UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Košarka VPLIV EKSPERIMENTALNEGA PROGRAMA TRENINGA META ZA TRI TOČKE Z UPORABO RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ NA VPADNI KOT IN USPEŠNOST META (ŠTUDIJA PRIMERA) DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Frane Erčulj, prof. šp. vzg. RECENZENT: izr. prof. dr. Goran Vučkovič, prof. šp. vzg. Avtor dela: GREGOR ŠIROVNIK Ljubljana 2017
ZAHVALA Zahvala dr. Franetu Erčulju za vzpodbudo, usmeritev in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Košarkaškemu klubu Ilirija se zahvaljujem, da so mi omogočili izvajanje testiranj na njihovih treningih, še posebna zahvala gre trenerjema Saši Dončiču in Nejcu Višnikarju za pomoč pri izvedbi testov. Zahvala tudi sodelujočim v raziskavi Tevžu Ružiču, Martinu Bajcu, Goranu Jagodniku, Žanu Šiškotu, Anžetu Germu, Radetu Rodiću in Elvisu Keriču. Na koncu gre zahvala še moji družini, ki mi je stala ob strani in punci, saj mi brez njene podpore ne bi uspelo.
Ključne besede: košarka, met za tri točke, preciznost, vpadni kot VPLIV EKSPERIMENTALNEGA PROGRAMA TRENINGA META ZA TRI TOČKE Z UPORABO RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ NA VPADNI KOT IN USPEŠNOST META Gregor Širovnik IZVLEČEK Preciznost je izredno pomembna lastnost kvalitetnih košarkarjev. Met za tri točke je predvsem v zadnjem času pridobil na veljavi in se ga vse več uporablja tudi v najmočnejši košarkaški ligi NBA (National Basketball Association). V diplomski nalogi smo obravnavali met za tri točke in različne metode, ki naj bi imele vpliv na razvoj preciznosti meta in naj bi bile uporabne za optimizacijo trenažnega procesa. Namen diplomske naloge je bila temljna študija primera, ki bi lahko bila podlaga za večjo raziskavo metod za izboljšanje preciznosti meta za tri točke. V raziskavi smo analizirali trening meta za tri točke štirih košarkarjev. Eden je izvajal trening z obročem z zmanjšanim premerom (38 cm) in eden trening meta za tri točke z uporabo pametno žogo (tehnologija 94Fifty). Tretji košarkar je izvajal trening meta za tri točke v enakih pogojih kot prvi in drugi košarkar, vendar brez uporabe tehnologije, četrti pa treninga meta za tri točke sploh ni izvajal. Raziskava je trajala trideset dni. Študija primera je pokazala najvišje povečanje odstotka zadetih metov pri košarkarju, ki je treniral met z uporabo specialnega (zmanjšanega) obroča za 14 %. Temu je sledilo treniranje s pametno žogo, kjer se je povečala uspešnost zadetih metov za 8 %. Pri treningu brez uporabe tehnologije se je povečala uspešnost zadetih metov le za 4 %. Pri košarkarju, ki sploh ni posebej treniral meta za tri točke se je uspešnost znižala za 4 %. Najbolj izrazito povečanje vpadnega kota je bilo pri treningu brez tehnologije in sicer za 4,73. Pri treningu s pametno žogo, z zmanjšanim obročem in pri košarkarju, ki ni posebej treniral meta za tri točke pa sprememb vpadnega kota praktično nismo zaznali.
KEYWORDS: basketball, three-point shot, precision, angle of incidence INFLUENCE OF EXPERIMENTAL THREE POINTS SHOOTING TRAINING PROGRAM USING A VARIETY OF TECHNOLOGIES TO THE ANGLE OF INCIDENCE AND EFFECTIVENESS OF SHOOTING Gregor Širovnik EXTRACT Precision is an extremely important characteristic of quality basketball. Three points shots mostly recently gained in value and is increasingly used also in the strongest basketball league National Basketball Association (short NBA). In the diploma we discussed the three points shoot and various methods, which should influence the development of the precision and should be useful for the optimization of the training process. The purpose of the diploma was a case study, which could serve as a basis for more research on training methods for improving the precision of three point shoots. In the study we analyzed the training of the three points shoots of four basketball players. One was carrying out a training with a reduced diameter (38 cm) ring and one three points point training with a "smart ball" (94Fifty technology). The third basketball player carried out the training of the target for three points in the same conditions as the first and second basketball player, but without the use of technology, the fourth did not even perform the training for three points shoots. The study lasted thirty days. The case study showed the greatest increase in the percentage of acidheads throws using methods with narrowed ring for 14 %. Training method with smart ball increased percentage acidheads throws by 8 % in training with the control group, 4 %. The most pronounced increase in the angle of incidence was in training without technology, by 4.73. In practice with a "smart ball", with a reduced ring and a basketball player who did not specifically train for three points shots, we did not detect the change in the angle of incidence.
KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ... 7 1.2 TEMELJNE ZNAČILNOSTI KOŠARKE... 9 1.3 KOŠARKAŠKA TEHNIKA... 11 1.4 METI NA KOŠ... 11 1.5 MET ZA TRI TOČKE... 12 1.5.1 ZGODOVINA META ZA TRI TOČKE... 12 1.5.2 EVOLUCIJA META ZA TRI TOČKE... 13 1.5.3 TRENIRANJE META ZA TRI TOČKE Z UPORABO PRIPOMOČKOV IN TEHNOLOGIJ... 13 1.6 CILJI IN HIPOTEZE... 15 2 METODE DELA... 16 2.1 VZOREC MERJENCEV... 16 2.2 PRIPOMOČKI... 16 2.3 POSTOPEK... 18 2.3.1 TESTIRANJE... 18 2.3.2 TRENAŽNI PROCES (EKSPERIMENTALNI PROGRAM)... 18 2.3.3 METODE TRENINGA... 19 3 REZULTATI IN RAZPRAVA... 20 3.1 EKSPERIMENTALNI IGRALEC 1... 20 3.2 EKSPERIMENTALNI IGRALEC 2... 20 3.3 KONTROLNI IGRALEC 1... 20 3.4 KONTROLNI IGRALEC 2... 21 3.5 PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNIH IGRALCEV IN KONTROLNIH IGRALCEV... 21 4 SKLEP... 24 5 VIRI... 25 KAZALO SLIK Slika 1. James Naismith (History of basketball, 2017).... 7 Slika 2. Prvo košarkarsko igrišče (History of basketball, 2017).... 8 Slika 3. Košarkarski koš (Basketball, 2017).... 9 Slika 4. Košarkarsko igrišče (NBA, FIBA, NCAA) (Basketball court, 2017).... 10 Slika 5. Met za tri točke (Three-point field goal, 2017).... 12 Slika 6. Met za 3 točke Stephena Currya (Stephen Curry, 2017).... 13 Slika 7. Pametna žoga (94 Fifty, 2017).... 17 Slika 8. Obroč z zmanjšanim premerom (Sklz, 2017).... 17 Slika 9. Aplikacija 94 fifty (94 fifty, 2017).... 18 Slika 10. Položaj košarkarja med metom.... 19 Slika 11. Primerjava odstotka zadetih met.... 21 Slika 12. Primerjava odstotka zadetih metov za tri točke.... 22 Slika 13. Izboljšanje odstotka zadetih metov po končnem testiranju.... 22
KAZALO TABEL Tabela 1 Klasifikacija košarkaške tehnike (Dežman, 1996)... 11 Tabela 2 Klasifikacija metov na koš (Dežman, 1996)... 11 Tabela 3 Različne razdalje meta za tri točke (Three-point field goal, 2017)... 12 Tabela 4 Podatki merjencev... 16 Tabela 5 Povprečje in razpon podatkov merjencev... 16 Tabela 6 Primerjava vpadnega kota na začetnih in končnih testiranjih... 22
1 UVOD 1.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ Košarka sodi med moštvene športne igre. Učitelj športne vzgoje James Naismith si jo je izmisli leta 1891 na kolidžu YMCA v Springfieldu (Massachusetts, ZDA). V začetku so jo imeli igralci ameriškega nogometa kot dopolnilni šport v zimskem obdobju trenažnega procesa. Šele kasneje se je razvila v samostojno igro. Prva pravila so bila napisana leta 1892, v 13 točkah. Prva uradna pravila pa leta 1894. Košarka se je po tem letu hitro razširila do ZDA, Japonske, Kitajske, Filipinov, J. Amerike in Evrope. Košarko so po svetu prenašali študenje, misijonarji in vojaki. V tem času so odigrali prve uradne mednarodne tekme. Košarka je danes ena izmed najbolj priljubljenih moštvenih športnih iger na svetu (Dežman, 2004). Slika 1. James Naismith (History of basketball, 2017). 7
Slika 2. Prvo košarkarsko igrišče (History of basketball, 2017). Prvi poiskusi igranja košarke v Sloveniji so bili v letih 1938 in 1939. Pionirji slovenske košarke so bili Adi Klojčnik, Alfonz Ledinek, Božidar Marinič, Slavko Kokot in Janko Prinčič. Študirali so v Beogradu in od tem košarko pripeljali v Slovenijo (Dežman, 2004). Sodobna košarka je postala zelo hitra in dinamična, predvsem v napadu, kjer se dosega veliko zadetkov z različnih položajev. Če je bil v preteklosti met za tri točke le redkost, se je v zadjih letih začel vedno bolj uporabljati. Na treningih je vedno več časa posvečenega treneranju meta za tri točke. V zadnjem času so se razvile različne tehnologije za pomoč pri treniranju meta. V diplomski nalogi smo se odločili, da z raziskavo primera ugotovimo katera od izbranih metod treniranja je najbolj učinkovita. 8
1.2 TEMELJNE ZNAČILNOSTI KOŠARKE Košarka je moštvena športna igra z žogo. Moštvo sestavlja 12 igralcev, od tega jih je na terenu le 5. Ostalih 7 sedi na klopi za rezervne igralce in po menjavah prihaja v igro. CIlj igre je zadeti koš, ki je okrogel in razmeroma majhen. Koš je pritrjen v vodoravnem položaju na višini 305 cm. Košarka je igra, ki je taktično in tehnično zahtevna in zelo raznovrstna. Igralci lahko žogo kotalijo, odbijajo, vodijo, podajajo, lovijo in mečejo na koš. Igra košarke zahteva ustrezno višino igralcev, situacijsko mišljenje, orientacijo v prostoru, hitrost, hitro moč, koordinacijo in vzdržljivost (Dežman, 2004). Slika 3. Košarkarski koš (Basketball, 2017). 9
Mere košarkaškega igrišča so 28 x 15 m. Površina igrišča tako znaša 420 m " ali 42 m " na igralca, kar ima velik vpliv na gibanje v košarki. Gibanja v košarki so razmeroma hitra, kratka in sestavljena iz veliko hitrih štartov, zaustavljanj in sprememb smeri. Zaradi majhnega prostora, še posebej pod košem, prihaja med igro do pogostih kontaktov med igralci (Dežman in Erčulj, 2005). Slika 4. Košarkarsko igrišče (NBA, FIBA, NCAA) (Basketball court, 2017). 10
1.3 KOŠARKAŠKA TEHNIKA Košarkaška tehnika je sklop najbolj učinkovitih gibanj igralca z in brez žoge (tehničnih elementov in njihovih povezav), ki morajo biti usklajena s pravili igre in s taktiko reševanja igralne situacije. Hkrati mora izkoristiti vse trenutne gibalne in psihične zmožnosti igralca, (Dežman, 2004, str. 30). Tabela 1 Klasifikacija košarkaške tehnike (Dežman, 1996) TEHNIČNI ELEMENTI V KOŠARKI TEHNIČNI ELEMENTI V NAPADU TEHNIČNI ELEMENTI V OBRAMBI Z ŽOGO BREZ ŽOGE PROTI ŽOGI VODENJE PREŽA IZBIJANJE LOVLJENJE HOJA PRESTREZANJE PODAJE TEK BLOKIRANJE META METI GIBANJE S PRISUNSKIMI KORAKI SKOKI ZA ŽOGO OBRATI ZAUSTAVLJANJE VARANJA SPREMEMBE SMERI OBRATI SKOKI BREZ ŽOGE 1.4 METI NA KOŠ Na koš lahko mečemo na več načinov. Izbira ustreznega meta na koš je odvisna od moči igralcev, igralne situacije in oddaljenosti od koša (Dežman, 2004, str. 69). Tabela 2 Klasifikacija metov na koš (Dežman, 1996) Glede na roke Glede na Glede na in načina položaj in položaj žoge zaključka gibanje 1. z eno roko neposredno 2. z eno roko z odbojem 3. z obema rokama neposredno z odbojem 1.izpred prsi 1. iz mesta 2. v višini brade 2. iz teka 3. iznad glave 3. iz vodenja 4. v skoku 11 Glede na odaljenost 1. od daleč 2. s srednje razdalje 3. od blizu Glede na smer 1. pravokotno na tablo 2. pod kotom 3. vzporedno s tablo
1.5 MET ZA TRI TOČKE Zadetek se točkuje tri točke v primeru, da je dosežen izza črte, ki je oddaljena od obroča 6,75 m. V nasprotnem primeru zadetek šteje dve točki oziroma eno, če je dosežen s prostega meta. V ligi NBA je črta, ki označuje met za tri točke odaljena 7,24 m. Pod organizacijo FIBA (International Basketball Federation) in v ligi WNBA (Women National Basketball Association) je ta črta od obroča odaljena 6,75 m. V severnoameriški študentski ligi NCAA (National Collegiate Athletic Association) pa 6,32 m od obroča. Linija je 180 krožni lok v radiju (three-point field goal 2017). Tabela 3 Različne razdalje meta za tri točke (Three-point field goal, 2017) Radius loka Minimalna distanca od črt NBA 7.24 metrov 0.91 metra FIBA in WNBA 6.75 metrov 0.90 metra NCAA 6.32 metrov 1.30 metra Ameriška srednje šolska košarka 6.02 metrov 1.6 metra 1.5.1 ZGODOVINA META ZA TRI TOČKE Prvič je bila uporaba črte za tri točke zaznana leta 1961 v American Basketball League. Liga je po letu in pol razpadla. V današnjem času si ne predstavljamo igrišča brez črte, ki označuje met za tri točke, pred več kot 30 leti pa je bilo to nekaj običajnega (Rađenović, 2015). Slika 5. Met za tri točke (Three-point field goal, 2017). 12
Leta 1976 so se štiri ekipe iz ABA lige (American Basketball Assosiation) pridružile ligi NBA, a črte za tri točke ni bilo. NBA liga je vpeljala črto za mete za tri točke šele v letu 1979. Takrat sta bila novinca v ligi Larry Bird in Magic Johnson. NCAA je uveljavil met za tri točke komaj leta 1986. Prvo trojko v ligi NBA je zadel Chris Ford igralec Boston Celtics, 12. Oktobra leta 1979. 1.5.2 EVOLUCIJA META ZA TRI TOČKE Met za tri točke je skozi leta prinesel veliko sprememb v sami igri. Danes ni nič nenavadnega, če igralec vrže trojko v protinapadu. Dobili smo veliko t.i. specialistov za mete za tri točke. Met za tri točke je prav tako prinesel izenačitev ekip, ki nimajo dominantnih centrov z ekipami s klasičnimi, tehnično dobro podkovanimi centri. V NBA ligi prihaja do trenda, da hočejo ekipe v svojih postavah vse več dobrih izvajalcev metov za tri točke, med tem ko se mesto centra zapolnjuje z bolj atletsko in skakalno naravnanimi igralci. Posledično v ligi NBA ni več tako dominantnih centrov kot je to bilo preteklosti npr. Wilton Norman Chamberlain, Bill Russell, Kareem Abdul- Jabbar, Hakeem Abdul Olajuwon, Patrick Ewing, Brad Daugherty, Shaquille O Neal in Nathaniel Cornelius Robinson. Danes tudi centri več sodelujejo pri metu za tri točke. Met za tri točke je ustvaril nove legende igre kot so Larry Bird, Mark Price, Reggie Miller, Ray Allen, Peđa Stojaković, Kyle Korver, Steph Curry in drugi (Rađenović, 2015). Slika 6. Met za 3 točke Stephena Currya (Stephen Curry, 2017). 13
1.5.3 TRENIRANJE META ZA TRI TOČKE Z UPORABO PRIPOMOČKOV IN TEHNOLOGIJ Pri treniranju meta lahko uporabljamo različne didaktične in druge pripomočke ter tehnologije. Uporaba nekaterih tehnologij je podprta tudi z izsledki različnih raziskav. Med pripomočki, ki jih trenerji v zadnjem času vse več uporabljajo, je tudi obroč z zmanjšanim premerom, ki ga namestimo na običajen obroč. Pri metu na tak obroč je potrebno načeloma dvigniti parabolo meta oz. povečati izmetni in vpadni kot žoge v koš. Takšen pripomoček je zato uporaben predvsem pri košarkarjih, ki mečejo na koš s (pre)nizko parabolo. Raziskava, ki so jo opravili Khlifa, Aouadi, Shephard, Chelly, Hermassi in Gabbett T.J. (2013), je pokazala statistično pomembno razliko v uspešnosti metov med skupino, ki je pri treningu meta uporabljala obroč z zmanjšanim premerom in skupino, ki je metala na običajen koš. Po določenem obdobju treninga je bilo opaziti statistično pomemben dvig (P < 0.05) izmetnega kota žoge in uspešnosti (odstotka zadetih) metov. Napredek uspešnosti metov je bil sicer opazen pri obeh skupinah. Pri raziskavi, ki jo je opravil Trafela (2017), so za testiranja uporabili pametno žogo. Za trening so uporabljali obroč z zmanjšanim premerom. Raziskava je pokazala, da obroč z zmanjšanim premerom nima vpliva na povečanje vpadnega kota. Tudi uspešnost meta na treningih ali tekmah se ni izboljšala. Rezultati so pokazali, da sta trening z in brez obroča z zmanjšanim premerom enako učinkovita in da učinki treninga lahko hitro izvenijo. Dobovičnik, Jakovljević, Zovko in Erčulj (2015), so v raziskavi analizirali met za tri točke s pomočjo pametne žoge. Ugotovili so, da se večina metov z razdalje 6,75 m pojavlja pod kotom, večjim od 42, vendar ne v predvidenem intervalu (med 42 in 48 ), da večina metov ni v predvidenem intervalu rotacije žoge (od 130 do 150 vrtljajev/minuto) in da večina metov ni v predvidenem intervalu izmetnega časa (<0,7 sekunde). Erčulj, Marković, Štrumbelj in Jakovljević (2014) so z uporabo pametne žoge ugotavljali povezanost treh kinematičnih parametrov: izmetni čas, vpadni kot in rotacija žoge z uspešnostjo metov na koš ter kako telesna višina in tip igralca (igralno mesto) vplivata na omenjene parametre. Raziskava je potrdila njihova pričakovanja, saj je bila skupina najvišjih košarkarjev manj uspešna pri metu na koš z razdalje 6,75 m. Tudi njihov izmetni čas je bil daljši, vpadni kot pa nižji kot pri nižjih košarkarjih. Dokazali so linerno povezanost med uspešnostjo meta in vpadnim kotom. Rupčić, Knjaz, Baković, Devrnja in Matković (2015) so prav tako uporabili pametno žogo in z njo preverjali preciznosti in hitrosti meta v utrujenosti. Dobljeni rezultati kažejo, da pod vplivom utrujenosti ni pomembnejših sprememb v natančnosti meta za eno, dve ali tri točke. Dobljeni rezultati kinematičnih parametrov kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v hitrosti meta za dva in tri točke pred in po obremenitvi. Pri izvedbi prostih metov se spremeni vpadni kot žoge, vendar ne vpliva na natančnost metov. 14
Erčulj, Marković in Broder (2014) so na osnovi meritev oz. z uporabo pametne žoge (tehnologije 94Fifty ) ugotovili, da imajo mlajši košarkarji in košarkarice (15 let) manjšo rotacijo žoge pri metu na koš, manjši vpadni kot in nekoliko daljši izmetni čas v primerjavi s starejši oz. vrhunski košarkarji. V diplomskem delu smo raziskali učinek treninga za izboljšanje preciznosti in kota pri metu za tri točke. Za to smo uporabili različne metode treninga. 1.6 CILJI IN HIPOTEZE Cilji Cilj diplomske naloge je s pomočjo študije primera ugotoviti, katera od uporabljenih metod je najučinkovitejša za trening meta na koš za tri točke. Študija bo služila kot pomoč drugim raziskovalcem, če se bodo odločili narediti študijo na večjem vzorcu. V pomoč bo tudi trenerjem pri izbiri metod za trening. Med drugim želimo izvedeti, kako povratna informacija vpliva na povečanje vpadnega kota in ali obstaja povezanost med povečanjem odstotka zadetih metov in povečanjem vpadnega kota pri metu. Hipoteze Skladno s cilji so postavljene naslednje hipoteze: H.1: program treninga meta na koš za tri točke z obročem z zmanjšanim premerom (38 cm), bo povečal vpadni kot pri metih na koš in povečal odstotek zadetih metov v primerjavi s kontrolnim igralcev 1 in kontrolnim igralcem 2, H.2: program treninga meta na koš za tri točke z uporabo pametne žoge (tehnologija 94Fifty ) bo povečal vpadni kot pri metih na koš in povečal odstotek zadetih metov v primerjavi s kontrolnim igralcem 1 in kontrolnim igralcem 2, H.3: program treninga meta na koš za tri točke brez uporabe tehnologije bo povečal odstotek zadetih metov v primerjavi z kontrolnim igralcem 2. 15
2 METODE DELA 2.1 VZOREC MERJENCEV Raziskovalna naloga bazira na študiji primera. V začetni vzorec je bilo vključenih sedem košarkarjev, od tega 6 članov iz košarkaškega kluba Ilirija in 1 perspektiven igralec, ki je trenutno brez kluba. Izmed 7 košarkarjev so 4 dokončali treninge in testiranje. Testiranci so moški igralci, ki se s košarko ukvarjajo vsaj 15 let. Tabela 4 Podatki merjencev Igralec Višina Teža Metoda Igralno mesto Letnik (cm) (kg) treninga Eksperimentalni Igralec 1 191 85 Branilec 1996 (21) 1. metoda Eksperimentalni Igralec 2 193 85 Organizator igre 1997 (20) 2. metoda Kontrolni Igralec 1 198 96 Krilni center 1994 (23) 3. metoda Kontrolni igralec 2 188 88 Organizator igre 1998 (19) Brez treninga Legenda: 1. Metoda: obroč z zmanjšanim premerom, 2. Metoda: pametna žoga, 3. Metoda: trening brez tehnologije. Tabela 5 Povprečje in razpon podatkov merjencev Povprečna višina Razpon višine Povprečna teža 192 cm Od 188 do 198 cm 88,5 kg Razpon teže Od 85 kg do 96 kg Povprečna starost 20,75 let Razpon starost Od 19 do 23 let 2.2 PRIPOMOČKI V diplomski nalogi sem si pomagal z računalniškim programom Excel, kjer sem s pomočjo grafov pokazal napredek in rezultate končnih testiranj v primerjavi z začetnimi. Uporabili smo košarkaško igrišče košarkaškega kluba Ilirija, pisala, mize, košarkaško žogo, obroč z zmanjšanim premerom in pametno žogo. Pametno žogo je razvilo vodilno podjetje razvoja tehnologije senzorjev za zaznavanje gibanja športnih rekvizitov (Info Motion Sports Technologies). Žoga je ime je dobila po standardnih merah ameriškega NCAA košarkarskega igrišča (širina 94 in dolžina 50 čevljev). Pametna žoga je prejemnik sil, s katerimi košarkar deluje na žogo pri vodenju ali metih na koš. Zasnova žoge je bila zahtevna, vendar je inženirjem uspelo izdelati žogo, ki je na zunaj kot običajna košarkaška žoga, standardne teže in velikosti. V notranjosti žoge se nahaja šest 16
patentiranih vztrajnostnih senzorjev za zaznavanje gibanja. Povezuje jih nizkoenergijska bluetooth povezava, ki omogoča brezhibno povezavo mobilne naprave s 94Fifty tehnologijo (Erčulj, Marković in Broder, 2014). Slika 7. Pametna žoga (94 Fifty, 2017). T.i. rain maker je pripomoček, narejen iz gume, ki zmanjša premer košarkaškega obroča za 7 cm oziroma iz 45 cm na 38 cm in posledično prisili košarkarje v prilagoditev izmetnega in vpadnega kota meta (Trafela, 2017). Slika 8. Obroč z zmanjšanim premerom (Sklz, 2017). 17
2.3 POSTOPEK 2.3.1 TESTIRANJE Testiranje je potekalo pred začetkom vadbe in po koncu vadbe in je trajalo en mesec. Test je sestavljen iz 50 metov na koš z mesta za tri točke z uporabo pametne žoge s položaja centralnega branilca. Zanimal nas je odstotek zadetih košev in povprečna vrednost vpadnega kota. Protokol testa Slika 9. Aplikacija 94 fifty (94 fifty, 2017). Testiranec stoji za črto, ki označuje met za tri točke. Met je izveden s pametno žogo, kjer je v aplikaciji nastavljena nastavitev, ki pokaže vpadni kot žoge. Met je izveden z mesta po podaji. Zaporedoma vrže 10 metov in nato počiva 30 sekund, da merilec zapiše število zadetih košev. Med odmorom se iz aplikacije prepiše povprečen vpadni kot. To testiranec ponovi štirikrat, skupaj izvede 50 metov. 2.3.2 TRENAŽNI PROCES (EKSPERIMENTALNI PROGRAM) Treningi so potekali 5- krat na teden. Vsak od testirancev je na enem treningu vrgel 100 metov na koš izza črte, ki označuje met za tri točke. Vsak je metal po svoji metodi treniranja. V enem tednu je vsak merjenec izvedel 5 treningov oz. 500 metov. V roku enega meseca je vsak testiranec skupaj vrgel 2000 metov. 18
Protokol vadbe Vsak testiranec je moral vreči 500 metov na teden (5 x 100 metov na dan. 2 dni počitka). Testiranec stoji za črto, ki označuje met za tri točke. Maksimalno pol metra v vsako stran namišljene črte čez sredino rakete. Met se izvede po podaji, v serijah po 10 metov. Nato podajalec zapiše razmerje zadetih in zgrešenih metov. Testiranec meče, dokler ne doseže 100 metov z metodo treninga, ki mu je bila določena. Slika 10. Položaj košarkarja med metom. 2.3.3 METODE TRENINGA Uporabili bomo naslednje metode treninga: 1. metoda: met na koš za tri točke z uporabo obroča z zmanjšanim premerom (38 cm) in običajno žogo, 2. metoda: met na koš za tri točke na običajen obroč z uporabo pametne žoge (tehnologija 94Fifty ), 3. metoda: met na koš za tri točke na običajen obroč z običajno žogo. 19
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 EKSPERIMENTALNI IGRALEC 1 Testiranje je potekalo pred in po predpisani metodi treninga z obročem z zmanjšanim premerom. Met za tri točke se je izboljšal za 14 %, se pravi iz 56 % na 70 %. To pomeni, da je testiranec pred vadbo zadel 28 in po vadbi 35 od 50 metov za tri točke. Vpadni kot se je dvignil za 0,85 iz 50,12 na 50,97. Ta način treninga je dal zanimive rezultate, saj se je odstotek zadetih košev za tri točke izboljšal kar za 14 %. Tudi tukaj se vpadni kot ni veliko spremenil, saj bil že na začetku zelo blizu optimalnega. Testiranec je imel zadnje tri tekme pred začetnim testiranjem odstotek zadetih trojk 45,4 % (5/11), tri tekme med testiranji 42,8 % (3/7) in tri tekme po končnih testiranjih 30 % (3/10). Treba je upoštevati, da je imel zadnje tekme velike bolečine v gastrohnemiusu zato obstaja možnost, da je to vplivalo na met iz igre. 3.2 EKSPERIMENTALNI IGRALEC 2 Testiranje je potekalo pred in po predpisani metodi treninga s pametno žogo. Met za tri točke se je izboljšal za 8 %, se pravi, z 74 % na 82 %. To pomeni, da je testiranec pred treningi zadel 37 in po treningih 41 od 50 metov za tri točke. Vpadni kot se je dvignil za 0,69 z 44,67 na 45,36. Pri tem načinu treninga se je po pričakovanju dvignil odstotek zadetih metov za tri točke bolj kot pri kontrolnem igralcu 1 in 2, saj je testiranec dobival povratno informacijo o vpadnem kotu žoge. Večjega povečanja vpadnega kota ni bilo, kar pripisujem temu, da je imel testiranec že na začetnem testiranju optimalen vpadni kot in ga ni bilo treba spreminjati, da bi dosegel več košev. Testiranec, ki je uporabljal pametno žogo, je imel zadnje tri tekme pred začetnim testiranjem odstotek zadetih trojk 39,1 % (6/15), tri tekme med testiranjem 50 % (9/18) in tri tekme po končnem testiranju 57,8 % (8/14). Opazno izboljšanje na obeh področjih. 3.3 KONTROLNI IGRALEC 1 Igralca smo testirali pred in po vadbi po predpisani metodi treninga brez uporabe tehnologije. Met za tri točke se je izboljšal za 4 %, se pravi iz 70 % na 74 %. To pomeni, da je testiranec pred treniranjem zadel 35 in po treniranju 37 od 50 metov za tri točke. Vpadni kot žoge se je dvignil za 4,73 iz 40,82 na 45,5. 20
Pri tej metodi se mi zdi zanimiv podatek, da se kaže veliko povečanje odstotka vpadnega kota. Po mojem mnenju je to posledica tega, da je imel testiranec že na začetnem testiranju precej manjši vpadni kot od idealnega. Seveda pa ne smemo zanemariti napredka za kar 4 %, kar je veliko več, kot je bilo pričakovano od kontrolnega igralca. Testiranec je imel zadnje tri tekme pred začetnim testiranjem razmerje zadetih trojk 1/2 (50 %), tri tekme med testiranjem 0/2 (0 %) in tri tekme po končnem testiranju prav tako 0/2 (0 %). Pri njem je potrebno upoštevati zmanjšano minutažo, igralni položaj in vlogo v ekipi. 3.4 KONTROLNI IGRALEC 2 Igralca smo testirali pred in po tridesetih dneh normalnega košarkaškega treninga. Testiranec v tem času ni treniral meta za tri točke. Odstotek zadetih metov za tri točke se je znižal za 4 % in sicer z 58 % na 54 %. To pomeni, da je testiranec na začetnem testiranju zadel 29 in na zaključnem testiranju 27 od 50 metov za tri točke. Vpadni kot žoge se je znižal za 0,11 in sicer z 42,34 na 42,23. 3.5 PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNIH IGRALCEV IN KONTROLNIH IGRALCE Primerjava zadetih metov Eksperimentalni 1 56% 70% Eksperimentalni 2 74% 82% Kontrolni igralec 1 70% 74% Kontrolni igralec 2 58% 54% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% Začetno testiranje Končno testiranje Slika 11. Primerjava odstotka zadetih metov. 21
Tabela 6 Primerjava vpadnega kota na začetnih in končnih testiranjih Igralec Vpadni na začetnem testiranju Vpadni kot na končnem testiranju Razlika Eksperimentalni Igralec 1 50,12 50,97 0,85 Eksperimentalni Igralec 2 44,67 45,36 0,69 Kontrolni Igralec 1 40,73 45,55 4,73 Kontrolni igralec 2 42,34 42,23 0,11 Odstotek zadetih metov med igro Eksperimentalni 1 30% 45.40% 42.80% Eksperimentalni 2 39.1% 50% 57% Kontrolni igralec 1 0% 0% 50% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Pred testiranjem Med testiranjem Po testiranju Slika 12. Primerjava odstotka zadetih metov za tri točke. Izbolšanje odstotka zadetih metov po končnem testiranju Eksperimentalni igralec 1 14% Eksperimentalni igralec 2 8% Kontrolni igralec 1 4% Kontrolni -4% igralec 2-6% -4% -2% 0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14% 16% Slika 13. Izboljšanje odstotka zadetih metov po končnem testiranju. 22
Po pričakovanjih je bila najbolj uspešna metoda treninga z obročem z zmanjšanim premerom, saj je bil napredek v odstotku zadetih metov za tri točke med prvim in zadnjim testiranjem tu največji (14 %). Najbolj očitna razlika v vpadnem kotu se je pokazala pri kontrolnem igralcu 1, ki je imel na začetnem testiranju opazno nižji vpadni kot (40 ). Pri ostalih testirancih je bila razlika minimalna. Mislim, da je to najbolje uspelo testirancu s pametno žogo, saj je izboljšal tako odstotek zadetih metov iz igre, kot odstotek zadetih metov za tri točke na testiranju. Med tem pa sta ostala dva testiranca ostala na približno enaki ravni. Eksperimentalnem igralcu 2 se je met za tri točke po treningih celo poslabšal, kar pa mislim, da je posledica poškodbe. Ob opazovanju testirancev med samo igro smo ugotovili, da je prenos iz treninga v igro najbolje uspel eksperimentalnemu igralcu 2 ( pametna žoga ). Pri kontolnem igralcu 1 (brez tehnologije) večje spremembe ni bilo opaziti, pri eksperimentalnem igralcu 1 (obroč z zmanjšanim premerom) pa se je met celo poslabšal. Kontrolni igralec 2 tekem ni igral. 23
4 SKLEP Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, katera izmed uporabljenih metod treninga je najbolj učinkovita za izboljšanje preciznosti meta za tri točke. Prav tako nas je zanimalo ali je trening meta za tri točke z različnimi metodami treninga vplival na vpadni kot žoge. Trenažni proces je trajal trideset dni v dvorani Gib. Hipoteza 1 ni bila potrjena, saj se eksperimentalnemu igralcu 1 (obroč z zmanjšanim premerom) vpadni kot meta za tri točke v primerjavi s kontrolnima igralcema ni povečal, kljub temu, da se je izboljšal njegov odstotek zadetih metov. Zaradi enakega razloga smo zavrnili tudi hipotezo 2. Hipoteza 3 je bila potrjena, saj se je pri kontrolnem igralcu 1 (brez tehnologije), glede na kontrolnega igralca 2, odstotek zadetih metov za tri točke povečal. Pri primerjavi vseh metod menimo, da je bilo najbolj učinkovito treniranje meta za tri točke z uporabo obroča z zmanjšanim premerom. Preciznost se je izboljšala za 14 %. Sledil ji je trening z pametno žogo, kjer se je met izboljšal za 8 %. Za najmanj učinkovitega se je izkazal trening meta brez posebne tehnologije, pri katerem se je natančnost povečala le za 4 %. Kontrolni igralec 2, ki v obdobju enega meseca ni opravil treninga meta za tri točke, se je odstotek meta poslabšal (-4 %). Vpadni kot se je znatno povečal le pri treningih brez tehnologije (4,73 ). Sklepamo, da je bila to posledica zelo slabega začetnega stanja kontrolnega igralca, ki je imel na začetnih testiranjih izrazito majhno vpadni kot žoge (40,82 ) in slabo tehniko meta. Pri ostalih metoda treninga je bilo izboljšanje minimalno, zato sklepamo, da ni vplivalo na odstotek zadetih metov. Naša raziskava je temljila na študiji primera, zato je potrebno upoštevati nekatere dejavnike, ki so vplivali na posameznika (npr. utrujenost, ogretost, motivacija ). Menimo, da bi za boljši prikaz potrebovali še več raziskovanj na večjem vzorcu košarkarjev, saj očitno potencial teh tehnologij za izboljšanje meta za tri točke obstaja. Ugotovili smo, da je bila metoda treninga, kjer smo uporabili obroč z zmanjšanim premerom bolj praktična in lažje izvedljiva. Uporabimo jo lahko tako na individualnih kot skupinskih treningih. Na drugi strani metoda s pametno žogo zahteva daljšo pripravo in jo načeloma lahko uporabljamo le na individualnih treningih. 24
5 VIRI Basketball. (2017). Wikipedia. The free encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/basketball Dežman, B. (1996). Priročnik za demonstratorje košarke. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Oddelek za paramentno izobraževanje. Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Dežman, B. in Erčulj F. (2005). Kondicijska priprava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Dobovičnik, L., Jakovljević, S., Zovko, V. in Erčulj F. (2015). Determination of the optimal certain kinematic parameters in basketball three-point shooting using the 94fifty technology (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Facultet za šport, univerza v beogradu: Faculty of Sport and Physical Education, Serbia. Erčulj, F., Marković, M. in Broder Ž. (2014). Uporaba tehnologije 94Fifty pri ugotavljanju nekaterih kinematičnih parametrov meta na koš. Šport, 15(1-2), 57-62. Erčulj, F., Marković, M., Štrumbelj, E. in Jakovljević, S. (2014). Analiza vpliva kinematičnih parametrov meta na koš s pomočjo pametne žoge. Šport, 62(3-4), 134-140. History of basketball (2017) Wikipedia. The free encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/history_of_basketball Khlifa, R., Aouadi, R., Shephard R., Chelly M.S., Hermassi, S. in Gabbett T.J. (2013). Effects of a shoot training programme with a reduced hoop diameter rim on free-throw performance and kinematics in young basketball. Journal of Sports Sciences. 31(5), 497 504. pridobljeno iz http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02640414.2012.736634?scroll=top&needa ccess=true Rađenović D. (8.2.2015). Kako je trojka košarkarsko igro obrnila na glavo. Pridobljeno iz http://www.kosarka.si/kako-je-trojka-kosarkarsko-igor-obrnila-na-glavo/ Rupčić, T., Knjaz, D., Baković, M., Devrnja, A. In Matković (2015). Utjecaj umora na preciznost i kinematičke parametre šuta u košarci. Hrvatski športskomedicinski vjesnik. 30, 15-20. Pridobljeno iz https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=212103 Stephen Curry (2017). Wikipedia. The free encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/stephen_curry#/media/file:stephen_curry_(33140701266).jpg 25
Three-point field goal (2017). Wikipedia. The free encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/three-point_field_goal Trafela, A. (2017). Vpliv 10-tedenskega treninga meta na obroč z zmanjšanim premerom pri mladih košarkarjih (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 26