Opravilna št.: Up-326/00, U-I-295/00 ECLI: ECLI:SI:USRS:2003:Up.326.00 Akt: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86, 42/87, 75/87 in 69/88) (ZSPOZD), 189. čl. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89) (ZPPSL), 148. čl. Izrek: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 se ne sprejme. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 189. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86, 42/87, 75/87 in 69/88) ter 148. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89) se zavrže. Evidenčni stavek: Ustavno sodišče ne sprejme ustavne pritožbe, če v konkretni zadevi očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče zavrže pobudo, če po prenehanju veljavnosti izpodbijanega splošnega akta med postopkom pred Ustavnim sodiščem pobudnik ne izkaže svojega pravnega interesa na podlagi 47. čl. Zakona o Ustavnem sodišču. Geslo: 1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic. 5.3.36 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do lastnine (33, 67). 5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2). 5.4.6 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Svobodna gospodarska pobuda (74). 1.4.51.5.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravovarstvena potreba v primeru, ko je predpis prenehal veljati - Pred začetkom postopka. Pravna podlaga:
Člen 14.2, 33, 67, 74, Ustava [URS] Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] Opomba: Polno besedilo: Up-326/00-8 U-I-295/00-6 10. 7. 2003 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude družbe A., d.d., Ž. v Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 10. julija 2003 s k l e n i l o : 1. Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 se ne sprejme. 2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 189. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86, 42/87, 75/87 in 69/88) ter 148. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89) se zavrže. Obrazložitev A. 1. Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo revizijo pritožnice v sporu zoper Občino Sežana oziroma njene pravne naslednice ter spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zoper tretje, četrto in peto toženo stranko (pravne naslednice tedanje Občine Sežana). Pritožnica je vtoževala znesek v višini 42.352.959,90 SIT, ki je bil kot presežek stečajne mase v skladu z določbo 148. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPPSL89) prenesen na tedanjo Občino Sežana. Ker naj bi pritožnica kot solidarni dolžnik na podlagi dne 28. 11. 1989 sklenjenega sporazuma z upnico oziroma tretjo osebo, na katero je upnica na podlagi cesije prenesla svojo terjatev, poravnala preostali del obveznosti stečajnega dolžnika, naj bi ji ta znesek pripadel na podlagi regresnega zahtevka. 2. Pritožnica navaja, da ji je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), načelo varstva lastnine ( 33. in 67. člen Ustave) in načelo svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Načelo enakosti naj bi bilo kršeno, ker upniki v stečajnem postopku niso mogli zahtevati plačila obresti, kot to splošno velja za dolžniško-upniška razmerja. Neenakost naj bi se odražala tudi v razmerju med stečajnimi upniki in poroki, ker naj bi se slednji ne mogli poplačati v celoti, čeprav bi stečajna masa zadoščala za poplačilo. Ker naj bi bili stečajni upniki s prepovedjo obrestovanja terjatev v stečajnem postopku omejeni pri pravici do povečanja premoženja, naj bi bilo kršeno tudi načelo
varstva lastnine. Sodišče naj bi v času veljave Ustave Republike Slovenije iz leta 1991, ki je uveljavila načelo varstva lastninske pravice, uporabilo neustavno zakonsko določbo in naj bi premoženje, ki je nastalo kot presežek stečajne mase, neupravičeno izročilo Občini Sežana. Ker naj bi sodišče bistveno omejilo gospodarsko pobudo pritožnice s tem, ko pritožnici ni bila dana možnost razpolaganja z lastnino, naj bi šlo tudi za kršitev svobodne gospodarske pobude. 3. Pritožnica (pobudnica) je hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti 189. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (v nadaljevanju ZSPOZD) in 148. člena ZPPSL89. Člen 189 ZSPOZD je določal, da z dnem začetka stečajnega postopka nehajo teči obresti od terjatev do dolžnika, ki se poplačajo iz stečajne mase. Člen 148 ZPPSL89 je določal, da so se v primeru, če so po izplačilu upnikov ostala nerazporejena družbena sredstva, ta izročila z zakonom določenemu organu družbenopolitične skupnosti, na katere območju ima dolžnik sedež, če je šlo za nepremičnino, pa družbenopolitični skupnosti, na katere območju je ta nepremičnina. Zakonodajalec naj bi s 189. členom ZSPOZD, ki se je nanašal na prepoved obrestovanja terjatev do dolžnika v stečajnem postopku, posegel v ustavno varovano lastninsko pravico (33. in 67. člen Ustave) oziroma v takratno pravico do varstva družbene lastnine. Določba 148. člena ZPPSL89 naj bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli civilizacijskega prava, ker naj bi morebitni preostanek stečajne mase moral pripadati delavcem, ki so družbeno lastnino ustvarili, ne pa občini kot družbenopolitični skupnosti. Izpodbijani določbi naj bi bili v neskladju tudi s pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). B. - I. 4. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku preizkusa z ustavno pritožbo izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. 5. Pritožnica je tožbeni zahtevek uveljavljala zoper Občino Sežana in njene pravne naslednice na podlagi zatrjevane neupravičene pridobitve in regresne pravice. Vrhovno sodišče pa je svojo odločitev (med drugim) oprlo na stališče, da je tedanja Občina Sežana ostanek stečajne mase pridobila originarno, na podlagi 148. člena ZPPSL89 in da zato pritožnica od Občine Sežana in njenih pravnih naslednic na teh pravnih podlagah ne more ničesar zahtevati. Stališče, da občina ni pravni naslednik stečajnega dolžnika in da zato ne more odgovarjati za obveznosti stečajne mase, samo po sebi ne more pomeniti kršitve pritožničine pravice do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave). Terjatev iz naslova obresti, ki jih je ustavna pritožnica plačala upniku za stečajnega dolžnika, po koncu stečajnega postopka (ta je bil pravnomočno zaključen 29.1.1993) ni več mogoče uveljavljati, tudi če bi se izkazalo, da so pritožničine navedbe o neustavnosti tedanje ureditve utemeljene. Pritožnica bi, če je menila, da je upravičena do dela stečajne mase, svojo terjatev morala prijaviti v stečajnem postopku in na tej podlagi izpodbijati ZSPOZD (tudi tretji odstavek 211. člena tega zakona). Zato navedb v zvezi z zatrjevano neustavnostjo določbe o prenehanju obrestovanja terjatev z začetkom stečajnega postopka v postopku s to ustavno pritožbo ni mogoče upoštevati. Ker je pritožnica kršitev pravice iz drugega odstavka 14. člena in 74. člena Ustave utemeljevala z razlogi, ki se nanašajo na prenehanje teka obresti v stečajnem postopku, se Ustavnemu sodišču v postopku s to pritožbo tudi do teh navedb ni bilo treba opredeliti. 6. Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. B. - II.
7. ZSPOZD je prenehal veljati z uveljavitvijo ZPPSL89, torej 30. 12. 1989. ZPPSL89 je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - ZPPSL), ki je začel veljati 1. 1.1994. 8. Ker izpodbijana ZSPOZD in ZPPSL89 ob vložitvi pobude nista več veljala, bi morala pobudnica svoj pravni interes izkazati na podlagi 47. člena ZUstS. Morebitna ugotovitev Ustavnega sodišča, da sta bila 189. člen ZSPOZD in 148. člen ZPPSL89 v neskladju z Ustavo, bi moral pobudničin pravni položaj izboljšati. Tega pravnega položaja pa si pobudnica po zaključku stečajnega postopka ne more izboljšati. Pobudnica namreč na podlagi ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča iz stečajne mase ne bi mogla dobiti ničesar več, ker je bil, kot je že bilo navedeno, stečajni postopek pravnomočno zaključen že dne 29.1.1993. Ker tudi ni bila v nikakršnem razmerju do sredstev tedanje Občine Sežana, na katero je bil preostanek stečajne mase prenesen na podlagi izpodbijane določbe ZPPSL89, pa tudi iz njenih sredstev ne. Ker pobudnica pravnega interesa ni izkazala, je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti 168. člena ZSPOZD in 148. člena ZPPSL89 zavrglo. C. 9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Škrk. Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić zanjo Sodnica Milojka Modrijan Vrsta zadeve: ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba Vrsta akta: posamični akt Vlagatelj: Datum vloge: 13. 9. 2000 Datum odločitve: 10. 7. 2003 Vrsta odločitve: sklep
Vrsta rešitve: nesprejem ustavne pritožbe Objava: Dokument: US22542