtem ko so za drugi dan napovedi v glavnem podcenjene. 4.1 VISOKE VODE IN POPLAVE V AVGUSTU 25 Zadnje visoke vode in poplave v Sloveniji so bile v avgustu 25, ki so povzročile tudi precejšnjo gmotno škodo. Avgust 25 je bil moker in padavine so si sledile z manjšimi presledki že od začetka meseca, zaradi česar so bili pretoki večji kot običajno. Avgustovska količina padavin je bila skoraj povsod po državi večja od avgustovskega povprečja obdobja Najhuje je bilo med 2. in 23. avgustom na območju jugovzhodne Slovenije in Posavja, ko je samo v dveh dneh, 21. in 22. avgusta, padlo nad mm padavin (sliki in 11). Avgustovska količina padavin je na tem območju za dva- do trikrat presegla avgustovsko povprečje obdobja Zaradi obilnih padavin in lokalno močnih nalivov pa tudi dolgotrajnih padavin so hitro narasli in poplavljali hudourniki. Utrgalo se je tudi veliko število zemeljskih plazov. Pretoki manjših rek so presegli maksimalne obdobne pretoke. Povratne dobe velikih pretokov so na najbolj prizadetem območju v vzhodni Sloveniji presegle -letno povratno dobo. Od večjih rek je močneje narasla le Krka v obsegu vsakoletnih poplav, zaradi obilnega deževja v Avstriji pa Mura, ki je presegla dotlej izmerjen največji pretok v opazovalnem obdobju. 9 The deviation is larger for the subcatchment to Nazarje. The average relative error is 51% for the first day of forecast with standard deviation of 3% taking into account the precipitation above 3 mm. For the second day of forecast the deviation becomes greater; the average relative error is 7% with a standard deviation of 43%. For the subcatchment from Nazarje to Veliko Širje, the deviation is 32% with a standard deviation of 25% for the first day of forecast and 48% with a standard deviation of 28% for the second day of forecast taking into account the precipitation above 3 mm. It is clearly seen from Fig. 9 that the predicted precipitation causing high waters and floods is overestimated or underestimated for the first day of forecast, while it is, in general, underestimated for the second day of forecast. 4.1 HIGH WATERS AND FLOODS IN AUGUST 25 The last high waters and floods in Slovenia happened in August 25, causing great economic damage. August 25 was wet with precipitation succeeding with short intervals from the start of the month. The discharges were higher as usual. The amount of precipitation in August 25 was above the average August values of period almost in the whole country. The situation was the worst during August 2 23, in the region of southeast Slovenia and the Posavje region where more than mm rain fell in two days, that is, on 21 and 22 August (Figures and 11). The August amount of precipitation in the region was two to three times greater than the mean August precipitation of the period. Heavy rains with showers and long duration of rainfall caused flash floods and numerous land slides. The funoff from small catchments exceeded the periodic maximum discharges. The return period of peak discharges exceeded years in the most threatened areas in the eastern Slovenia. From the major Slovenian rivers only the Krka River was in the extent of yearly floods, and the Mura River due to the precipitation in Austria. The Mura River exceeded the periodic maximum discharge until that time.

13 P (mm) 2 1 Laško Smednik Veliki Trn Sevnica Mokronog Lisca Novo mesto Celje Maribor Lendava Murska Sobota av gust 25 / August 25 pov prečje av gust / av erage in August, av gust 25 / August 21st-22nd, 25 Slika. Avgustovska količina padavin v vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Figure. August amount of precipitation in eastern and northeastern Slovenia. Slika 11. Vsote 2-dnevnih padavin od 8. ure 2. avgusta 25 do 8. ure 22. avgusta 25 (vir: Dolinar et al., 25) in merilna mesta hidrološkega monitoringa na površinskih vodah v vzhodni Sloveniji. Figure 11. Cumulative 2-day precipitation between 2 and 22 August 25 (source: Dolinar et al., 25) and surface water station network in Eastern Slovenia. 91

14 Odtok s povodij z najvišjimi padavinami 21. in 22. avgusta, Radulje, Sevnične in Mirne, je presegel maksimalne obdobne pretoke (slika 12). Maksimalni izmerjeni pretok Radulje v Škocjanu (prispevna površina povodja je 7,96 km 2 ) je bil 21. avgusta 25 in je znašal,4 m 3 /s, kar je več kot -letna povratna doba. Sevnična je poplavljala v Sevnici ter povzročila veliko škode, tudi na vodomerni postaji v Orešju, kjer je aparat deroča voda odtrgala in odnesla in tako za to reko ni podatkov. Prispevno območje Sevnične do Orešja znaša le 39,7 km 2. Na objektih vzdolž vodotoka (slika 13) je vidna sled visoke Sevnične. Mirna v Jelovcu s prispevno površino 27 km 2 je dosegla maksimalni pretok 89 m 3 /s dne 21. avgusta, kar je 25-letna povratna doba velikih pretokov. The runoff from the catchments with the highest amount of precipitation in August 21 and 22, i.e. the Radulja, Sevnična and Mirna catchments, exceeded the periodic maximum discharges (Fig. 12). The maximum measured discharge of the Radulja in Škocjan (drainage area of 7.96 km 2 ) was.4 m 3 /s in August 21, 25, which is more than -year return period. The Sevnična flooded in the town of Sevnica and caused considerable damage, too. This was also the case on water station in Orešje where the rapid stream swept away the equipment and therefore no hydrological data for that river remained. The drainage area of the Sevnična to Orešje is only 39.7 km 2. On the buildings along the stream, there is still a visible trace of the high water (Figure 13). The Mirna River in Jelovec with a drainage area of 27 km 2 reached the peak discharge of 89 m 3 /s in August 21, which is a 25-year return period of the maximum floods. : 6: 12: 18: : 6: 12: 18: : 6: 12: 18: : 6: 12: 18: : 6: 12: 18: : Q (m 3 /s) 4 18 P (mm) P Lisca Q Radulja Škocjan vqvk Škocjan Qmeas Škocjan Q Mirna Jelovec vqvk Jelovec Qmeas Jelovec Slika 12. Hidrogram Radulje v Škocjanu in Mirne v Jelovcu od 2. do , obdobni veliki pretoki (vqvk), hidrometrične meritve (Qmeas) ter urna intenziteta padavin z Lisce. Figure 12. Hydrographs of the Radulja in Škocjan and the Mirna in Jelovec between 2 and 25 August 25, periodical maximum discharges (vqvk), hydrometric measurements (Qmeas) and hourly rainfall intensities from Lisca. 92

15 Slika 13. Na gradbenem objektu vidna sled najvišje vode Sevnične v Sevnici dne 21. avgusta 25 ob 12:38 (foto: Jože Uhan). Figure 13. The trace of the highest water on a building in Sevnica on August 21, 25, at 12:38 (photo: Jože Uhan). Na rekah, ki so poplavljale, je bila dejavnost hidrometrije v času visokih voda usmerjena na meritve pretoka visokih voda z akustičnim Dopplerjevim merilnikom ADCP (Kobold et al., 25). Na območju Posavja so poplavljali tudi manjši potoki in hudourniki ter povzročili ogromno škodo, vendar se na njih hidrološke meritve ne izvajajo. Mura je zaradi obilnega deževja v Avstriji preplavila poplavne površine znotraj visokovodnih nasipov. V Gornji Radgoni je bil 22. avgusta izmerjen dotlej največji pretok v opazovalnem obdobju, ki je od leta 1946 naprej, in sicer okrog 138 m 3 /s, kar je skoraj -letna povratna doba. Maksimalni pretok je bil za 14 m 3 /s večji v primerjavi z dotlej največjim izmerjenim pretokom iz leta 1954 (slika 14). V Gornji Radgoni sta bila 22. avgusta izvedena dva niza hidrometričnih meritev z akustičnim Dopplerjevim merilnikom. Zaradi visoke in deroče Mure je bila izvedba meritev izredno težavna. Some hydrometric measurements were done with the Acoustic Doppler Current Profiler on the rivers which were flooding (Kobold et al., 25). Smaller streams and torrents also flooded in the Posavje region and caused severe damage, however, these are not covered with measurements and hydrological stations. The Mura River flooded the inundation areas along the river because of heavy rains in Austria. On 22 August the highest discharge in Gornja Radgona since 1946 was measured. The maximal discharge was about 138 m 3 /s, what is nearly -year event. The peak discharge was 14 m 3 /s larger compared with flood peak registered in the year 1954 (Fig. 14). Two sets of hydrometric measurements were done with Acoustic Doppler Current Profiler in Gornja Radgona during the flood in August 22. The realization of hydrometric measurements was very difficult because of high and rapid flow. 93

16 16 Mura - Gornja Radgona vqvk = 1241 m 3 /s Q (m 3 /s) sqs = 156 m 3 /s Q sqs vqvk Q hid. meritev / Q hyd. meas. Slika 14. Hidrogram Mure v Gornji Radgoni od 2. do , obdobni srednji pretok (sqs) in obdobni veliki pretok (vqvk) ter območje hidrometričnih meritev. Figure 14. Hydrograph of the Mura River in Gornja Radgona between 2 and 25 August 25, mean periodic discharge (sqs) and maximal periodic discharge (vqvk), and the range of hydrometric measurements. Za slovenske reke so, z izjemo Mure in Drave, značilne hudourniške poplave. Hudourniške poplave nastanejo zaradi intenzivnih, običajno lokalnih padavin, ki jih je skoraj nemogoče napovedati. Napovedi meteoroloških modelov so osnova za hidrološke napovedi. Prostorska ločljivost globalnih modelov kot je ECMWF je premajhna, da bi modeli omogočali napoved lokalnih in intenzivnih padavin na območju Slovenije (Kobold in Sušelj, 25). Lokalni meteorološki model ALADIN/SI ima večjo ločljivost. Nekateri avtorji (Brilly et al., 2; Kobold, 27), ki so se v svojih študijah ukvarjali z uporabnostjo napovedi modela ALADIN/SI za hidrološke napovedi, so prišli do precej dobre korelacije napovedanih dnevnih padavin in padavin s padavinskih postaj. Korelacija je slabša za gorata in hribovita območja. Za hudourniške poplave, ki so 2. avgusta 25 prizadele vzhodni del Slovenije in Posavje, je model ALADIN/SI precej podcenil padavine (slika 15) in tako tudi ni bilo mogoče predvideti hudourniških poplav na območju Posavja. Except for the Mura and Drava rivers the flash floods are characteristic for the Slovenian rivers. Flash floods are result of local and usually intense precipitation, which is almost unable to predict. The forecasts of meteorological models are the basis for flood prediction. The space resolution of global models like ECMWF is not high enough to predict local and intense precipitation on the territory of Slovenia (Kobold and Sušelj, 25). The limited area meteorological ALADIN/SI model has a higher resolution. Some authors (Brilly et al., 2; Kobold, 27), who studied the applicability of forecasts of the ALADIN/SI model for hydrological forecasts, have obtained a rather good correlation of predicted daily precipitation with the data from raingauges. The correlation is less satisfactory for mountainous and hilly areas. For flash floods which affected the eastern part of Slovenia and the Posavje region on 2 August 25, the predicted precipitation of the ALADIN/SI model was underestimated (Fig. 15) and it was impossible to predict flash floods in the Posavje region. 94

17 Slika 15. Skupne dvodnevne padavine modela ALADIN/SI z začetkom 2 avgusta 25. Figure 15. Two-day cumulative ALADIN/SI predicted precipitation starting 2 August ZAKLJUČEK Za hidrološko modeliranje in izdelavo operativnih hidroloških napovedi in količinskih ocen pretoka so pomembni razpoložljivi podatki, poleg meteoroloških napovedi tudi meteorološki in hidrološki podatki v realnem času. Napovedovanje poplav in zagotavljanje pravočasnih opozoril je osnova za dovolj zgodnje ukrepanje pred CONCLUSION Hydrological modelling and operational hydrological forecasting giving quantity estimation of runoff depend on the data available, that is, not only on the meteorological forecast but also real-time meteorological and hydrological data. Flood forecasting and timely warning issues provide a basis for early measures and acceptance of

18 nastopom pojava in sprejemanje odločitev. Pomanjkanje podatkov meritev in nezanesljivost padavinskih napovedi sta poglavitni vir nezanesljivosti v modelih padavine odtok in v napovedovanju hudourniških poplav. Pri modeliranju s kratkim časovnim korakom je pomanjkanje podatkov glavna ovira za umerjanje modela in kasneje za njegovo operativno uporabo. Padavinskih postaj je premalo, zlasti na povodjih z izrazito topografijo, kjer je variabilnost padavin velika in je pomembno poznavanje prostorske in časovne porazdelitve padavin. Gostota padavinske mreže z zveznim beleženjem intenzitete padavin v Sloveniji (ena postaja na približno km 2 ) nikakor ne zadošča za pravilno oceno ploskovnih padavin, ki je nujna za hidrološko modeliranje in napovedovanje. Radarske padavine so pomemben vir podatkov, ki bi lahko nadomestil izračun ploskovnih padavin iz padavinskih postaj. Toda izvedene analize na povodju Savinje z razpoložljivimi radarskimi padavinami kažejo potrebo po korekciji radarskih podatkov z meritvami na tleh. Pri napovedovanju poplav z modeli padavine odtok je primarni vir nezanesljivosti hidrološke napovedi nezanesljivost padavinske napovedi in zato tudi glavni razlog za omejeno rabo modelov. Napovedi modela ALADIN/SI kažejo na veliko nezanesljivost količine padavin na povodju Savinje. Model dobro predvidi padavinske dogodke, količina padavin pa je podcenjena ali precenjena. Kljub temu predstavlja model ALADIN/SI dobro osnovo za hidrološko napoved. operational decisions before the flood. Deficiency of precipitation measurements and the uncertainty of precipitation forecast are the main source of uncertainty in rainfall-runoff models and flash flood forecasting. The main obstacle in modelling with a short time step is the lack of data needed for model calibration and later for operational use. The number of raingauges is not enough, especially on the catchments with complex topography, where the variability of precipitation is high and therefore the knowledge about the spatial and temporal distribution of precipitation is very important. The density of recording raingauges in Slovenia (one station per approximately km 2 ) is not enough for the accurate areal estimation of precipitation which is necessary for hydrological modelling and forecasting. The radar precipitation is aa great source of data which could replace the areal precipitation calculated from raingauges. But the analyses performed for the Savinja catchment with available radar data have shown that radar data need to be corrected with ground rainfall measurements. The uncertainty of precipitation forecast is the primary source of uncertainty in flood forecasting and also a major reason for a limited use of rainfall-runoff models. The forecasts of ALADIN/SI model show great uncertainty in amount of precipitation on the Savinja catchment. The model predicts the rainfall event well, but the amount of precipitation is underestimated or overestimated. In spite of that, the ALADIN/SI model represents a good basis for hydrological forecasting. VIRI REFERENCES Askew, A.J. (1989). Real time intercomparison of hydrological models. In: New Directions for Surface Water Modelling (Ed. Kavas M.L.), IAHS Pub No. 181, Bergström, S. (1995). The HBV model. In: Computer Models of Watershed Hydrology (ed. by V. P. Singh), Water Resources Publication, Colorado, USA, Beven, K. (21). Rainfall-runoff modelling. The Primer. John Wiley & Sons, Ltd., England. Bonacci, O. (1994). Oborine glavna ulazna veličina u hidrološki ciklus. GEING Split. (In Croatian) Borga, M., Anagnostou, E. and Frank, E. (2). On the use of real-time radar rainfall estimates for flood prediction in mountainous basins. Journal of Geophysical Research 5,

19 Brilly, M., Rakovec, J., Vrhovec, T., Vidmar, A., Gregorič, G., Šraj, M. (2). Application of meteorological mesoscale model ALADIN-SI for hydrological forecast. Proceedings of the twentieth annual AGU Hydrology days. Fort Collins, Colorado, 8 2. Cedilnik, J. (25). Uporaba modela ALADIN v klimatološke namene. Raziskave s področja geodezije in geofizike 24. Zbornik predavanj, Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 5 12 (in Slovenian). Divjak, M. (1995). Ground rainfall estimations from radar measurements aloft, Proceedings of 3rd international symposium on hydrological applications of weather radars, Sao Paulo, Brazil, Dolinar, M., Gregorič, G., Roethel-Kovač, M., Vertačnik, G., Zupančič, B. (25). Obilne padavine med 2. in 22. avgustom 25 = Heavy Rainfall between August 2 and 22, 25. Intern report, Environmental Agency of the Republic of Slovenia (in Slovenian). 5.pdf ( ) IHMS (1999). Integrated Hydrological Modelling System. Manual, Version 4.5. Swedish Meteorological and Hydrological Institute, Norrköping, Sweden. Job, D., Humbel, M., Müller, D. and Sagna, J. (22). Flood estimation Buenz Valley, Switzerland. Practical use of rainfall-runoff models. In: Proceedings of International Conference on Flood Estimation, CHR Report II-17, Berne, Switzerland, Kobold, M., Brilly, M. (26). The use of HBV model for flash flood forecasting. Natural Hazards and Earth System Sciences 6, Kobold, M. (27). Vpliv napake ocene padavin na napako napovedi odtoka pri napovedovanju poplav. Doktorska disertacija, UL FGG, Ljubljana (in Slovenian). Kobold, M., Sušelj, K. (25). Precipitation forecasts and their uncertainty as input into hydrological models. Hydrology and Earth System Sciences, 9, Kobold, M., Sušnik, M., Lalić, B., Trček, R., Ulaga, F., Polajnar, J., Robič, M. (25). Visoke vode, avgust 25 = High flows, August 25. Unpublished Report, Hydrology Sector, Environmental Agency of the Republic of Slovenia (in Slovenian). Kokkonen, T., S., Jakeman, A., J. (21). A comparison of metric and conceptual approaches in rainfall-runoff modeling and its implications. Water Resources Research 37, Lindström, G., Johansson, B., Persson, M., Gardelin, M., Bergström, S. (1997). Development and test of the distributed HBV-96 hydrological model. Journal of Hydrology 21, Ogden, F.L., Sharif, H.O., Senarath, S.U.S., Smith, J.A., Baeck, M.L., Richardson, J.R. (2). Hydrological analysis of the Fort Collins, Colorado, flash flood of Journal of Hydrology 228, 82. Singh, V. P. (1995). Computer Models of Watershed Hydrology. Water Resources Publication, Colorado, USA. Vrhovec, T., Žagar, M., Brilly, M., Šraj, M. (1998). Napovedovanje padavin z modelom ALADIN- SI in modeliranje površinskega odtoka. Zbornik referatov 17. Goljevščkovega spominskega dne, Acta hydrotechnica 16/23, Ljubljana, WMO (1975). Intercomparison of conceptual models used in operational hydrological forecasting, WMO, No. 429, Geneva, Switzerland. WMO (1992). Simulated real-time intercomparison of hydrological models. WMO-No. 779, Geneva, Switzerland. WMO (1994). Guide to hydrological practices, WMO-No. 168, Fifth edition, Geneva, Switzerland. 97

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

SZGG_2012_Dolsak_Sraj

SZGG_2012_Dolsak_Sraj Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Microsoft Word - Met postajaLig.docx

Microsoft Word - Met postajaLig.docx Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr

MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September

KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra

Prikaži več

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc) Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr

MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Trček*, Barbara Cankar** UDK 556.16(497.4) 2005 Povzetek

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Poročilo

Poročilo Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

UJMA_2007.indd

UJMA_2007.indd SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala

Prikaži več

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Močan veter in obilne padavine nov. 2013

Močan veter in obilne padavine nov. 2013 Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Več varovanja, manj varnosti?

Več varovanja, manj varnosti? Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Untitled

Untitled GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE oktober 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Prikaži več

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega

Prikaži več

2-2001

2-2001 Elektrotehniški vestnik 68(2 3): 150 157, 2001 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Napoved dotoka v akumulacijski bazen HE Doblar Tomaž Štokelj 1, Dejan Paravan 2, Robert Golob 2, Andrej Dobnikar

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

untitled

untitled Geografski vestnik 8-2, 28, 11729 Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI DE@JA AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za

Prikaži več

stevilka 3_09.pmd

stevilka 3_09.pmd KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni

Prikaži več

DRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG

DRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

Prikaži več

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA GEOGRAFSKI ZBORNIK 2018 58 2 ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA GEOGRAFSKI ZBORNIK 58-2 2018 Contents Ivan Čanjevac, Danijel OrešIć Changes in discharge regimes of rivers in Croatia

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

Neurja 11. junija

Neurja 11. junija Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja

Prikaži več

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki

Prikaži več

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 16. julija o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/ za razjasnitev in

IZVEDBENA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  16. julija o spremembi  Izvedbene  uredbe  (EU)  2017/ za  razjasnitev  in L 180/10 17.7.2018 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1002 z dne 16. julija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153 za razjasnitev in poenostavitev postopka korelacije ter njegovo prilagoditev

Prikaži več

HVALA. KER VAM JE MAR. Prispevate k večji varnosti prepeljanega blaga in znižujete stroške, ki bi nastali pri neustreznem transportu. Omogočate mobiln

HVALA. KER VAM JE MAR. Prispevate k večji varnosti prepeljanega blaga in znižujete stroške, ki bi nastali pri neustreznem transportu. Omogočate mobiln HVALA. KER VAM JE MAR. Prispevate k večji varnosti prepeljanega blaga in znižujete stroške, ki bi nastali pri neustreznem transportu. Omogočate mobilnost, ki zagotavlja prihranek časa in denarja. Sebi

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni

Prikaži več

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze 14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.

Prikaži več

Močan veter od 2. do 4. januarja

Močan veter od 2. do 4. januarja Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega

Prikaži več

Microsoft Word - zagaretal_2011.doc

Microsoft Word - zagaretal_2011.doc IZZIVI REGIONALNEGA KLIMATSKEGA MODELIRANJA N. Žagar, J. Rakovec, G. Skok in L. Honzak * Povzetek Članek predstavlja izzive povezane z regionalnim klimatskim modeliranjem s poudarkom na procesu povezovanja

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Reducing disparities Strengthening relations

Reducing disparities Strengthening relations mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA

Prikaži več

Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo

Prilagajanje kmetijstva na podnebne  spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri  izboljšanju upravljanja z vodo MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva

Prikaži več

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi

Prikaži več

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc) 3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Microsoft Word - neurja_22okt2014.doc

Microsoft Word - neurja_22okt2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino

Prikaži več

Mesečno poročilo TEŠ

Mesečno poročilo TEŠ Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Microsoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc

Microsoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim

Prikaži več

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia Université catholique de Louvain Institute of NeuroScience (IoNS), System & Cognition Division (COSY), Brussels, Belgium. Haute Ecole Louvain en Hainaut Physical and Occupational Therapy Departments, Paramedical

Prikaži več

4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan

4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan 4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

Prikaži več

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

Sistemi za podporo odločanju

Sistemi za podporo odločanju Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več