10/2017 18. 5. 2017 Ljubljana Dragi bralci, podatki iz oddanih bilanc kažejo, da je za slovenskimi podjetji uspešno poslovno leto. Povečalo se je število vseh vrst podjetij, razen velikih podjetij, kar je posledica spremembe pragov za uvrstitev podjetij med velika podjetja po ZGD-1. poročila za leto 2016, uporabljajo pa se od 01.01.2017 naprej. Letno poročilo srednje velikega in velikega podjetnika tako obsega samo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter pojasnila in razkritja in ne več izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala in poslovnega poročila. Izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala pa lahko srednje veliki in veliki podjetniki kljub temu sestavijo. Nekoliko bolj so v ospredje prišle mikro in srednje družbe, saj je njihova sprememba prihodkov najbolj vplivala na rast prihodkov slovenskih podjetij. Gospodarske družbe so tako imele v povprečju 4% rast prihodkov. Največje prihodke so ustvarile družbe na trgih EU. Ko so potegnile črto, jih je dve tretjini ugotovilo čisti dobiček, ena tretjina pa čisto izgubo. Tudi podjetnikov dohodek se je v enem letu povečal za 12 %. Finančna stabilnost se je izboljšala, saj se je ob hkratnem povečanju investicij zmanjšal delež financiranja s kratkoročnimi sredstvi. Plačilna disciplina bo težava še prihodnje leto, saj so se kratkoročne poslovne obveznosti v enem letu povečale bolj kot kratkoročne poslovne terjatve. Prav tako se razkritja postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida v skladu s SRS 20 oziroma SRS 21 zahtevajo samo za srednje velikega in velikega podjetnika in ne več za vse. Spremenjena pa je bila tudi določba glede letnega poročila za podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva in sicer za vse podjetnike (ne več samo za male) velja, da letno poročilo obsega samo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Urška Juršev, Davčna svetovalka ZDSS Že v prejšnji številki ste videli, da poročanje za leto 2017 ne bo enako kot za leto 2016. Za to je poskrbela novela ZGD-1, ki je prinesla dodatno poročanje za največja podjetja, v tokratni številki pa predstavljamo tudi poenostavitev za samostojne podjetnike, ki jo prinaša novela SRS 2016. Spomnimo se torej na pregovor, da se dvakrat ne da stopiti v isto reko. VSEBINA IZ ZAKONODAJE Spremembe SRS 30 VPRAŠANJA ODGOVORI 1 Mihael Sket strokovni urednik Knjiženje kazni avtoprevoznika Strošek darila kot davčno priznan odhodek Obresti med povezanimi osebami v obračunu 2 2 2 3 IZ ZAKONODAJE Nepriznan del končne situacije Balon, nameščen na športnem igrišču 3 3 4 Spremembe SRS 30 Davčni vidik donacije Podaljšanja garancija za blago 4 4 5 V Uradnem listu RS, št. 23/2017 z dne 05.05.2017 so bile objavljene spremembe Slovenskega računovodskega standarda 30, ki se nanašajo na letno poročilo samostojnih podjetnikov posameznikov. Spremembe se nanašajo predvsem na dileme glede sestavljanja izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala ter določena razkritja, kar je povzročalo težave pri sestavi letnega Obveznost izdajanja računov Oblikovanje dolgoročnih rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev Amortizacija zgradbe in dodatna vlaganja Nabavna vrednost pri olajšavi za investiranje Britanski račun za najem slovenskih prostorov 5 6 6 7 7 7 8 18. 5. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 1
VPRAŠANJA ODGOVORI Knjiženje kazni avtoprevoznika Avtoprevozniku so v Rusiji odvzeli tovornjak zaradi nepravilnega parkiranja. Poleg tega je moral takoj vplačati kazen v višini 50.000 evrov. Na ta dogodek sta se z odvetnikom pritožila in je še v postopku. Ali imamo možnost v stroške poknjižiti vsaj stroške kazni? Plačilo denarne kazni evidentirate na konto 752 Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki in so davčno nepriznani odhodki. Konto 752 je konto odhodkov, kamor podjetje v breme (na debet) knjiži denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki. ZDDPO-2 v 5. točki prvega odstavka 30. člena določa, da so davčno nepriznani odhodki kazni, ki jih izreče pristojni organ, kar pomeni, da vse kazni, ki jih plača davčni zavezanec na podlagi kršitve zakonov, podzakonskih aktov, vseh drugih predpisov in tudi sodnih odločb, niso davčno priznan strošek in odhodek. Strošek darila kot davčno priznan odhodek Bivšemu direktorju bomo za dolgoletno sodelovanje (40 let) podarili umetniško sliko. Družba je darilo obrutila plačala dohodnino in prispevke. Ali je strošek darila davčno priznan odhodek? Tako imenovana darila v naravi, ki jih delodajalec daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom predstavljajo boniteto, ki se davčno obravnava v skladu z ZDoh-2. Le bonitete, ki so obdavčene po ZDoh-2, so v skladu z ZDDPO-2 davčno priznani odhodek. Izjema so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42,00 evrov, podarjena otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru (skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca), ki so v celoti davčno priznan odhodek, ker gre za obdaritev otrok delojemalcev le enkrat letno. Ne gre pa v povezavi z zadnjim stavkom prejšnjega odstavka sklepati, da so tudi bonitete (med katere se vključujejo tudi darila delodajalca na podlagi zaposlitve), ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15,00 evrov (peti odstavek 39. člena ZDoh-2), ki po ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, davčno priznan odhodek. V tem primeru ne gre za enkratno dejanje. Stroški ugodnosti manjših vrednosti, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za boniteto, ne predstavljajo davčno priznanih odhodkov, razen če zavezanec dokaže, da so ti stroški delno ali v celoti poslovno potrebni odhodki. Glede na navedeno stališče se tudi bonitete iz petega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki sicer po določbah ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, ne štejejo kot davčno priznan odhodek, razen če se posebej dokaže poslovna potrebnost teh odhodkov. Darila oziroma obdarovanje lastnikov pravnih oseb po vsebini predstavljajo izplačilo dobička, ki se obdavči. Na podlagi navedenega menim, da je v obravnavanem primeru strošek darila v celoti davčno priznan odhodek. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p. Obresti med povezanimi osebami v obračunu DDPO za leto 2016 Do družbe, ki je v 100% lasti, in do družbe, ki je povezana na osnovi poslovanja, smo v letu 2016 obračunavali obresti iz danih posojil. Ker smatramo, da te obresti ne bodo plačane, nismo izkazovali prihodkov, pač pa smo jih knjižili kar na popravek vrednosti. Zanima nas, če moramo kljub vsemu te obresti izkazati v davčni bilanci in pod katero zaporedno številko? Skladno z določili prvega odstavka 19. člena ZDDPO-2 se med prihodki upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj v višini zadnje objavljene v času odobritve posojila priznane obrestne mere (POM), razen če zavezanec lahko dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu, nepovezani osebi. Analogno velja za odhodke od obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, ki se priznajo največ do višine priznane obrestne mere. V davčnem obračunu se priznajo prihodki oziroma odhodki od obresti, kot so obračunane po POM, če sta posojilojemalec in posojilodajalec rezidenta in povezani osebi, razen če bi eden od rezidentov: izkazoval nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij, plačeval davek po tem zakonu po stopnji nič odstotkov oziroma po posebej določeni stopnji, ki je nižja od splošne stopnje, bil oproščen plačevanja davka po tem zakonu. 2 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 18. 5. 2017
ZDDPO-2 v 21. členu določa pogoje za prevrednotenje in odpis terjatev. Na podlagi navedenega menim, da morate obravnavane obresti izkazati v obračunu DDPO, in sicer: zap. št. 3.4.: Znesek prilagoditve (povečanja) prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam rezidentom iz 17. člena ZDDPO-2, ki se v primeru, če ena od povezanih oseb izpolnjuje katero koli okoliščino iz šestega odstavka 19. člena tega zakona in če so bile obresti obračunane po nižji obrestni meri ali sploh niso bile obračunane, opravi najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem zadnje objavljene, ob času odobritve posojila oziroma ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu nepovezani osebi (prvi in tretji odstavek 19. člena v povezavi s 95. členom ZDDPO-2), zap. št. 7.2.: Znesek povečanja odhodkov za predhodno nepriznane odhodke prevrednotenja terjatev, ki se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane (peti odstavek 21. člena ZDDPO-2). Nepriznan del končne situacije Naročniku smo izstavili končno situacijo (z DDV in ga odvedli), ki jo je ob potrditvi situacije le delno priznal. Nepriznan del se bo reševal po sodni poti, zato me zanima, kako se ta del realizacije pravilno poknjiži? Prva možnost je ta del takoj dati na konto 29*, da si ne bomo takoj povečali prihodkov. Povečali si jih bomo takrat, ko bo priznano in plačano. Druga možnost je, da knjižimo na prihodke celoten znesek in nato knjižimo na popravek terjatev sporni nepriznani del (kar pa je davčno nepriznano). Poknjižiti je treba celotno situacijo ne glede na to, da je del situacije sporen s i naročnika oziroma je ne priznava. Ko bo sporni del rešen in bo sodišče odločilo in razsodilo, pa boste po odločbi sodišča, seveda če se ne boste pritožili, izdali dobropis za nepriznani del. V kolikor se bo izdajal dobropis v drugem poslovnem letu, kot je bila izdana situacija, pa je to davčno priznan odhodek. Majda Lukner Balon, nameščen na športnem igrišču D.o.o. je s kreditom postavila napihljiv ogrevan balon na športnem igrišču, ki se ga lahko v času toplih mesecev odi, shrani in v jeseni ponovno postavi. Zaradi velikih dimenzij in s tem povezanih velikih stroškov ob razdiranju in postavitvi bo ostal celo leto postavljen. Objekt je namenjen oddajanju v najem (športnim ekipam, podjetjem za rekreacijo zaposlenih, rekreativcem posameznikom, za organiziranje športnih in kulturnih prireditev ipd.). Sedaj nastopi dilema, kako voditi v bilanci kot nepremičnino ali kot naložbeno nepremičnino, po nabavni vrednosti ali pošteni vrednosti? Kako je z amortizacijo objekt je predviden za 20-letno uporabo? Amortizacija bi bila 5 % letno. Kaj je bolj prav oziroma kaj je bolje za lastnike? Kam vpisati v obrazec DDV-O tč. 34 ali 35 (sploh če je naložbena nepremičnina)? Računovodski in DDPO vidik Za natančen odgovor bi potrebovali več informacij in vpogled v celotno dejansko stanje. V vprašanju sicer navajate, da je objekt igrišče, na katerem je podjetje postavilo balon, namenjeno oddajanju v najem, zato bi lahko izpolnjeval kriterij za pripoznanje kot naložbena nepremičnina. Naložbene nepremičnine so v SRS (2016) opredeljene v standardu 6. V skladu z SRS 6.1. je naložbena nepremičnina tista nepremičnina, ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. SRS 6.3. določa, da je za odločitev, ali se nepremičnina razvrsti kot naložbena nepremičnina, potrebna presoja. Podjetje pa opredeli sodila, tako da lahko presoja dosledno v skladu z opredelitvijo pojma naložbene nepremičnine in z napotki v MRS od 40.7 do 40.13. Ne glede na navedeno pa menim, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi računovodsko obravnavo igrišča, na katerem je bil postavljen balon (predvidevam namreč, da je igrišče v lasti družbe, ki je postavila balon). Tako menim, da je najbolj smiselno napihljiv balon za računovodske namene obravnavati tako, kot je obravnavano zemljišče, na katerem je igrišče in kjer balon stoji, torej kot naložbena nepremičnina ali kot osnovno sredstvo. Glede vrednotenja nepremičnine menim, da ni enoznačnega odgovora, kaj je za podjetje bolje, zato mora podjetje odločitev sprejeti ob upoštevanju dejstev in okoliščin, ki veljajo za posamezen primer. Pri tem pa velja upoštevati, je treba za isto vrsto sredstev uporabljati enako metodo vrednotenja. Pri amortizaciji je treba ločiti med obračunavanjem amortizacije za računovodske in za davčne namene. Za računovodske namene podjetje praviloma oceni dobo koristnosti sredstva in v skladu s tem določi amortizacijsko stopnjo. Kot navajate, bi bila 18. 5. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 3
v obravnavanem primeru doba koristnosti 20 let in posledično obračunana amortizacija v višini 5 % letno. Za davčne namene pa je treba upoštevati najvišje dovoljene stopnje odpisa v skladu z ZDDPO-2, in sicer ta za nepremičnine znaša 3 % in za dele nepremičnin 6 %. KER Katja Erjavšek s.p. Davčnemu odtegljaju pri nakazilu denarnih sredstev invalidu se lahko izogne tako, da se zanj zbrana denarna sredstva nakažejo organizaciji, društvu ali ustanovi, ki je registrirana za dajanje humanitarne pomoči in je vpisana v predhodno navedena razvida, saj samo te organizacije, društva ali ustanove lahko izplačujejo fizičnim osebam denarna sredstva oziroma pomoč brez davčnega odtegljaja. DDV vidik Namen polj 34 in 35 je pravzaprav spremljanje osnovnih sredstev znotraj opazovanih 5 oziroma 20-letnih obdobij, kot zahtevata 68. in 69. člen ZDDV-1, ki se nanašata na popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih. Skladno s 110. členom PZDDV se za osnovna sredstva štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva. Za osnovna sredstva se štejejo tudi nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti. Na podlagi navedenega in glede na zgoraj napisano menim, da je smotrno, če nabavo napihljivega balona evidentirate tudi v polje 34 DDV-O obračuna, kamor se vpisuje nabavna vrednost nepremičnin. DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p. Davčni vidik donacije Donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb/akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti, če je donator pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, če je izplačana v zakonu navedenim organizacijam. Posledice so tudi za prejemnika, če je fizična oseba, to pomeni, da mora donator to priglasiti Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) in plačati akontacijo dohodnine. Konkretna situacija je: Fant je postal delni tetraplegik in bi zbiral donacije za nabavo medicinske opreme in za stroške zdravljenja rehabilitacije. Ali je možno, da bi bil prejet denar neobdavčen oziroma bi se izognil dohodnini, ker tako bo šel velik delež državi in ne za to, čemur je namenjen. Kako mora zbirati denar, da mu dejansko ostane čim več oz. vse? Izplačilo denarnih sredstev fizičnim osebam brez davčnega odtegljaja je možno samo s i organizacij, ki so registrirane za dajanje humanitarne pomoči in so vpisane v razvid humanitarnih organizacij pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pri Ministrstvu za zdravje. ZDoh-2 v 105. členu določa, da šteje donacija kot drugi dohodek, katerega davčno osnovo določa 108. člen ZDoh-2. Davčna osnova je tako doseženi dohodek, od katerega je treba odvesti davčni odtegljaj oziroma 25% akontacijo dohodnine od drugih dohodkov (prvi odstavek 131. člena ZDoh-2) ter finančnemu organu oddati obrazec REK-2: Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, z oznako vrste dohodka 1820 ostali drugi dohodki. Menim, da bi bilo za prejemnika veliko bolje, če bi naslovil prošnjo za pomoč na kakšno humanitarno organizacijo, društvo ali ustanovo, morebitni donatorji pa bi na podlagi vloge namenjena sredstva donirali njim. Takšna oblika pomoči je neobdavčena z dohodnino po določilih 6. točke 20. člena ZDoh-2. Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p. Podaljšanja garancija za blago Podjetje, ki se ukvarja z ogrevalnimi napravami, ki ponudi za majhen znesek, da podaljša garancijo za najpomembnejši element ogrevalne naprave. Kako je potem s knjiženjem in z DDV, če se zamenja element (v garancijski dobi), za katerega je ka plačala podaljšano garancijo? DDV vidik 14. člen PZDDV določa, da če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo. Če da dobavitelj v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo. V kolikor torej davčni zavezanec v zadevnem primeru v garancijskem roku zamenja blago, ki je iste vrste, enake trgovske kakovosti, tehničnih značilnosti in je njegova vrednost enaka vrednosti prvotno dobavljenega blaga, do DDV implikacij ne pride. 4 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 18. 5. 2017
V tem primeru ne gre za obdavčljivo transakcijo. V nasprotnem primeru pa lahko pride do naknadnega povečanja, oziroma zmanjšanja davčne osnove. Ker mi vaše dejansko stanje v celoti ni poznano, predlagam, da si preberete tudi pojasnilo davčnega organa št. 4230-297/2008, z dne 29. 12. 2008 v katerem je davčni organ med drugim zaključil sledeče:»zamenjava blaga v garancijskem roku ne velja za obdavčeno dobava blaga za plačilo, od katere je treba obračunati DDV. Storitev demontaže (zamenjave) pokvarjenega ali uničenega blaga v garancijskem roku ni obdavčena transakcija, če je dobavitelj na podlagi pogodbe odgovoren v okviru zamenjave blaga tudi za te storitve, ki so del enovite transakcije zamenjave blaga.«pojasnilo je dostopno na kratki povezavi: http://bit.ly/2pfckn9 Računovodski vidik Podjetje, ki pri prodaji blaga kupcem nudi popravila v garancijskem roku, praviloma za prodajne garancije oblikuje dolgoročne rezervacije. V skladu s SRS (2016) 10.1. se rezervacije oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je mogoče zanesljivo oceniti. Po SRS (2016) 10.10. je znesek, pripoznan kot rezervacija, najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan bilance stanja obstoječe, praviloma dolgoročne obveze. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in okoliščine. Rezervacija je zato enaka vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Če je učinek časovne vrednosti denarja pomemben, morajo biti pričakovani izdatki ustrezno diskontirani na sedanjo vrednost. Rezervacije torej pomenijo znesek vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, ki se bodo po predvidevanjih poravnali v prihodnosti, v obdobju, ki ni določeno z gotovostjo. Rezervacije za dana jamstva podjetje evidentira na kontu 964 in v breme ustreznega konta stroškov. Skladno s SRS (2016) 10.15 pa se rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev uskladijo na koncu obračunskega obdobja z zmanjšanjem ali povečanjem poslovnih odhodkov na znesek ocenjenih obveznosti iz danih jamstev, ki bodo nastale v naslednjih obračunskih obdobjih. Pri tem je treba paziti tudi na davčno obravnavo oblikovanih rezervacij v skladu z določbami ZDDPO-2. Z računovodskega vidika se namreč poraba rezervacij evidentira neposredno v breme oblikovanih rezervacij in zato dodatno ne nastanejo več stroški oziroma odhodki, medtem ko se davčno gledano oblikovanje rezervacij prizna kot odhodek samo v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij. Odprava in poraba rezervacij, ki niso priznane kot odhodek, pa se nato v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDPO-2 v davčnem obdobju upošteva tako, da se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek. Odhodki oziroma stroški za katere so bile oblikovane rezervacije in ki so dejansko nastali, so torej priznani tudi v davčnem obračunu, in sicer polovica ob njihovem oblikovanju, druga polovica pa ob njihovem dejanskem nastanku ali odpravi. KER, Katja Erjavšek s.p. Obveznost izdajanja računov D.o.o. ima v lasti poslovni prostor, v katerem opravlja svojo dejavnost. Ta poslovni prostor uporabljajo tudi drugi poslovni subjekti, eno društvo in več samostojnih podjetnikov. Poslovni subjekti niso povezane osebe. S pravnikom so naredili medsebojne pogodbe glede izmenjave storitev. Ali lahko podpišejo pogodbe za način sodelovanja, kot je naveden spodaj (izmenjava storitev), ali bi morali drug drugemu izstavljati račune? V nadaljevanju je opis, kako bi potekala medsebojna razmerja: Poslovni subjekt s.p. je souporabnica prostorov d.o.o., v zameno opravlja storitve organizacije spletne trgovine, poštne storitve in ostale administrativne zadeve. Po potrebi izstavi račun za svoje storitve. Je soudeležena pri deležu dobička spletne trgovine. Društvo gostuje v prostorih d.o.o., v zameno izvaja marketinške in organizacijske aktivnosti (po dogovoru). Potem imamo pa še terapevte, ki imajo s.p., ki v prostorih d.o.o. izvajajo terapije. Z vsakim posebej bi podpisali pogodbo, da izvajajo svoje storitve v prostorih d.o.o. Za souporabo prostora so vključeni v marketinške storitve, v zameno pa izvajajo čiščenje prostorov po razporedu, izvajajo prodajo izdelkov in svetovanje. Sami odgovarjajo, da svoji ki izstavijo račun in za kvaliteto svojih storitev. Ali morajo poslovni subjekti med sabo izstavljati račune za storitve ali je dovolj, da so medsebojna razmerja dogovorjena s pogodbo in se računi ne izstavljajo? Za vsak opravljen promet blaga in storitev je davčni zavezanec dolžan izdati račun. V 81. členu ZDDV-1 je navedeno, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za vsak opravljen promet blaga oziroma storitev, ki ga opravi. Kdaj, časovno, ga mora izdati, v tem zakonu ni določeno, čeprav med 18. 5. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 5
davčnimi zavezanci bolj ali manj še vedno prevladuje prepričanje, da so ga dolžni izdati najkasneje v roku 8 dni po opravljenem prometu blaga oziroma storitev. obstaja večja verjetnost, da bo nastopil odliv sredstev, kot da se to ne bo zgodilo. Predpostavlja se, da dana garancija izpolnjuje ta pogoj. Da je davčni zavezanec za opravljen promet blaga oziroma storitve dolžan izdati račun, je predpisano tudi v drugi zakonodaji. Davčni zavezanec je pri izdaji računov dolžan spoštovati tudi določila SRS 2016, PSR 2016 (Pravila skrbnega računovodenja 1 Knjigovodske listine), ZGD-1, ZDavPR in ZVPot. V obravnavanem primeru tako menim, da so poslovni subjekti dolžni medsebojno izstavljati račune za opravljene storitve. Oblikovanje dolgoročnih rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev IT podjetje je začelo razvijati nove programe in ker gre za popolnoma nov produkt, je velika možnost, da se izkažejo napake, zato so svojemu naročniku dali garancijo, da bodo napake brezplačno odpravili. Kako naj te rezervacije oblikujemo? Kateri dokumenti morajo biti pripravljeni za pripoznanje rezervacij? Kako ukrepamo, če v času garancije ne pride do napak in bodo rezervacije neporabljene? Za priznanje dolgoročnih rezervacij morajo biti izpolnjeni trije pogoji (SRS 10.5.), in sicer, če: obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna), je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Če samo eden od teh pogojev ni izpolnjen, niso podani pogoji za oblikovanje rezervacije. Prvi pogoj torej je, da obveznost obstaja na dan sestavljanja bilance stanja in da je rezultat nekih preteklih dogodkov največkrat dana garancija dobavitelja ali zakonska obveznost jamčenja. Drugi pogoj je podan, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti nastopila obveznost, ki bo povzročila odliv sredstev iz podjetja. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če Glede višine oblikovanja rezervacij je v SRS 10.32. zapisano pravilo, ki pravi, da se pri oblikovanju rezervacij predpostavlja dosledna razsodnost glede verjetnosti tako prihodnjih stroškov kakor tudi prihodnje izgube. Pri ocenjevanju negotovosti se upoštevajo izkušnje v podobnih okoliščinah in mnenja strokovnjakov. To pomeni, da je pri oceni treba upoštevati dogodke, ki se bodo šele zgodili, zlasti odstotke rizikov nastanka teh dogodkov. Pri tem ima pomembno vlogo tudi poslovodstvo gospodarske družbe. Pri oceni izdatkov se lahko upoštevajo pretekle izkušnje gospodarske družbe, mogoče izkušnje konkurence ali izkušnje neodvisnih strokovnjakov. Torej, če višina rezervacije ne temelji na konkretni oceni izdatkov, lahko obstaja dvom, če je zadnji pogoj izpolnjen. Vpliv davčnih rezervacij na davčne odhodke Po pravilih računovodenja se torej poraba rezervacij evidentira neposredno v breme oblikovanih rezervacij in zato dodatno ne nastanejo več stroški oziroma odhodki. Davčno gledano pa se oblikovanje rezervacij prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij. Odprava in poraba rezervacij, ki niso priznane kot odhodek, pa se nato v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDPO-2 v davčnem obdobju upošteva tako, da: se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek, in se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek. Z drugimi besedami to pomeni, da so odhodki oziroma stroški, ki so dejansko nastali in za katere so bile oblikovane rezervacije, priznani tudi v davčnem obračunu, in sicer polovica ob njihovem oblikovanju, druga polovica pa ob njihovem dejanskem nastanku ali odpravi. Odpravo neporabljenih dolgoročnih rezervacij za dana jamstva se v davčnem obračunu vpiše pod zaporedno številko 2.2. (50 % znesek prihodkov pri odpravi in porabi rezervacij, ki predhodno niso bile priznane oziroma so bile obdavčene že ob njihovem oblikovanju tretji odstavek 20. člena ZDDPO-2 v povezavi s 83. členom ZDDPO-2). Knjiženje: oblikovanje 441/964, odprava 964/766. Porabo dolgoročnih rezervacij za dana jamstva se v davčnem obračunu vpiše pod zaporedno številko 7.1. (znesek predhodno nepriznanih oziroma delno priznanih odhodkov za oblikovane rezervacije, ki se priznajo ob porabi rezervacij tretji odstavek 6 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 18. 5. 2017
20. člena ZDDPO-2 v povezavi s 83. členom ZDDPO-2). Knjiženje: oblikovanje 441/964, poraba 964/220. Predhodno navedeno pomeni, da so ob porabi rezervacije 100% davčno priznane. Amortizacija zgradbe in dodatna vlaganja nepriznane amortizacije. Sicer pa DDPO dopušča tudi hitrejše odpisovanje določenih delov zgradb (po stopnji 6 %), ki se obrabljajo hitreje kot celotna zgradba (ki jih je treba nadomestiti prej kot v 33 letih), če ocenite, da takšne dele poslovne zgradbe imate. Nov znesek letne amortizacije bo 3 % od (195.662,20 evrov + 118.862,96 evrov) kar znese 9.435,75 evrov letno. Osnovna nabavna vrednost zgradbe se bo amortizirala v 33 letih od 31. 10. 2012, dodatna vlaganja v zgradbo se bodo amortizirala v 33 letih od 31. 12. 2016. Sonja Kermat 31. 10. 2012 smo nabavili zgradbo. Nabavna vrednost je 195.662,20 evrov. Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2016 je 24.457,94 evrov. Uporabljena je 3% amortizacijska stopnja. 31. 12. 2016 smo povečali nabavno vrednost zgradbe z dodatnimi vlaganji 118.682,96 evrov. Nova vrednost zgradbe na dan 31. 12. 2016 je 289.887,22 evrov. Kakšen bo nov znesek letne amortizacije? Ali v tem primeru pride do različne obravnave amortizacije za poslovne in davčne potrebe (če ostane amortizacijska stopnja 3%)? Koliko bi znašala nova amortizacijska stopnja, če lahko spremenim stopnjo na nižjo vrednost, da ne bi bilo treba obračunavati amortizacije posebej za davčne in poslovne potrebe? SRS 1 določa, da se ob začetku amortiziranja za opredmetena osnovna sredstva določi metoda amortiziranja in amortizacijska stopnja, ki se določi na osnovi dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva in je odvisna od: Nabavna vrednost pri olajšavi za investiranje Pri nakupu jadralnega letala vstopnega DDV nismo odbili in tako povečali nabavno vrednost letala. Ali se pri investicijski olajšavi upošteva povečana vrednost z DDV? Kako pa popravljamo nabavno vrednost letala v primeru, ko prvotni neodbitek popravljamo, ker dajemo letalo v najem? ZDDV-1 v točki b) 66. člena določa, da davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo. pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja, pričakovanega gospodarskega staranja, pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je najkrajša glede na posamezni dejavnik izmed naštetih dejavnikov. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom po začetni pripoznavi sredstva, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim in je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti in ne gre za popravila ali vzdrževanje, ki ohranjajo vrednost osnovnega sredstva. V vašem primeru lahko povečanje vrednosti obravnavate kot samostojni del zgradbe, ki je bil nabavljen 31. 12. 2016 in od teh dodatnih vlaganj obračunavate amortizacijo po stopnji 3% do izteka dobe amortiziranja. Ni potrebno, da bi od dodatnih vlaganj preračunali amortizacijsko stopnjo na obdobje 33 let od dneva nakupa zgradbe in stopnjo za ta del povečali na 4%, kar bi za vas pomenilo z vidika davka od dohodkov pravnih oseb 1% davčno SRS 1.10. določa, da se opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve, stroški preizkušanja delovanja sredstva, ter ocena stroškov razgradnje, oditve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Predhodno navedeno pomeni, da se v obravnavanem primeru olajšava za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 oziroma po 66.a členu ZDoh-2 upošteva od nabavne vrednosti, ki vsebuje tudi morebitni neodbiti DDV. V primeru popravka odbitka DDV po 68. členu ZDDV-1 pa menim, da se s tem spremeni tudi morebitni že oddani davčni obračun, in sicer v delu, ki se nanaša na podatke v zvezi z olajšavo za investiranje po 55/a členu ZDDPO-2 oziroma 66,a členu ZDoh-2. Ob tem svetujem popravljanje davčnega obračuna, kar podrobneje ureja 53., 54. in 55. člen ZDavP-2. 18. 5. 2017 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 7
Britanski račun za najem slovenskih prostorov Slovenski davčni zavezanec (d.o.o.) prejme račun za najem prostorov za nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji od pravne osebe iz tujine (UK London) brez DDV in brez davčne številke (v UK podjetja nimajo avtomatične davčne številke, ampak moraš zanjo zaprositi, to je sporočil lastnik podjetja): Ali se tak račun vnese v knjigo PR ter DDV-o; Kako je z davčnim odtegljajem (70. člen DDPO-2) pri plačilu najemnine na tuji TRR; kaj pravi konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja; Ali za ta znesek zmanjša nakazilo v tujino. DDV vidik Če sem pravilno razumela vaše vprašanje, davčni zavezanec iz Velike Britanije, na ozemlju Slovenije opravlja obdavčljive transakcije (oproščeno oddajanje v najem nepremičnine po 2. točki 44. člena ZDDV-1). V kolikor je temu tako, menim, da bi se moral ta izvajalec v Sloveniji identificirati za namene DDV. Drugi odstavek 131. člena ZDDV-1 namreč določa, da če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, opravi obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo. Britansko podjetje se mora torej v Sloveniji obvezno identificirati za namene DDV. Res je, da nov sedmi odstavek 131. člena PZDDV določa izjemo od obveznosti identifikacije za namene DDV za davčne zavezance, ki tukaj nimajo sedeža, vendar pa je treba upoštevati, da se ta določba nanaša le na primere, ko takšen davčni zavezanec opravi oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV, kamor pa storitve oddajanja nepremičnin po 2. točki 44. člena ZDDV-1 ne spadajo. Pravilno izdani račun za najem nepremičnine, ki bi ga britanski davčni zavezanec moral izdati po slovenskih pravilih, prejemnik evidentira v svoje DDV evidence, in sicer transakcijo poroča v polje 33 (oproščene nabave blaga in storitev). Seveda se lahko glede izdajanja računov dogovorita tudi za način»samofakturiranja«, po katerem si lahko prejemnik te storitve račune za to najemnino v imenu britanskega davčnega zavezanca izdaja sam. Ob tem je treba upoštevati vse posebnosti, ki v zvezi s tem obstajajo. DDV asistenca, mag. Aleksandra Heinzer DDPO vidik V skladu s 70. členom ZDDPO-2 se davčni odtegljaj v višini 15% med drugim plača tudi od plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji. Ne glede na navedeno pa je v obravnavanem primeru potrebno preveriti tudi določbe mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčenju med Slovenijo in Veliko Britanijo. Dohodki iz naslova nepremičnin so opredeljeni v 6. členu, ki v prvem odstavku določa, da se dohodek rezidenta države pogodbenice (v tem primeru družbe iz UK), ki izhaja iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici (v tem primeru v Sloveniji), se lahko obdavči v tej drugi državi (torej v Sloveniji). Pri tem se določbe prvega odstavka uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine. V skladu z navedenim mednarodna pogodba torej daje pravico do obdavčitve dohodka od nepremičnin, ki med drugim zajema tudi oddajanje nepremičnin v najem, državi, v kateri nepremičnina leži, torej v obravnavanem primeru Sloveniji. Tako menim, da je potrebno upoštevati navedeni 70. člen ZDDPO-2 in od plačila za najem nepremičnine odtegniti in plačati 15% davčni odtegljaj. Odtegljaj se poroča na obrazcu ODO-1. Praviloma ta znesek zmanjšuje nakazilo v tujino, saj prejemnik dohodka (družba v UK) v skladu z metodo za odpravo dvojne obdavčitve lahko v tujini (Sloveniji) plačan davek upošteva pri obračunu davčne obveznosti v svoji državi. Ne glede na navedeno, pa je to odvisno tudi od medsebojnega dogovora, ki je običajno opredeljen v pogodbi o najemu. mag. Katja Erjavšek, KER On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright 2004 2017 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: 1854-0562 8 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2017 18. 5. 2017