kvartalno Poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 2. četrtletje 2012 Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012

kvartalno Poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 2. četrtletje 2012 Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012

POROČILO O POVPREČNIH CENAH NEPREMIČNIN NA SLOVENSKEM TRGU ZA 2. ČETRTLETJE 2012 Uvodna pojasnila Povprečne cene nepremičnin so izračunane in objavljene v skladu s»pravilnikom o načinu izračunavanja letnih indeksov cen nepremičnin in določanja indeksov vrednosti nepremičnin«(ur. list RS, št. 79/2008). V izračunih so upoštevani prečiščeni podatki o realiziranih pogodbenih cenah nepremičnin, ki so jih zakonsko predpisani posredovalci podatkov posredovali v evidenco trga nepremičnin do 15. 07. 2012. Zaradi časovnih zamikov pri evidentiranju sklenjenih poslov z nepremičninami so podatki o številu upoštevanih transakcij in povprečnih cenah za leto 2012 še začasni. Zaradi možnosti naknadne izločitve manj kakovostnih podatkov so lahko ponekod velikosti vzorcev tudi manjše kot v predhodnem poročilu. Metodološka pojasnila o izračunavanju povprečnih cen in oblikovanju cenovnih ter analitičnih območij so podana v»metodoloških pojasnilih k periodičnim poročilom (Verzija 1.2)«. Grafični prikaz cenovnih in analitičnih območij po vrstah nepremičnin je podan v»slikah analitičnih in cenovnih območij (2.1)«. Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani javnega vpogleda v evidenco trga nepremičnin: http://prostor3.gov.si/etn-jv/ pod zavihkom 'POROČILA'. Tolmačenje kazalcev v četrletnih poročilih:»«je podatek o številu v izračunih upoštevanih podatkov oziroma o velikosti statističnega vzorca. Podatek ne pomeni števila dejansko realiziranih, niti ne števila evidentiranih kupoprodajnih poslov. Je pa z njima v korelaciji. Pojasnjevalna vrednost in primerljivost povprečnih cen med obdobji je sorazmerna z velikostjo vzorca. Ocenjujemo, da imajo izračunane cene določeno statistično zanesljivost le za tista območja, kjer je velikost vzorca vsaj 20 transakcij na kvartal. 2

Pri relativno majhnem številu upoštevanih podatkov so večja statistična nihanja povprečnih cen med primerjanimi obdobji zelo pogosta. Pretežno so posledica sprememb v strukturi prodanih nepremičnin in ne dejanske spremembe tržnih cen. Relativne cene ( /m 2 ) so pri stanovanjih in poslovnih nepremičninah izračunane na kvadratni meter uporabne površine, ki bolj realno kot neto tlorisna površina odraža funkcionalno velikost nepremičnine 1. Neto tlorisna površina stanovanja je seštevek površin vseh prostorov, ki sestavljajo stanovanje (npr. dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica, otroška soba, kabinet, balkon, terasa, klet) oziroma pripadajo istemu delu stavbe, kot se ta vodi v geodetskih evidencah. Vanjo je vključena površina vseh bivalnih in nebivalnih prostorov stanovanja. Uporabna površina stanovanja je seštevek vseh zaprtih prostorov za bivanje, brez tehničnih prostorov in skupnih prostorov, ki pripadajo istemu delu stavbe. Prostori za bivanje so dnevna soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, predsoba, spalnica, kabinet, notranji hodnik ipd. Tehnični prostori so klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, drvarnica, kurilnica, stopnišče znotraj stanovanja, delavnica, garderoba ipd. Med tehnične prostore se štejejo tudi odprte in zaprte terase, balkoni in lože. Za prostore, ki se nahajajo v mansardi, v uporabno površino štejemo samo del površine, kjer je višina stropov enaka oz. višja od 1,6 m. Absolutne cene (v evrih) so podane za eno- in dvostanovanjske stavbe oziroma hiše s pripadajočim zemljiščem, ker relativne cene hiš zaradi različnih velikosti pripadajočih zemljišč niso primerljive. Absolutne cene so podane tudi za garaže oziroma parkirna mesta, ki se na trgu prodajajo kot enote glede na število parkirnih mest, ne glede na razlike v kvadraturi. Za stanovanja po analitičnih območjih, ki predstavljajo večja slovenska mesta, je po četrtletjih podana tudi povprečna uporabna površina in srednja vrednost (mediana) leta zgraditve prodanih stanovanj. 1 Površine prostorov so definirane z dokumentoma»tehnična navodila in primeri za izračun površin prostorov in delov stavb«in»razvrstitev vrste prostorov glede na namen uporabe«, ki sta v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Ur. list RS, št. 47/2006, 65/2007 Odločba US in 106/2010 Zdoh-2H) in Pravilnikom o vpisih v kataster stavb (Ur. list RS, št. 22/2007 in 32/2009) objavljena na spletnih straneh Geodetske uprave RS. 3

Povprečne cene nepremičnin po cenovnih območjih Stanovanjske nepremičnine Stanovanja LJUBLJANA OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE BREZ LJUBLJANE GORENJSKO OBMO^JE ALPE IN IDRIJSKO OBMO^JE NOVA GORICA ZALEDJE OBALE, KRAS IN VIPAVSKA DOLINA OBALA IN SLOVENSKA ISTRA POSTOJNSKO IN KO^EVSKO OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE IN POSAVJE ZASAVSKO OBMO^JE CELJE OKOLICA MARIBORA IN CELJA MARIBOR KORO[KO OBMO^JE S POHORJEM SLOVENSKE GORICE, HALOZE IN KOZJANSKO PREKMURSKO OBMO^JE Upo{tevane so tr`ne transakcije rabljenih stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah. 1.412 1.299 1.303 1.443 1.374 1.114 1.739 1.781 1.738 1.676 1.678 1.680 358 394 373 366 376 303 2.532 2.527 2.519 2.412 2.425 2.391 108 94 89 96 116 95 1.961 1.988 1.998 1.981 1.793 1.868 141 135 117 151 150 102 1.731 1.728 1.713 1.748 1.624 1.690 18 17 26 27 21 16 1.254 1.181 1.425 1.260 1.219 1.238 20 16 16 27 20 22 1.762 1.915 1.820 1.583 1.635 1.575 21 23 23 18 20 17 1.583 1.509 1.538 1.438 1.424 1.476 94 75 77 97 78 85 2.644 2.585 2.476 2.550 2.495 2.481 53 24 26 40 41 26 1.021 1.111 1.081 1.076 1.171 1.088 70 43 56 69 45 37 1.248 1.276 1.253 1.110 1.188 1.157 38 31 36 25 32 35 945 882 965 869 854 910 66 62 59 72 71 49 1.251 1.245 1.300 1.183 1.207 1.208 130 105 100 117 109 84 1.161 1.153 1.136 1.134 1.116 1.082 186 170 188 215 194 136 1.257 1.175 1.171 1.173 1.185 1.159 42 38 45 42 31 44 910 971 990 984 804 925 43 47 42 54 44 41 1.085 1.061 875 960 992 907 24 25 30 27 26 22 1.019 982 1.009 1.024 984 839 4

Eno in dvostanovanjske stavbe LJUBLJANA OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE BREZ LJUBLJANE GORENJSKO OBMO^JE GORI[KO OBMO^JE IN KRAS ALPE IN IDRIJSKO OBMO^JE OBALA IN SLOVENSKA ISTRA POSTOJNSKO IN KO^EVSKO OBMO^JE DOLENJSKA, ZASAVJE IN POSAVJE CELJE Z OKOLICO IN OKOLICA MARIBORA MARIBOR KORO[KO OBMO^JE S POHORJEM SLOVENSKE GORICE, HALOZE IN KOZJANSKO PREKMURSKO OBMO^JE 422 515 541 581 485 453 122.645 122.505 114.387 119.826 114.722 125.016 32 37 45 51 36 32 274.662 282.474 274.125 276.964 254.912 284.464 57 54 62 74 60 51 188.566 174.224 150.620 162.657 150.645 181.009 21 27 37 35 40 40 188.886 198.093 151.500 148.152 163.616 171.380 24 23 24 38 17 29 132.326 94.041 142.406 100.727 107.257 95.790 16 18 13 24 15 11 83.969 63.618 73.053 82.292 101.911 79.273 19 29 18 23 24 27 189.235 254.491 163.643 214.849 164.775 206.038 13 18 21 14 16 19 63.549 95.145 69.233 65.295 75.594 67.105 60 59 81 72 69 50 75.855 76.189 68.750 66.228 64.983 82.179 73 95 83 106 82 74 99.880 97.996 100.372 93.183 97.945 100.584 18 21 22 22 25 28 107.417 119.293 99.064 142.158 123.944 123.308 12 20 16 21 16 16 84.300 88.104 109.337 91.267 74.750 112.625 45 73 64 62 34 38 63.495 66.389 74.766 73.053 62.708 49.735 32 41 55 39 51 38 52.066 62.509 58.609 61.397 67.093 59.426 Upo{tevane so tržne transakcije dokon~anih eno- in dvostanovanjskih hi{ (samostojne hi{e, dvoj~ki in vrstne hi{e) s pripadajo~im zemlji{~em. 5

Garaže LJUBLJANA, MARIBOR IN OBALA NOVA GORICA, NOVO MESTO, CELJE, KRANJ, MURSKA SOBOTA OSTALA 205 185 196 248 220 169 8.314 8.847 7.852 8.631 7.669 8.512 111 99 90 139 125 95 10.198 10.419 9.482 10.246 8.874 9.967 29 28 30 40 28 20 7.006 7.511 7.977 8.545 7.579 6.465 65 58 76 69 67 54 5.681 6.810 5.871 5.428 5.458 6.710 Upo{tevane so tržne transakcije garaž in parkirnih mest v garažnih hi{ah ter vrstnih in samostojnih garaž. Poslovne nepremičnine Pisarne LJUBLJANA IN OBALNO OBMO^JE DOLENJSKO IN GORI[KO OBMO^JE S KRASOM, GORENJSKO IN OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE BREZ LJUBLJANE, MARIBOR IN CELJE Z OKOLICO TOLMINSKO, NOTRANJSKO, KO^EVSKO, KORO[KO, PREKMURSKO OBMO^JE 65 52 56 69 63 42 1.513 1.330 1.412 1.155 1.271 1.313 29 22 28 23 24 24 1.995 1.713 1.847 1.589 1.558 1.666 23 25 16 32 33 13 1.058 1.061 1.109 1.025 1.173 899 13 5 12 14 6 5 1.245 992 799 739 656 694 Upo{tevane so tržne transakcije pisarni{kih prostorov v poslovnih in poslovno-stanovanjskih zgradbah. Lokali LJUBLJANA, OBALA IN KRANJSKA GORA OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE BREZ LJUBLJANE, GORENJSKO, DOLENJSKO, PRIMORSKO IN [TAJERSKO OBMO^JE MARIBOR, NOVA GORICA, NOVO MESTO, KRANJ, CELJE IN MURSKA SOBOTA TOLMINSKO, NOTRANJSKO, KO^EVSKO, ZASAVSKO, KORO[KO IN PREKMURSKO OBMO^JE 68 57 62 69 72 51 1.504 1.690 1.307 1.541 1.227 1.479 24 18 15 28 21 22 2.103 2.835 1.849 2.219 1.785 1.873 25 17 18 21 18 16 1.115 1.037 1.098 1.128 1.008 1.462 12 13 13 12 15 8 1.387 1.582 1.202 1.150 1.181 934 7 9 16 8 18 5 1.044 790 1.120 840 833 670 Upo{tevane so tržne transakcije prostorov za opravljanje gostinske, trgovske in druge storitvene dejavnosti v poslovnih in poslovno-stanovanjskih zgradbah. 6

Zemljišča brez sestavin Zemljišča za gradnjo stavb LJUBLJANA OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE BREZ LJUBLJANE GORENJSKO OBMO^JE GORI[KO OBMO^JE IN KRAS ALPE IN IDRIJSKO OBMO^JE OBALA IN SLOVENSKA ISTRA POSTOJNSKO IN KO^EVSKO OBMO^JE DOLENJSKA, ZASAVJE IN POSAVJE CELJE Z OKOLICO IN OKOLICA MARIBORA MARIBOR KORO[KO OBMO^JE S POHORJEM SLOVENSKE GORICE, HALOZE IN KOZJANSKO PREKMURSKO OBMO^JE 286 327 347 343 323 252 62 61 62 65 55 58 7 15 11 21 6 8 148 251 193 213 229 201 52 63 62 77 63 41 102 99 109 91 88 112 20 16 20 23 24 13 126 147 141 130 118 138 21 20 33 18 16 18 41 44 53 43 53 38 11 9 12 16 5 9 56 41 29 35 43 43 15 9 18 14 17 13 64 105 105 82 105 100 18 24 22 15 28 7 20 23 28 19 13 34 25 22 30 38 44 31 24 22 16 22 23 20 52 73 56 46 47 60 51 37 38 41 33 37 17 8 8 6 4 3 94 48 89 151 128 123 13 12 11 13 20 9 33 27 24 26 25 15 17 28 38 37 29 22 24 23 23 15 26 23 18 28 26 19 20 18 13 16 21 20 16 13 Upo{tevane so tržne transakcije zemlji{~ za gradnjo stanovanjskih stavb, ne glede na upravno-pravni status zemlji{~a. 7

Kmetijska zemljišča OSREDNJESLOVENSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE PRIMORSKO OBMO^JE NOTRANJSKA S KO^EVSKO DOLENJSKO OBMO^JE SAVINJSKO OBMO^JE [TAJERSKO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE PREKMURJE Upo{tevane so tr`ne transakcije kmetijskih zemlji{~. 537 634 711 789 888 550 1,47 1,44 1,53 1,39 1,39 1,49 28 71 62 59 75 45 2,92 2,52 2,44 2,94 2,83 2,85 19 22 32 20 31 15 2,77 1,75 1,75 2,11 2,26 2,39 43 39 45 27 36 35 3,91 3,60 5,39 4,89 4,51 2,98 25 46 46 45 50 27 0,92 1,15 0,79 0,99 1,05 1,11 123 123 149 173 178 113 1,30 1,28 1,37 1,47 1,36 1,36 53 61 70 68 49 58 1,70 1,53 1,87 1,32 1,89 1,71 116 122 81 120 143 99 1,01 1,06 1,19 1,26 1,14 1,35 12 10 15 10 7 9 1,77 2,52 1,42 1,67 2,58 3,65 118 140 211 267 319 149 0,62 0,68 0,70 0,72 0,69 0,70 Gozdna zemljišča OSREDNJE SLOVENSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE PRIMORSKO IN TOLMINSKO OBMO^JE NOTRANJSKO OBMO^JE DOLENJSKO IN KO^EVSKO OBMO^JE [TAJERSKO, SAVINJSKO IN KORO[KO OBMO^JE PREKMURSKO OBMO^JE Upo{tevane so tr`ne transakcije gozdnih zemlji{~. 235 273 285 305 373 187 0,60 0,59 0,64 0,65 0,63 0,67 22 53 48 45 65 22 0,77 0,75 0,67 0,77 0,60 0,69 12 12 26 16 19 7 0,78 0,70 0,65 0,65 0,66 0,75 25 30 25 25 43 19 0,84 0,55 0,81 0,75 0,58 0,82 20 15 16 21 20 15 0,40 0,49 0,53 0,53 0,53 0,49 61 60 68 84 98 40 0,55 0,48 0,64 0,68 0,66 0,69 69 63 70 78 87 52 0,58 0,62 0,64 0,59 0,75 0,77 26 40 32 36 41 32 0,52 0,51 0,48 0,55 0,46 0,48 8

Gibanje cen nepremičnin Večina nepremičnin v zadnjem letu in pol na ravni države izkazuje počasen vendar zanesljiv trend padanja cen. Če pustimo ob strani začasne podatke za letošnje drugo četrtletje, so bile cene stanovanj na sekundarnem trgu v prvem četrtletju letos za 4 % nižje kot leto poprej, hiš pa za 6 %. V povprečju so padle tudi cene garaž. Glede na gospodarske in socialne razmere, upad kreditne sposobnosti in kupne moči prebivalstva ter relativno veliko ponudbo stanovanj je postopno padanje cen stanovanjskih nepremičnin tudi pričakovano. Še naprej padajo tudi cene zemljišč za gradnjo, kar je logična posledica nadaljevanja krize v gradbeništvu in relativno majhnega povpraševanja. Preglednica 1: Četrtletni verižni indeksi cen nepremičnin od 1. kvartala 2011, Slovenija 2011_1 2011_2 2011_3 2011_4 2012_1 2012_2 Rabljena stanovanja 100 102 100 96 96 97 Hi{e 100 100 93 98 94 102 Garaže 100 106 94 104 92 102 Pisarni{ki prostori 100 88 93 76 84 87 Lokali 100 112 87 102 82 98 Zemlji{~a za gradnjo 100 100 100 105 89 95 Kmetijska zemlji{~a 100 98 104 95 95 102 Gozdna zemlji{~a 100 97 106 107 104 112 Izrazitejši trend padanja cen je zaslediti pri poslovnih nepremičninah. Trg leteh se pri nas že po običaju hitreje in bolj intenzivno odziva na spremembe gospodarskih razmer, kot to velja za stanovanjske nepremičnine. Od začetka lanskega leta je povpraševanje po kmetijskih in gozdnih zemljiščih naraščalo, kar se odraža tudi na cenah. Za razliko od poslovnih in stanovanjskih nepremičnin kažejo gozdna zemljišča že dalj časa trend rasti, navzgor pa se obrača tudi trend cen kmetijskih zemljišč. 9

Preglednica 2: Četrtletne cene in struktura prodanih rabljenih stanovanj v večjih slovenskih mestih Analiti~no obmo~je ^etrtletje: 2011_1 2011_2 2011_3 2011_4 2012_1 2012_2 LJUBLJANA KRANJ KOPER NOVO MESTO * CELJE MARIBOR MURSKA SOBOTA * 1412 1299 1303 1443 1374 1114 1.739 1.781 1.738 1.676 1.678 1.680 1976 1975 1975 1975 1976 1976 51 52 51 51 51 52 355 393 370 363 375 304 2.540 2.530 2.517 2.418 2.425 2.390 1975 1975 1975 1975 1973 1975 52 54 51 53 52 55 52 58 36 55 50 37 1.821 1.817 1.712 1.782 1.706 1.805 1975 1975 1975 1974 1974 1974 48 47 51 51 54 47 33 28 25 44 38 38 2.584 2.399 2.266 2.459 2.463 2.355 1975 1977 1970 1979 1986 1980 52 51 48 50 57 49 14 11 20 20 11 6 1.643 1.684 1.568 1.448 1.695 1.377 1973 1975 1978 1978 1976 1972 53 58 45 48 46 63 62 60 58 69 69 49 1.259 1.253 1.304 1.204 1.218 1.208 1969 1973 1967 1971 1977 1970 48 53 49 51 51 49 184 169 186 214 187 134 1.253 1.176 1.174 1.172 1.185 1.156 1972 1968 1972 1975 1973 1973 53 51 53 50 52 54 18 15 20 18 17 12 1.057 1.048 1.118 1.106 1.004 1.009 1985 1976 1976 1979 1978 1976 53 52 50 41 53 51 * za Novo mesto in Mursko Soboto ne zadostuje pogoju dvajsetih podatkov na kvartal, ki zagotavlja minimalno analitično podlago. 10

Trend padanja cen stanovanj, ki je značilen na ravni države, velja tudi za vseh pet največjih mest. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani in Kopru je zdrsnila pod 2.400 /m 2. V Celju bo kot kaže kmalu padla pod 1.200 /m 2, v Mariboru pa se približuje 1.150 /m 2. Še najmanj izrazit je trend padanja cen v Kranju, kjer je cena ponovno presegla 1.800 /m 2, pri čemer je treba opozoriti, da je to tudi posledica tega, da se je v drugem četrtletju evidentirana povprečna površina prodanega stanovanja zmanjšala za 7 m 2. Slika 1: Četrtletno gibanje povprečne cene rabljenih stanovanj ( /m 2 ) za večja slovenska mesta in Slovenijo 11

Evidentirane transakcije nepremičnin Ker so podatki o številu v Evidenci trga nepremičnin (ETN) evidentiranih transakcij z nepremičninami v močni korelaciji z dejansko realiziranim številom kupoprodaj, predstavljajo relativno zanesljivo podlago za ocene gibanja prometa posameznih vrst nepremičnin na slovenskem trgu. Pri tem je treba upoštevati da: je število dejansko realiziranih transakcij večje od števila evidentiranih transakcij, saj se v ETN ne evidentira vseh transakcij, so zaradi zamikov pri posredovanju podatkov podatki o številu evidentiranih transakcij za tekoče leto, predvsem pa za zadnje četrtletje, še začasni. Preglednica 3: Četrtletno gibanje števila evidentiranih kupoprodaj nepremičnin 2011_1 2011_2 2011_3 2011_4 2012_1 Stanovanja 1785 1742 1625 1821 1464 Hi{e 804 900 920 981 679 Zemlji{~a za gradnjo 1430 1320 1355 1409 1173 Poslovne nepremi~nine 218 175 162 180 158 Kmetijska zemlji{~a 1272 1386 1550 1503 1161 Gozdna zemlji{~a 417 431 466 436 304 Čeprav je po preliminarnih podatkih v predhodnem četrtletnem poročilu kazalo, da bo zaostritev gospodarskih in socialnih razmer povzročila tudi zmanjšanje dejavnosti nepremičninskega trga, je po naknadno evidentiranih podatkih za prvo četrtletje videti, da obseg prometa z nepremičninami še ni bistveno upadel. Brez upoštevanja preliminarnih podatkov za drugo četrtletje ne kaže trend prometa s stanovanji od začetka leta 2011 praktično nobenih sprememb. Enako velja tudi za poslovne nepremičnine, medtem ko kaže promet stanovanjskih hiš celo razmeroma zanesljiv trend naraščanja. 12

Slika 2: Število evidentiranih kupoprodaj in trendi prometa nepremičnin, Slovenija, četrtletno Na račun v letošnjem letu presenetljivo živahnega trgovanja z zemljišči trenutno izkazujejo zanesljiv trend naraščanja prometa tudi vse vrste zemljišč. Zelo močan je za kmetijska in gozdna zemljišča, za katera je bilo v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani evidentiranih za več kot polovico (kmetijska) oziroma za več kot tretjino (gozdna) več sklenjenih kupoprodajnih poslov. Nekoliko šibkejši je bil trend rasti za zemljišča za gradnjo, pa vendar je bilo, kljub nadaljevanju krize v gradbeništvu, v prvem četrtletju letos evidentiranih več kupoprodaj kot v enakem obdobju lani. Slika 3: Število evidentiranih kupoprodaj in trendi prometa s stanovanji v največjih slovenskih mestih, četrtletno 13

Tudi trendi prometa s stanovanji v največjih mestih, ki praviloma najbolje odražajo dogajanje na nepremičninskem trgu, od začetka lanskega leta ne kažejo bistvenih sprememb. Z izjemo Kranja, ki kaže komaj zaznaven trend upadanja, kažejo zelo šibak trend naraščanja prometa. V prvem četrtletju letos je bilo sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani v Ljubljani evidentiranih 5 % več transakcij, v Mariboru 1 % več, v Celju 6 % več, v Kranju pa 4 % manj transakcij. Preglednica 4: Četrtletno gibanje števila evidentiranih kupoprodaj stanovanj Ljubljana Maribor Celje Kranj Slovenija 2011_1 457 221 81 75 1785 2011_2 515 222 84 76 1742 2011_3 452 227 73 48 1625 2011_4 479 250 77 77 1821 2012_1 482 223 86 72 1771 2012_2 391 166 57 46 1408 Slovenski nepremičninski trg Če zanemarimo začasne podatke o evidentiranem prometu in cenah nepremičnin za drugo četrtletje, ki glede na dosedanje izkušnje še ne dajejo prave slike, zaenkrat ni nikakršnih zanesljivih znakov ponovne krize slovenskega nepremičninskega trga. Tržne cene nepremičnin počasi drsijo navzdol, kar zasedaj, ob še vedno razmeroma dolgih časih prodaje, ohranja soliden obseg prometa. Predvsem to velja za promet nepremičnin na sekundarnem trgu, medtem ko se novogradnje še vedno prodajajo slabše. Promet s stanovanjskimi nepremičninami je seveda precej manjši kot pred krizo slovenskega nepremičninskega trga na začetku leta 2009, a le malo manjši kot po ponovni oživitvi trga ob koncu istega leta. Preliminarni podatki o evidentiranih kupoprodajah za letošnje drugo četrtletje bi lahko dali slutiti, da se trend prometa obrača navzdol, vsekakor pa je glede na gospodarske in socialne razmere prej pričakovati zmanjševanje kot povečevanje dejavnosti nepremičninskega trga. 14

Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012