Slvenska skladnja Uvd v tvrben slvnic (strani 1-7) Pnvim nekaj snvnih pjmv: - sinhrn in diahrn preučevanje jezika diahrn preučevanje preučuje jezikvne spremembe v času razvj jezika itd. sinhrn preučuje jezik v nekem trenutku Pri SJ 2 se bm ukvarjali s sinhrnim jezikslvjem. - cmpetence vs. perfrmance = znanje jezika/jezikvna zmžnst naprti rabi jezika lčnica, ki j je vzpstavil Nam Chmsky nas zanima znanje jezika zirma jezikvna zmžnst Jezikslvje je kgnitivna znanst. Preučuje delvanje člveških mžgan. Raba jezika se spreminja, dvisna d kliščin rabe znanje jezika pa je načelma staln in nespremenljiv. - jezikvni znak značujče in značen stavek pmen skladnja semantika/pmenslvje Razmerje med pmenm in blik stavka ni arbitrarn. Ne gre več za klasičen jezikvni znak. Stavek ni simbl. Pmen stavka izračunam iz stavka samega iz pmena manjših delv, ki s (klasični) jezikvni znaki in stavčne zgradbe, ki dlča v kakšnem medsebjnem razmerju s ti manjši deli. Stavek znam narediti, ker pznam skladenjska pravila. Ne gre več za znak tudi besede nis nujn znaki Besede imaj lahk ntranj skladnj Sam mrfemi s pravi jezikvni znaki z dgvrjenim (arbitrarnim) razmerjem med pmenm in blik. - Stavek in pved: Stavek je najmanjša enta, ki predstavlja nek misel z. prpzicij, ki ji lahk izračunam resničnstn vrednst (stavek je najmanjša jezikvna enta, za kater lahk ugtvim, ali je resnična ali neresnična). Pved je najmanjša zaključena misel in je lahk sestavljena iz več stavkv. Na intuitivni ravni lahk rečem, da je pved v zapisanem jeziku vse med velik začetnic in knčnim lčilm. Ker se v bičajnem jeziku za pmen vsega, kar je med velik začetnic in knčnim lčilm uprablja beseda stavek, tudi mi ne bm psebej striktni glede tega lčevanja. Kaj preučuje skladnja? - Na kratk pvedan, skladnja preučuje stavke, trej njihv ntranj zgradb in lastnsti. Za razumevanje zgradbe stavka s pmembna razmerja med besedami zntraj stavka z. med psameznimi deli stavka, ki združujej p več besed, in med stavki in besedami zntraj pvedi. Slvenska slvnica (Tprišič 2000) katalgizira stavke, ki se nahajaj v slvenskih knjigah. Mi pa bm skušali tudi kaj analizirati in pjasniti. Ne bm se psluževali strukturalnih metd, temveč bm uprabljali metde tvrbenega jezikslvja. Katalgizacija je rahl nepvedna Enstavčne pvedi 1
1) Andrej je ujel lep pstrv. 2) Bi kd še rad juhe? 3) Pmladansk jutr. 4) Kaj pa vi tukaj? Pastavčne (Matejka!, Svinja svinjska!, Štrbunk!, Da.) Večstavčne (priredne, pdredne, s plstavkm in sredne) Za slvnic je pved čitn prav vse kar se nahaja med dvema knčnima lčilma. Vse kar se začne z velik začetnic in knča s {.?! ; } Ne vpraša se kaj vse je mžn in zakaj? Ne skuša razlžiti ničesar. Mi želim k stvari pristpiti drugače. Celtna terija mra biti ne le pisna, ampak tudi razlagalna. Ni dvlj če zglj piše vse različne stavke in pvedi, ki jih najdem. Niti ni dvlj, da vse mžne stavke analizira ali izpelje. Terija mra razlžiti, kak pride d znanja jezika (usvajanje jezika), kak je znanje jezika shranjen (psihlški mdel spmina) in kaj znanje jezika splh je. Iz skladnje bi radi naredili znanst. - kaj je znanst in kakšne metde uprablja? Najprej ptrebujem predmet raziskvanja zirma vprašanja, na katera želim dgvriti. Ali je dvlj, če rečem, da nas zanima, kak s sestavljeni stavki. Jezik je živa tvrba, ki se venmer spreminja. Ali je dvlj nespremenljiv, da bi ga lahk preučevali? Bilgija preučuje živa bitja, ki se ravn tak spreminjaj, vendar pa: Ne spreminjaj se sama živa bitja, ki jih bilgija preučuje, spreminjaj se vrste. Spreminjanje pa pteka pčasi iz rda v rd p majhnih sledljivih spremembah. Ali lahk jezik primerjam s člvekm? Člvek se ni velik spremenil že zadnjih 200 tisč let. Za jezik pa vem, da se je spremenil že tekm našega življenja, kaj šele v zadnjih 500 letih. Že Trubarja ni lahk razumeti, Brižinski spmeniki pa s pvsem nerazumljivi. Trubarjeva slvenščina ni drugačna sam na besedni ravni, erbščina = dediščina, špraha = jezik, flk = ljudje ampak tudi na skladenjski ravni (Marušič in Žaucer 2016). V 16. stletju za izražanje mžnsti nis uprabljali sdbnega Ali mi lahk pmagaš? ampak Ali mi (lahk) mreš pmagati? Je li se mre jesti, kar je naslanu? (Dalmatin 1584) inu sledni lahku mre zastpiti in zamerkati, (Trubar 1564) Tak s gvrili in pisali še v 19. in začetku 20. stletja. Pri tem, da se takrat pjavlja tudi že sdbna blika izražanja mžnsti. tudi mre cel družin v drug panj predjati. taki lahk mrej vsaki dan svje bučele biskvati (ba primera: 1871, Kmetijske in rkdelske nvice) Kedar večje živali blizu panjev pridej, tudi lahk jezne pstanej. (1882, Slvenski gspdar) Tu ne gre za enstavn leksikaln sprememb, kjer bi se mžnst izrazila z drugačn besed, saj se je zamenjala tudi besedna vrsta
besedice, ki je dgvrna za izražanje mžnsti. Sprva je t bil glagl s časvn mrflgij, danes pa se t izraža s prislvm brez ujemanja. Ne le, da s razlike pazne, d časv Brižinskih spmenikv je jezik pstal nekaj pvsem drugega. Jezik se trej ne zdi dvlj nespremenljiv, da bi ga lahk znanstven preučevali. Pvrh vsega ima vsak člvek v sebi kar nekaj različnih jezikv (dma gvrim drugače kt s prijatelji, na igrišču gvrim drugače kt v predavalnici...). Zdi se, da je zat znanstven preučevanja samega jezika nemgče. Na drugi strani lahk vidim, da se kljub temu, da s se jeziki p svetu hitr spremenili in pstali medsebjn drugačni, še vedn nis izgubili nekaj snvnih lastnsti, ki jih delaj jezike. Katerikli trk, se b lahk naučil kateregakli naravnega člveškega jezika, če b le temu jeziku dvlj dlg izpstavljen. Naučil se ga b enak dbr kt trci, katerih starši s tudi gvrci tega jezika. Afriški trk se b naučil enak dbr kitajsk kt kitajski trk. Obstajaj trej neke skupne lastnsti jezikv, ki jih delaj vse enake in ki mgčaj, da sm se vsi ljudje spsbni naučiti kateregakli jezika. Te lastnsti jezika s nespremenljive in bi lahk bile predmet znanstvenega preučevanja. Te lastnsti s tesn vezane na zgradb naših mžgan, ki nam mgča, da se jezika naučim. Če se jezika ne učim v času draščanja, se ga ne mrem več naučiti d enake mere. V kritičnem bdbju (približn 2-8) se mžgani še razvijaj, p kritičnem bdbju naj bi bili že razviti. Predmet znanstvenega preučevanja je trej lahk ustrj naših mžgan, ki nam mgča, da se naučim kateregakli naravnega člveškega jezika. Ustrj mžgan se ni spremenil že vse d nastanka mdernega člveka, saj si ga delim vsi ljudje na Zemlji. Tak Avstralski dmrdci, ki s se d stalega člveštva lčili vsaj 50 70 tisč let nazaj, kt ameriški Indijanci, ki s se d prestanka člveštva lčili med 10 d 50 tisč let nazaj, imaj enak zmžnst učenja naravnih člveških jezikv kt Indevrpejci. Trej se vsaj glede spsbnsti učenja jezikv člveški mžgani nis spremenili že zadnjih 50 d 80 tisč let. Člveški mžgani z. natančneje spsbnst učenja jezikv, natančneje zmžnst, da znanje kateregakli jezika usvjim bi lahk bil zanimiv predmet preučevanja. Ker je t naravni predmet, pdbn kt člvešk tel, lahk rečem, da je jezikslvje, ki preučuje delvanje člveških mžgan dejansk naravslvna znanst. Jezikslvje je kgnitivna znanst. Preučujem kak delujej naši mžgani (najčitneje t pčenja Nevrlingvistika). Imam predmet preučevanja, kaj pa pdatki, s katerimi se bm ltili preučevanja? Ti mraj biti preverljivi in zanesljivi. Za vsak psamičn vprašanje izdelam hiptez, ki j nat preverjam s pdatki. Kak bi se lahk ltili skladnje na ta način? Pdatek ni sam stavek. Če bi šli gledati le bstječe stavke, ne bi prišli nikamr. Mžnih stavkv je nesknčn mng, vseh trej ne mrem nikli ppisati. Če bi si za vir slvenskih stavkv vzeli slvenske knjige, kakr si jih je vzela Slvenska slvnica, ali kak krpus sdbne slvenščine, bi bravnavali zglj neznaten del jezika. Obravnavali bi zglj pgste stavčne strukture, in nikakr ne bi mgli vedeti, ali 3
struktur, ki jih v našem krpusu ni, slvenščina ne dvljuje ali s preprst tak redke, da jih naši mejeni krpusi ne pkrivaj. Precej več lahk zvem, če se ltim sistematičnega ugtavljanja sprejemljivsti psamičnih stavkv z. pvedi. Pdatek je lahk naša intuicija psameznem stavku z. pvedi. Se pravi, ali je stavek sprejemljiv ali ne. Z drugimi besedami je t naša sdba tem ali stavek zirma pved pripada našemu pntranjenemu jezikvnemu sistemu. Pmembn je, kaj si mi (vsi (rjeni) gvrci slvenščine) mislim stavku, ne, kaj si stavku misli Tprišič z. kak drug slvničar. Nrmativni slvničarji imaj želj penstavljati slvnična pravila, s čimer ignriraj jezikvni sistem, saj ga hčej sami vzpstaviti. Ideja je, da je blje, če s pravila jasna, kt pa če se držim pravil, ki jih je slvenščina vzpstavila sama. Očitn želij pvedati, da ved delvanju jezika dvlj, da se ga lahk ltij tudi spreminjati. Vendar pa imaj mgče tudi variacije se pravi teh več mžnsti, ki jih želij nrmativisti zreducirati na en sam, nek funkcij. Za vsak stavek, pri čemer stavek razumem kt jezikvni znak, trej pvezava blike in pmena, mram dbiti sdb njegvi sprejemljivsti/ustreznsti/ slvničnsti. Zanimivi z. uprabni kt pdatki s tak slvnični kt neslvnični stavki. Obji nam pved nekaj ntranjem jezikvnem rganu. Sedaj imam dlčen tak predmet preučevanja kt vrst pdatka. Sedaj je le še vprašanje, kak bm pdatke uprabljali pri iskanju dgvra na zastavljen vprašanje. Na pdlagi nekaj zbranih pdatkv blikujem hiptez, ki j nat preverjam na nvih pdatkih. Hipteze mraj biti zastavljene natančn in jasn, da lahk iz njih izvem, kakšne s njihve predikcije. Da lahk na pdlagi hiptez izdelam jasne napvedi. Tvrbena slvnica (Generative grammar) tudi tvrben-pretvrbena slvnica»terija za izdelvanje sistemv stavktvrnih pravil, s katerimi jezikslvec razlaga, kak gvrci pridružujej glasvnim verigam pmene«glden (1996) - Izdelvali bm skladenjsk terij in benem pregledvali slvensk skladnj. Za terij, ki j bm izdelvali, imam dlčene zahteve. Ni dvlj, če tvri vse stavke. Biti mra tudi psihlšk prepričljiva. Razlžiti mra, kak se jezika naučim, kaj nam mgča, da se ga naučim? Kaj pmeni, da jezik znam? Kak se razlikujem d drugih živali, ki naravnega člveškega jezika nimaj? Preučujem namreč jezikvn znanje gvrca preučevanega jezika (ugtvitve iz enega jezika pa bi mrale biti psplšljive na vse druge jezike). Terija ne sme biti le pdatkvn ustrezna ampak tudi razlagalna (explanatry) V nekem žjem pmenu je skladnja samstjna ni vezana na pmenslvje saj lahk blikujem pvedi, ki s slvničn pravilne in benem pmensk prazne. - Prej sm sicer dejali, da je del pdatka tudi pmen stavka zirma pvedi, kar pmeni, da bi b nemgčem pmenu mral biti tudi stavek neslvničen, vendar dlčene stavke še vedn lahk razumem kt»nelgične«, njihva skladnja pa se zdi brez napakice. Recim: 5) Brezbarvne zelene ideje divje spij.»clrless green ideas sleep furiusly.«(chmsky 1957)
- Lahk sdim pravilnsti/sprejemljivsti stavka, tudi če le ta nič ne pmeni/je nesmiselen in ga kt takega nikli ne bi uprabili. - Nas zanima ravn t, skladnja, ki ni vezana na pmen. Pravila sestavljanja besed Seveda je pmen pmemben pdatek tudi pri preučevanju skladnje. Pmembn je, da sta stavka (6) in (7) pmensk enakvredna (in da sta pmensk enakvredna stavkma (8) in (9)). 6) Peter je dal Meti grlic. 7) Peter je Meti dal grlic. 8) Meta je dbila grlic d Petra. 9) Meti je bila dana grlica s strani Petra. Pmembn je, da zaimek n v (10) ne mre biti Peter. 10) On je kupil bicikel za Petrv mam. Več tem čez nekaj predavanj, k bm gvrili navezvanju Pmen in izgvr sta edini dve stvari, katerih imam pri našem preučevanju dejansk pdatke d katerih imam dstp Pmen pisuje lgična blika (LF = Lgical Frm) Izgvr pisuje glasvna blika (PF = Phnetic Frm) Nas zanima kak sta ti dve ravnini pvezani. T mdel (starejši) Y mdel lgična blika glasvna blika lgična blika glasvna blika (pmenslvje) (glasslvje) SKLADNJA pvršinska zgradba skladnja leksikn/slvar glbinska zgradba - Sama razlika med Y in T mdelm se nas mgče niti ne tiče. - Skladnja je sam sistem pravil. Pravila pa se nanašaj na ente. Ptrebujem slvar ent, s katerimi skladnja manipulira. Slvar je seznam elementv, ki jih uprabljam pri delanju stavkv Pve nam, kaj s ente v skladnji kaj s gradniki Če bi gradili hiš, bi slvar bil seznam vseh mžnih pek in drugih gradbenih elementv. Kaj spada v slvar? Slvarska enta je beseda Glasvna pdba besede: [rezati] Slvnične lastnsti: Besednvrstne znake: [+V, N] Vrsta dplnil: [ VP NP] Udeleženske vlge: <vršilec, prizadet> 5
Pmen:»x pvzrči ravn lčitev v tvari y tak, da se z strim rbm dtakne y«- Besednvrstne znake s pskus, da bi tudi slvnične kategrije pisali z binarnimi znakami, pdbn kt s v glasslvju z binarnimi znakami pisani glasvi (e.g. [+/ zaprnik]...). Oznake lahk enstavn prevedem v nam znane besednvrstne kategrije. Vsaki kategriji pripada besedna zveza. Uprabljali bm mednardne znake (pdbn kt v kemiji uprabljaj mednardne kemijske simble). Besednvrstne kategrije [+V, N] glagl V [ V, +N] samstalnik N [ V, N] predlg P [+V, +N] pridevnik A - nekatere kratice, ki jih bm uprabljali VP = glaglska zveza (Verb Phrase) NP = samstalniška zveza (Nun Phrase) PP = predlžna zveza (Prepsitin Phrase) AP = pridevniška zveza (Adjective Phrase) - Iz slvarja gred besede v skladnj Tu jih peracija SESTAVI (p anglešk =MERGE) spji v skladenjsk zgradb (Obstaja več jezikslvnih terij prcesih grajenja stavkv, vendar načelma vse derivacijske terije priznavaj bstj prcesa SESTAVI, ki stavke gradi. Obstj takega prcesa z. Obstj lčene peracije, ki naj bi sestavljala skupaj psamične skladenjske elemente je pazen tudi v prcesu usvajanja. Otrci pri najzgdnejšem učenju jezika grej skzi t.i. dvbesedn faz (prva stpnja s psamične besede, druga stpnja s dvbesedne fraze), v kateri v izrek sestavij p dve besedi. Ti dve besedi nista v bičajnem skladenjskem razmerju, saj pgst v draslem gvru niti ne spadata ena k drugi v takšni bliki (prim. 'mama sk' ~»mama, daj mi sk«, 'tata avt' ~»tatv avt«). Gre preprst za dve samstjni besedi, ki jih je trk sestavil v besedn zvez. Ker se takšn sestavljanje pjavlja brez drugih skladenjskih peracij, ga lahk razumem kt samstjn skladenjsk peracij. Skladenjska zgradba. Upštevali bm neklik starejš verzij jezikslvne terije, (ki približn ustreza mdelu Y zgraj) Glbinska zgradba besede se sestavljaj v besedne zveze in stavke, da dbij zirma pridbij udeleženske vlge. K s udeleženske vlge pdeljene, se besede lahk premaknej višje v stavku. Premiki skladenjskih ent pripeljej d pvršinske zgradbe Vsem premikm sledita glasvna in lgična blika (PF in LF) Med glbinsk in skladenjsk zgradb s še peracije PREMAKNI (=MOVE) in UJEMAJ (=AGREE). Ti dve peraciji sta dvisni d cele vrste skladenjskih frmalnih znak, zaradi česar je njuna vidnst med jeziki zel različna. Načelma pa seveda vsi jeziki ti dve peraciji pznaj. SESTAVI je srednja peracija. Ta peracija naj bi tudi mgčala rekurzij in je tak na nek način dgvrna za lčevanje med ljudmi in živalmi. Kakr trdij Hauser, Chmsky in Fitch (2002) (članek je dsegljiv na spletu na naslvu: http://www.chmsky.inf/articles/20021122.pdf), je snvna razlika med ljudmi in živalmi ravn v spsbnsti rekurzije. Živali med sebj namreč kmuniciraj na mng različnih načinv in nekatere d njih s tudi zel dbre v psnemanju člveškega gvra (recim papagaji in nekateri drugi ptiči). Tist, kar živali lčuje d člveka, pa je ravn rekurzija
zirma zmžnst sestavljanje psamičnih elementv v nesknčn dlge nize. T sestavljanje naj bi mgčala peracija SESTAVI. Rekurzija, ki je s t peracij pvezana, naj bi bila tudi dgvrna za drug pmembn razlik med ljudmi in živalmi v računskih spsbnstih. Le ljudje naj bi namreč bili spsbni perirati z viskimi števili v dprtem sistemu. Pdbn živali nis spsbne na enak način razumeti in uprabljati niti snvnega dprtega niza naravnih števil. - Še en pmembnih pjmv je delitev besed na leksikalne in funkcinalne leksikalne imaj predmetni pmen funkcinalne pa slvničn funkcij leksikalne tvrij dprt krg funkcinalne tvrij zaprt krg (lahk tvrim nve) (ne mrem tvriti nvih) samstalnik, glagl in pridevnik s čitn leksikalne besede Kaj pa predlg? Kaj pa prislv? večina prislvnih besed ima predmetni pmen. Prislve prduktivn tvrim iz pridevnikv (tpel tpl, hiter hitr itd.) prislvne in predlžne besede imaj udeležensk vezljivst funkcinalne besede imaj skladenjsk vezljivst (imaj zahteve za blik dplnila) ne pa udeleženske vezljivsti, ki je leksikalna lastnst psamezne besede (vezan je na psamezn besed, ne na slvničn kategrij). recim, pdredni vezniki (npr. da) zahtevaj stavčn dplnil Chmsky, Nam. Syntactic Structures. The Hague: Mutin, 1957. Glden, Marija. O jeziku in jezikslvju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filzfska fakulteta. 1996. Hauser, Marc, Nam Chmsky in Tecumseh Fitch. 2002. The Faculty f Language: what is it, wh has it, and hw did it evlve? Science 298: 1569-1579. Marušič, Franc in Rk Žaucer. 2016. Tprišič, Jže. Slvenska slvnica. Zalžba Obzrja Maribr. 2000. 7